Izhaja vsak fotrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertžl (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Viuoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamnna it. 35 Ur NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 376 TRST, ČETRTEK 16. NOVEMBRA 1961, GORICA LET. X. PO SEJI OSREDNJEGA ODBORA ITALIJANSKE KOMUNISTIČNE STRANKE MOSKOVSKI KONGRES IN ITALIJANSKI KOMUNISTI Odnosi med posameznimi komunističnimi strankami, demokracija v stranki in preureditev sistema glavne točke razprave - Debata se bo nadaljevala in poglobila Potek in zaključki 22. kongresa komunistične stranke Sovjetske zveze so zapustili — kot je bilo pričakovati — globok vtis v vrstah italijanskih komunistov. To je najbolje razvidno iz razprave, ki se je razvila v okviru osrednjega odbora italijanske komunistične stranke in njene osrednje nadzorne komisije, potem ko je o moskovskem občnem zboru poročal strankin glavni tajnik Palmiro Togliatti, ki se je skupno z italijanskim odposlanstvom pravkar vrnil iz Sovjetske zveze. Čeprav je Togliatti v svojem poročilu posvetil več pozornosti tistemu delu moskovskega kongresa, ki je obravnaval novi program sovjetske komunistične stranke, ni seveda mogel zamolčati osrednjega in naj-fcnačilnejšega dogodka kongresa, to je ponovne, a tokrat korenite ter javne obsodbe stalinizma. Na široke komunistične množice, za katere je Stalin kljub napadu, ki ga je proti njegovi politiki sprožil Nikita Hru-Ščev leta 1956, vendarle še vedno veljal za velikega državnika ter komunističnega misleca, sta gotovo naredili zelo mučen vtis zlasti naštevanje in podrobna razlaga številnih zločinov, ki jih je nekdanji »vele-umni oče narodov« zagrešil tudi nad najožjimi sodelavci in zaslužnimi komunisti. Naravnost porazno pa je na omenjene množice moral učinkovati sklep sovjetskih komunistov, da se Stalinovi zemeljski ostanki odstranijo iz moskovskega mavzoleja in da sc spremenijo imena vseh mest in ulic. ki kakorkoli spominjajo na pokojnega diktatorja. GLAVNI PROBLEMI Med razpravo na seji osrednjega odbora italijanske komunistične stranke pa niso prišli do izraza le občutki začudenosti, razočaranja in zmede, ki v teh dneh pretresajo zlasti tiste ljudi, kateri so se odločili za komunizem bolj iz čustvenih kot razumskih vzrokov. Iz posegov v razpravo je namreč razvidno, da se hoče marsikateri vodilni 'talijanski komunist poglobiti v zadevo ter fudi priti do jasnih političnih'zaključkov. Za globljo in korenito analizo vprašanj, jih je sprožil 22. kongres, se kot se zdi, zavzemajo zlasti mlajši komunisti. To je Naravno, ker so skoraj vsi stari voditelji tesno sodelovali s Stalinom in so zato tudi v določeni meri odgovorni za njegovo po, 'itiko. Mladina pa stari gardi upravičeno °čita hlapčevstvo in oportunizem, saj je nemogoče, da bi ne videla ne poznala grobih nezakonitosti in zločinov, ki so se dve desetletji dogajali v Sovjetski zvezi. Na zadnji seji osrednjega odbora italijanske komunistične stranke ni vzbudil toliko zanimanja novi program sovjetskih komunistov, temveč so prišla bolj do izraza osta-'a vsekakor kočljiva vprašanja, ki jih je moskovski kongres samo nakazal in ki se jih je tudi Togliatti v svojem poročilu skušal spretno izogniti. POSAMEZNI GOVORI Za sedanje razmere v italijanskih komunističnih vrstah je zanimivo in značilno, da je več vplivnih članov osrednjega odbora posvetilo pozornost problemom, kot so vprašanje odnosov med raznimi komunističnimi strankami in njihove avtonomije, vprašanje demokracije v notranjem življenju posameznih strank in končno tudi silno važno vprašanje, s kakšnimi novimi institucijami opremiti sam socialistični ozi roma komunistični sistem, da bo učinkovito zajamčena ne samo gmotna blaginja po-sameznikov, temveč tudi njihova osebna svoboda. Le na ta način je namreč mogoče preprečiti, da se ne ponovijo velike napa ke in zločini, ki so se izvršili za časa Sta lina. Glede prvega vprašanja — odnosi med raznimi komunističnimi strankami — je na primer poslanec Giorgio Amendola dejal: Politično še najbolj pomembne pa so bile tele besede poslanca Amendole' »Tudi v naši stranki se mora razprava o raznih problemih tako razvijati, da nastanejo, če je treba, tudi manjšine in večine; s tem še ne nastanejo struje, ker bi te skristalizirale in jemale vrednost razpravi, temveč pomeni, čedalje bolj razširiti notranjo demokratič no dialektiko.« Glede na zadnje vprašanje — o preureditvi oziroma izpopolnitvi sistema — pa je zanimivo, da je marsikateri govornik odkrito zagovarjal druga stališča kot Togliatti, ki je dejal, da se problem novih institucij ne postavlja, češ da zadostujejo sedanje, ker so »rezultat dolgega zgodovinskega razvoja i in ker že sam njih obstoj dokazuje njihovo zakonitost.« OSREDNJE VPRAŠANJE Tako je poslanec Alicata izjavil: »Tudi v socialistični družbi se vedno postavlja problem njenih institucij, ki morajo ustrezati »Italijanski komunisti se moramo udeležiti razprave o vseh problemih in izreči samostojno mnenje o politiki drugih strank (ko munističnih op. ur.), o vzrokih njihovih zmag in njihovih neuspehov.« še bolj jasen je bil neki drug govornik, ki je v tej zvezi izjavil: »Brez pridržkov je treba ponovno poudariti našo avtonomno smer v mednarodnem gibanju, to je pravico do kritike, do odgovornosti, do samostojne politike. Danes se nahajamo pred dejstvom, da ni absolutne enotnosti v mednarodnem delavskem gibanju, in sicer v nekaterih bistvenih točkah.« V zvezi z drugim vprašanjem — demokracija v notranjem življenju stranke — pa navajamo govor poslanca Giancarla Paiette, ki je med drugim dejal: »Priznati je treba dejstvo, da obstajajo komunistične in delavske stranke, ki že danes vodijo različno politiko ... treba je poudariti, da v stranki smejo obstajati nesoglasja.« še bolj odkrit pa je bil neki drug govornik, ki je med drugim izjavil: »Gradnja socializma zahteva, da se razprave vodijo jasno in brezobzirno; vsakdo ima pravico, da svobodno izrazi svoje mnenje, ne da bi ga zato proglasili za sovražnika revolucije, za vnašalca buržuj-skih ideologij ali za protipartijca. če je kdo različnega mnenja, ni s tem rečeno, da je pioti stranki.« stvarnim vsakdanjim potrebam, kar velja v prvi vrsti za stranko, ki je temeljna ustanova sovjetske družbe.« Podobne misli so izrazili tudi drugi govorniki, kadar so omenjali potrebo, da se »demokracija opremi z novimi institucijami«, kar pomeni, da je treba sedanjo ureditev družbe — in pri tem je mišljena takšna ureditev, kakršno si za mišljajo komunisti — tako spremeniti ali izpopolniti, da bo zajamčena pravica posa meznika do svobode in da bodo posamezniki varni pred samovoljo oblastnikov in policije. In to je nekaj naravnega, kajti če se na primer v Sovjetski zvezi natančno ne določijo pristojnosti različnih ustanov in če m strogih pravnih sredstev za nadzorstvo nad temi ustanovami, kdo nam more jamčiti, da se ne bodo dogajale nove, tudi grobe neza konitosti? (Nadaljevanje na 2. strani) „Ce fc treba, nat nastanejo večine in manišine ’ Moshovshi Kongres in italifanshi Komunisti (Nadaljevanje s l. strani) Razmere v italijanski komunistični stran- Če vsega tega ni, je vsako sklicevanje na | ki ™'so samo zal° važne, ker gre za najmočnejšo italijansko jiolitično organizacijo, temveč tudi zato, ker je v tej stranki orga- »socialistično zakonitost« le gola, prazna fraza, ker dopušča vsakokratnim oblastni kom, da jo povsem samovoljno tolmačijo. že iz tega, kar smo navedli, izhaja, da je moskovski kongres sprožil v italijanskih komunističnih vrstah celo kopico vprašanj najrazličnejše narave, ki jih gotovo ne bodo mogli tako hitro rešiti. ČUDEN MOLK Razpravo v Rimu je zaključil Togliatti, a doslej še ni znano, kaj in kako je odgovoril raznim članom osrednjega odbora, ki so posegli v debato. Tudi iz zaključne resolucije ni natančno razvidno, kakšno stališče j zavzema stranka do iznešenih vprašanj, j temveč je v njej le rečeno, da se bo razprava nadaljevala in poglobila. nizirano precejšnje število Slovencev v Ita-: liji. Vsa naša povojna politična zgodovina j pa dokazuje, da so notranje razmere v komunističnih vrstah vselej vplivale tudi na boj cclotne manjšine za njene pravice in njen obstanek.' Kolikor je nam znano, pa ni mogoče do slej reči, da bi sc v tržaških komunističnih vrstah pričela takšna razprava, kakršna je v teku drugod po državi. To je vendarle nekoliko čudno, kajti če je globlja razpra va kje potrebna, je prav gotovo potrebna pri tukajšnjih komunistih, ki so, kot se še vsi spominjamo, bili dolga leta odločni in fanatični poborniki vse Stalinove politike. Ali je govoril le v lastnem imenu ? RADIO TRST A o NEDELJA, 19. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski samospevi in zborovske skladbe; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa;. 11.30 Oddaja za najmlajše: »Pustolovščine Toma Savvver-ja«, mladinska zgodba (Marc Twain - Joško Lukeš), 1. del, igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Ponovitev); 18.30 Obiski na Goriškem: »Števerjan«; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz prvega Festivala folklorne glasbe na Vrbskem jezeru; 21.30 Koncert Ljubljanskega kvarteta — Borodin: Kvartet št. 2 v D-duru; 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 20. novembra, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Baročna glasba; 19.00 Znanost in tehnika: »Roboti v tiskarstvu«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Modest Mussorgsky: »Soročinski sejem«, opera v 3 dej. Orkester in zbor Slovenske državne Opere v Ljubljani vodi Samo Hubad. Približno ob 21.00 »Opera, avtor in njegova doba«. • TOREK, 21. novembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Hormoni: »Hormoni v rastlinskem svetu«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Petar Petrovič Njegoš: »Gorski venec« (Umberto Urbani); 22.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Pred 25 leti je umrl trgovec s kanoni Bazil Zaharoff«. c SREDA, 22. novembra, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Liki iz opernih del: »Manon Le-scaut«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Shenandoah«, igra v 4 dej. (Hovvard Bron-son - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 22.30 Pavle Merku: Concerto lirico za klarinet in orkester. • ČETRTEK, 23. novembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Slavko Andree: Osnovni pojmi geofizike: »Težnost Zemlje«; 19.00 Širimo obzorja — Vinko Suhadolc: »Izumi, ki so preobrazili naše življenje«; 20.30 Znani dirigenti: Andree CIuytens — Beethoven: Koncert št. 2 v B-duru, op. 19, Rimski-Korsakov: Španski capriccio, op. 34, Bizet: Arležanka, suita št. 2, Ravel: Bolero. Približno ob 21.25 Književnost: »Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina Ivana Prijatelja« (M. Jevnikar). Približno ob 22.15 Umetnost — Aljoša Vesel: »Bertold Brecht in njegov švejk v drugi svetovni vojni«. • PETEK, 24. novembra, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 šola in vzgoja — Ivan Theuerschuh: »Vživljanje gojenca — prvi pogoj uspeha«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja: Francesco Domenico Guer-razzi: »Burka s predajo« (J. Tavčar). • SOBOTA, 25. novembra, ob: 14.40 Vokalni kvintet »Zarja«; 15.30 »Nevesta s Korinjjt«, ljudska igra v 5 dej. (Fran Jaklič - Martin jevnikar), igrajo člani RO; 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa: II. spev. Prevod Alojz Gradnik, pripravlja Boris Tomažič; 18.30 Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev — Rajičic: Koncert št. 3 za violino in orkester, Fribec: Dramatični ritmi; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 Za smeh in dobro voljo. TEDENSKI KOLEDARČEK 19. novembra, nedelja: 26. ipobinkoštna 20. novembra, ponedeljek: Edmund 21. novembra, torek: Darovanje Dev. Marije 22. novembra, sreda: Cccilija 23. novembra, četrtek: Felicita 24. novembra, petek: Janez od Križa 25. novembra, sobota: Katarina OOO JUŽNI TIROL PRED ZDRUŽENIMI NARODI Pred Združenimi narodi se je pričela razprava o Južnem Tirolu. V sredo je govoril avstrijski zunanji minister Kreisky, ki je med drugim predlagal imenovanje sedemčlanske mednarodne komisije, katera naj sestavi podroben načrt o priznanju popolne avtonomije za Južno Tirolsko. Italijanski zunanji minister Segni bo Kreiskemu odgovoril danes. Na novo potrjeni nemški kancler Adenauer je imel te dni velike preglavice s svojim poslanikom Krollom v Moskvi. Ta zastopa Nemčijo že vsa povojna leta pri sovjetski vladi in je znan kot pobornik za zbližanje med obema državama. Znan je pa tudi, da rad dela po svoji glavi. Tako se je zgodilo, da je brez obvestila drugim zapadnoevropskim poslanikom šel dne 9. novembra na politični pomenek h Hruščevu. Poldrugo uro sta se razgovarja-la o zahodnem Berlinu in prišla na jasno glede štirih točk, ki vsebujejo poseben statut, zajamčen od vseh štirih velesil, ki imajo zaseden Berlin. Mesto naj bi postalo svobodno, vsi dohodi vanj preko ozemlja vzhodnonemške republike pa prosti. Sovjetska zveza naj bi od vzhodne Nemčije zahtevala jamstva, da ne bo ovirala dohoda. Hruščev je na predloge pristal. Domenjeno pa je bilo, naj ostane dogovor nekaj časa tajen. Še isto noč so pa tuji dopisniki v Moskvi zvedeli za vsebino razgovorov. V Ameriki in Franciji so vsi skočili pokonci, češ kako si upa zahodna Nemčija za njihovim hrbtom voditi pogajanja s Krem- Umrl je prof. dr. Božidar Lavrič Po dolgi bolezni je v sredo v Ljubljani umrl znani slovenski kirurg prof. dr. Božidar Lavrič. Pokojnik izhaja iz kmečke družine iz Nove vasi pri Rakeku, kjer se je rodil pred 62 leti. V kirurgiji se je specializiral na kliniki v Parizu. Leta 1946 je postal primarij kirurške klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti v slo-venski prestolnici. Bil je brez dvoma najboljši kirurg v Ju goslaviji. Po njegovi zaslugi je Ljubljana postala središče za moderno kirurgijo. Dr. Lavrič je prvi v Jugoslaviji pričel z opera cijami na srcu. Med vojno je bil v italijanski internaciji, leta 1943 pa se je priključil italijanskim partizanom in nato odšel v Beograd, kjer je bil imenovan za glavnega kirurga jugoslovanske armade. Prof. Lavrič je vzgojil .vrsto kirurških kadrov, ki bodo gotovo z uspehom nadaljevali njegovo delo. Njegova smrt pa je brez dvoma velika iz guba za medicino v Sloveniji in Jugoslaviji. ljem, ko pa je bilo določeno, da bo ameriški poslanik Thompson poverjen za razgovore glede Berlina. V Bonnu so se prepla šili in Krolla brž poklicali na odgovor, češ da je šel preko svojih opolnomočij in da je1 dajal samo svoje osebne izjave Hruščevu. Ta se pa smeje v pest, ker je tisto nočno obvestilo tujim dopisnikom malce skalilo odnošaje med Ameriko in Zapadno Nemčijo tik pred Adenauerjevim obiskom v Washingtonu. GCO Krotke volitve V nedeljo so na Portugalskem volili nov parlament. Beseda volitve je pravzaprav tu odveč, ker je nastopila samo ena stranka. Kandidate za 130 poslanskih mest je postavila samo vladna Salazarjeva stranka »Uniao Nacional«. Ministrski predsednik Salazar, ki se drži na krmilu že od konca vojne dalje, je vsem nasprotnikom zamašil usta. Opozicija je pod vladnim pritiskom umaknila svojo listo in je pozvala svoje pristaše, naj sploh ne gredo na volišča, ker volitve niso svobodne. Vladnim nasprotnikom sc je posrečilo ukrasti vojaško letalo, katero je trosilo nad Lizbono letake z oklici proti volitvam. Kljub vsem naporom se je pa Salazarju posrečilo tako ukrotiti volivce, da so oddali 70 odstotkov glasov zanj. S tem pa še ni rečeno, da bodo nasprotniki utihnili. Pred ohljnjom smrli V ameriškem mestu Huntsvvillu sedi že štiri leta v zaporu 23-letni Howard Stick-ney. Sodišče ga je obsodilo na smrt zaradi umora. Kaznjenec vlaga priziv za prizivom proti obsodbi. Enajstkrat je že dosegel od-goditev smrtne kazni. V soboto so ga dvanajstič peljali v plinsko celico, šest minut, preden je rabelj potegnil za smrtne vzvo* de, je spet prišio sporočilo, da je usmrče-nje odloženo za deset dni, če med tem ne prinesejo zagovorniki novih dokazov o nje' govi nedolžnosti. Stickney je s številnim* odgoditvami potolkel celo prvenstvo slovi' tega Chessmana, kateremu jc uspelo, da *c Ije le osemkrat izmuznil; devetič pa ni š*° več. Na vrsti je Finska Zadnji dan oktobra je sovjetski zunanji minister poslal opozorilo finski vladi, da nekateri krogi rušijo dobre odnose med Finsko in Sovjetsko zvezo. V Helsinkiju so opozorilo dobro razumeli kot migljaj s kolom. Zato je v soboto šel zunanji minister Karjalainen h Gromiku v Moskvo. Vse pa kaže, da mu ni uspelo, prepričati ga, da bo Finska vedno nevtralna, tudi če se drži sedanje politične smeri. Sovjetski minister je zahteval trdnejših jamstev in je namignil celo na vojaški pakt. Pritisk je izvajal v trdni veri, da bo našel oporo v finski komunistični stranki, ki ima 50 poslancev v »riksdagu« ali parlamentu. Včeraj je pa prišlo iznenadenje. Predsednik finske republike Kekkonen je razpustil parlament in razpisal nove volitve že za januar, medtem ko bi se morale vršiti šele poleti. Nekateri časopisi sodijo, da pomeni ta odločitev popuščanje Sovjetom. Drugi pa tolmačijo skorajšnje volitve kot poziv na vse državljane Finske, naj z glasovnico potrdijo strogo nevtralnost Finske. Volgograd Moskovska Pravda je v soboto naznanila, da se odslej naprej Stalingrad, znan po slavni obrambi pred hitlcrjanskimi četami, imenuje Volgograd. Mesto je nosilo prejšnje ime od leta 1925 dalje, prej pa se je imenovalo Jekaterinoslav. ZltMvetin>ih lovcev Ko pride ob veselem martinovanju kak divji zajec z ajdovo polento na mizo, se gostje navadno spomnijo tudi na lov. Saj prav nekaj dni pred svetim Martinom obhajamo tudi spomin na lovskega zaščitnika svetega Huberta. Kakor okoli drugih, tako je tudi okoli svetega Huberta, sina frankovskega vojvode, spletenih dosti legend, ki so v zvezi z lovom. V mladih letih je ta svetnik živel na živahnem dvoru frankovskih kraljev kol dvorjan. Po navadi tistih časov, v osmem stoletju, je bil strasten lovec na veliko zverjad. Pobijal je vse vprek, niti nežnim košutam ni prizanašel. Nekega dne pa se mu je prikazal v gozdu na lovu velik jelen s svetlim križem med rogovjem. Milo ga .ie gledal, kot da prosi, naj ne spusti stre-lice vanj. Prikazen je Huberta močno prc-Hesla. Ko mu je kmalu nato umrla še žena, še je odpovedal posvetnemu življenju in jc stopil v duhovniški stan. Glas o svetosti nekdanjega predrznega lovca se je brž razširil po deželi, še bolj pa ko so mučili in umorili svetega Lamberta, škofa v sever nem delu frankovske države, v Ardenih. Po tedanjem izročilu jc vse mučitelje svetega škofa napadla živalska steklina. Zatekli so se k njegovemu nasledniku, ki jih je res ozdravil smrtne bolezni.. Od takrat ni Hubert samo zaščitnik lova, kmpak tudi priprošnjak proti steklini. Na čast svetemu Hubertu so v starih časih prirejali velike lovske pogone. Na obletnico smrti, v začetku novembra, so pa darovali posebne maše in nato blagoslavljali lovske pse. Danes se jc spomin na Huberta. ki varje zverjad pred divjimi lovci, o-hranil bolj na severu. Pri nas le še redki lovci poznajo svojega patrona. NOVICE V Sovjetski zvezi bodo morali vse atlase preurediti, kajti nič manj kot 22 mest nosi naslove, ki vsebujejo tudi ime Stalin. Preimenovanje ulic, odstranjevanje spomenikov v nemilost padlega voditelja komunizma bo povzročilo državi več milijonov stroškov. Toda to ne briga, ker se mora po mnenju novih voditeljev povsod zbrisati spomin na Stalina. Tako mine slava... JKototov čaka Nekdanji sovjetski mogotec Vjačeslav Škrjabin Molotov je naredil korak, katerega so vsi najmanj pričakovali. Hruščev ga je na zboru stranke ozmerjal kot najhujšega nasprotnika delovnega ljudstva. Njemu, Kaganoviču in Malenkovu so zagrozili z izgonom iz stranke kot najbolj zagrizenim Stalinovim pristašem. Izključitev pa pomeni vsaj politično smrt. Molotov, ki je živel na Dunaju kot član sovjetske delega cije pri mednarodni atomski komisiji, je vsem vodilnim članom stranke poslal pismo, v katerem pobija napade na svojo osebo. Vsi v Moskvi so se kar čudili tej predrznosti ali neumnosti; dejali pa so, saj je na Dunaju in ga dolga roka Hruščeva ne bo tako lahko dosegla. Mož se pa za vse nevarnosti ni nič zmenil, ampak se je mirno odpeljal z ženo v Moskvo. Pri izstopu je časnikarjem mirno izjavil, da je bilo potovanje kar prijetno. Manj prijetno pa je zdaj Hruščevu, ki ne ve, ali bi ga zapodil iz stranke ali bi se kako drugače maščeval nad trmo, ki je sama šla v levje žrelo. Molotov pa čaka pri svoji hčeri, kakšna usoda ga bo doletela. Brez dvoma ima mož s »sedalom iz kamna«, kot ga je imenoval Radek, zvrhan koš poguma. VODITELJ TURČIJE General Giirsel, ki je dobil večino pri zadnjih volitvah v Turčiji, je poveril sestavo nove vlade Izmet Inoniju. V vladi bodo imele svoje zastopnike vse štiri stranke, ker ni nobena dosegla absolutne večine. Novi vladni predsednik Indnu je pravzaprav nesporni vodja današnje Turčije. Star je že 78 let in je bil najbližji sodelavec u-stanovitelja povojne Turčije Kemala Ata-tiirka. Izkazal se je kot spreten diplomat že na mirovnih pogajanih po prvi svetovni vojni. Od leta 1927 do 1937 je vodil turško politiko kot ministrski predsednik. Po Kema-lovi smrti je pa postal državni poglavar do leta 1950, dokler ni prišla na površje demokratična stranka. V teh burnih časih so pa zopet poiskali starega politika, da prepelje državno barko preko nevarnih čeri. Vse se veča... Pravijo, da se vse na svetu veča, tudi človeško telo. Čevlji naših sinov že morajo biti za eno številko daljši, kot so bili naši. Neverjetno pa je, da postajajo tudi ženske roke vedno daljše. Njih rast so znanstveno ugotovili v Ameriki. Prodajalnam rokavic so lani ostale v zalogi skoro vse rokavice številka šest, v prodajo so pa močno šle za eno številko večje. Kje je vzrok, da se ročice nežnega spola daljšajo? Zdi se, da zato, ker mora dosti več žensk delati v tovarnah in v raznih o-brtih kot pa pred dvajsetimi leti. Nasprotna je pa zanimiva ugotovitev, da postajajo moške roke krajše. Morda zato, ker vedno več moških opravlja uradniške poklice. POJASNILO V zadnji številki našega lista se je po krivdi tiskarne zgodila groba napaka. Zgrešen je bil vrstni red dveh strani, tako da je 8. stran bila tretja, ta pa osma. Vse bralce prosimo, naj nam pomoto oprostijo. Uredništvo Viharji in poplave Od petka do torka so po vsej Srednji in Zgornji Italiji divjali viharji in nalivi. Najhujše je bil prizadet Milan, kjer so se glavne ulice spremenile v deroče hu dournike. V Rimu je pihal veter s hitrostjo sto kilometrov na uro. Ruval jc drevesa, električne opornike, narastla Tibera je pa celo nove kamnite mostove podirala, škode je več milijonov. Kako je bilo na Tržaškem in Goriškem smo sami doživeli. V Benetkah je pa morje tako zrastlo, da je poplavilo Markov trg in vse bližnje »calle«. Gondole niso plavale samo po kanalu, ampak tudi po trgih in u'icah. * * GONDOLE NA VELIKEM KANALU V BENETKAH * * -. v' • - /r M ••• •• 5 ,s .gfcto iL V/ T'# 2ff/j IS J «1 Vse obsodbe vreden atentat V torek po 8. uri zvečer so doslej neznani zločinci položili bombo na komunistični sedež v ul. Madonnina št. 19. To je že drugi atentat, ki so ga v zadnjih treh mesecih najbrž vedno iste osebe izvršile na komunistične sedeže v Trstu. Dne 12. avgusta sc je, kot smo poročali, razpočila prva bomba pri Sv. Jakobu, a doslej policijska ob!a-stva še niso odkrila krivcev. Zadnja eksplozija je povzročila veliko škodo na oknih, vratih in tudi v notranjosti sedeža, človeških žrtev pa za srečo ni bilo, ker v poslopju ni bilo nobene osebe. Policija je po bombnem atentatu zaslišala neko žensko, ki se je tik pred eksplozijo srečala na hodniku v notranjosti stavbe z mladeničem, kateri je hitel na ulico in ki je verjetno tudi položil peklenski stroj. Pričakuje se, da bodo podatki, ki jih je policija prejela od omenjene ženske, priporno gli, da se izsledijo zločinci. Tržaška demokratična javnost tudi ob tej priliki odločno obsoja vsako uporabo nasilnih sredstev v političnem boju. Tej ob sodbi se pridružujejo zlasti Slovenci, katerih ustanove so bile tudi v zadnjem času večkrat žrtev terorističnih napadov. Pri vsem tem se le čudimo, kako da niso oblastva še odkrila krivcev vseh teh zločinov, čeprav tudi vrabci na strehi že vedo, da jih je treba iskati v vrstah določenih organizacij, ki ne skrivajo svoje simpatije do nekdanjega proslulega fašističnega režima. Najnovejši bombni atentat obsojata tudi SKS7. in SNS ter hkrati izražata prepričanje, da bodo krivci čiinprej odkriti in kaznovani. Opčine: KONČNO BODO PREUREDILI NEVARNO KRIŽIŠČE Ravnateljstvo državnih cest v Trstu je pred dnevi sporočilo, da je sklenilo preurediti glavno križišče na Opčinah, kjer se prečkata cesta Trst - Opčine in tako imenovana Trbiška cesta Trst - Sesljan. Na tem križišču je že zgubilo življenje mnogo oseb in je zato bil skrajni čas, da se nekaj ukrene. Uprava državnih cest bo križišče razširila, tako da bo v njegovi sredini gredica s prometnikom, ki bo urejeval promet. Vsa vozila bodo zato morala na tem mestu narediti večji ali manjši krog in tako nujno zmanjšati brzino vožnje. Poleg tega bodo postavili vrsto semaforjev in drugih zna kov, ki ibodo opozarjali na nevarno križišče. Za vsa ta dela bodo potrošili od 25 do 30 milijonov lir, izvršena pa bodo še pred začetkom prihodnje turistične sezone. Salež: ZACELI SO ASFALTIRATI VAŽNO POT Pred dnevi je podjetje Cesia iz Trsta pričelo urejevati pot iz Saleža v Samatorco. Delavci bodo najprej popravili nekaj ovinkov in nato bodo na cestišče položili asfaltni tlak. Za ta dela je na razpolago, nekaj več kot 3 milijone lir, ki jih je v okviru gospodarskega načrta občina prejeta od države. V bližnjem Gabrovcu se medtem nadaljujejo gradbena dela pri šolskem poslopju, ki se bodo po vsej verjetnosti kmalu zaključila. Po božičnih počitnicah bosta tako osnovna šola kot otroški vrtec imela nove, odnosno primernejše prostore. Trnovica: GLAVNA POT BO KONČNO ASFALTIRANA V skoraj vseh tržaških listih smo večkrat brali pritožbe nad stanjem, v katerem se nahaja pokrajinska cesta, ki pelje mimo naše vasi. Na zadnji seji pokrajinskega sveta pa je bilo svetovalcem končno sporoče^ no, da bo pokrajinska uprava poskrbela za ureditev in asfaltiranje tudi te važne prometne žile. Ni pa še jasno, če bodo ta dela izvršili v vsej dolžini ceste, to je od Kresije do državne meje pri šempolaju, ali pa le do križišča pred obmejnim prehodom. Ker se zdi, da je na razpolago precejšnja vsota denarja — kakih 34 milijonov lir — bi želeli, da se popravi in asfaltira ne le vsa omenjena cesta, temveč tudi tistih nekaj sto metrov druge pokrajinske ceste iz Šempolaja do križišča pred obmejnim blokom. Na ta način bi ves spodnji Kras imel dobro prometno zvezo s Trstom in Nabrežino. Nabrežina: ZA RAZVOJ TUJSKEGA PROMETA Vsedržavni svet za tujski promet, ki ima sedež v Rimu, je pred dnevi izdal povoljno mnenje, da se del devinsko-nabrežinskc ob čine proglasi za tujskoprometno področje. S tem pa vprašanje še ni dokončno urejeno, ker še ni izšel zakon, ki proglaša obalni pas občine za turistično področje. Zakon je zlasti zato potreben, da se v občini lahko ustanovi krajevna tujskoprometna organizacija, katere glavna naloga bo, da skrbi za dotok gostov in njihovo razporeditev po raznih gostiščih. ■ ■ ■ ■ ■■ ■■ GORNJI TRBIJ V Beneški Sloveniji je od sobote zjutraj vršalo strašno neurje po vseh slovensko-be-neških vaseh. Lilo je kot iz škafa, da so potočki narastli v reke. Vmes je divjal vihar, ki je odkrival strehe in lomil veje. Najhuje so se naravne sile razdivjale po pobočju Kolovrata, kjer so v vasici Gornji Trbij, ki spada pod občino Strenje, poiskale tudi smrtno žrtev. Vasica s 300 prebivalci ždi kot prilepljena v strmi breg. Na ovinku proti šoli pa stoji, oziroma je stala skromna hiša 52-letne Marije Drekonja. Tik pod bajto, ki si jo je družina skoro z lastnimi rokami postavila, teče hudournik v globoko korito. V nedeljo je ondi šumel pravi slap čez skale in je spodkopaval zemljo piav pod Drekonjcvo bajto. V njej je živela stara Marija sama. Delala je pri sosedih, kolikor je mogla za krožnik mineštre. Spat pa je hodila v omenjeno hišo na ko ruzno listje. Hči Gizela je šla služit v Videm, sin Mario pa dela v Nemčiji, ko ni bilo doma drugega razen tiste bajte nad prepadom. Torci tisti večer je stara Drekonjevka tudi cininila v vasi. V temi se je odpravila navkreber domov k počitku. Bil pa je njen zadnji na tej zemlji. Malo prccl polnočjo je sosed Garbac zaslišal strašanski pok in kakor da se nekaj podira. Teče pred hišo in vidi, kako je voda spodjedla in odnašala ruševine Drekonjeve bajte. Skliče ljudi, toda kdo je mogel med bliski in poplavo kaj pomagati 1 . Šele v ponedeljek zjutraj so gasilci orožniki razkopali ruševine in našli P°' /s/«!«« f»0 Podpisane politične in kulturne organizacije, predstavnice slovenske narodne skupnosti na Tržaškem ozemlju, v zvezi s popisom prebivalstva, industrije in trgovine z dne 15. in 16. oktobra 1961 ugotavljajo: 1. da pristojna oblastva sploh niso preskrbela slovenskih prevodov obrazcev ne za popis industrije in trgovine niti ne za popis oseb, živečih v skupnostih; 2. da niso pravočasno preskrbela obrazcev v slovenskem jeziku za popis prebivalstva; 3. da niso preskrbela zadostnega števila slovenskih razglasov, navodil v slovenskem jeziku pa sploh ni bilo; 4. da je bilo število popisovalcev z znanjem slovenščine nezadostno; 5. da ni bilo uradnih pojasnil, da se smejo obrazci izpolnjevati tudi v slovenščini in kako naj se izpolni 11. stolpec obrazca. Končno poudarjajo, da je bil a) odlok predsednika republike štev. 1011 z dne 8. septembra 1961 raztegnjen na Tržaško.. ozemlja šele z odlokom gen. vladnega komisarja štev. 30 z dne 21. oktobra 1961, to je 7 dni po izvršenem popisu; b) da je obrazec ISTAT/CP/I ter nezakonit, ker ni predviden v zakonu, raztegnjenem na naše ozemlje. Tudi 11- stolpec, ki govori o občevalnem jeziku v družini, ni predviden v zakonitem obrazcu CP/I predsednikovega dekreta z dne 8. 9. 1961 štev. 1011 niti ne v odloku gen. vladnega komisarja z dne 21. 10. 1961 štev. 30. SPRIČO VSEH TEH DEJSTEV PODPISANE ORGANIZACIJE IZJAVLJAJO, DA STA BILA POPIS PREBIVALSTVA IN UGOTAVLJANJE NARODNOSTI NEZAKONITA IN NEPRAVILNO IZVEDENA. ZATO PONOVNO ODLOČNO ODKLANJAJO VSAKO SKLICEVANJE NA TAKO PRIDOBLJENE IZIDE POPISA IN MOREBITNO IZKORIŠČANJE NA ŠKODO SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA. Trst, 16. novembra 1961. Komunistična partija Italije - Trst; Neodvisna socialistična zveza - Trst; Skupina neodvisnih Slovencev - Trst; Slovenska demokratska zveza - Trst; Slovenska katoliška skupnost * Trst; Slovenska krščanska socialna zveza i Trst; Socialistična stranka Italije - Trst; Slolvensko hrvatska ljudska prosveta - Trst; Slovenska prosveta - Trst; Slovenska prosvetna Matica - Trst SLAB GOSPODARSKI POLOŽAJ Gospodarski položaj goriške pokrajine je začel navdajati s skrbjo že vse odgovorne činitelje. Na zadnji seji pokrajinskega odbora so njegovi člani živahno razpravlja’] o vzrokih, ki povzročajo, da goriška 'trgovi na in industrija ne kažeta takega napredka kot drugod. Ugotavljali so, da je kriva tudi lega pokrajine, ki je tik ob meji in zato nočejo zasebniki vlagati svojega denarja. Manjka pa tudi uresničenje mnogih vladnih obljub o pomoči in kreditih. Za trži-ški industrijski okraj se ni še nič otipljivega ukrenilo. Odborniki so sklenili, naj se zberejo natančni podatki o sedanjem gospodarskem stanju in naj se osrednji vladi pošljejo stvarni predlogi za bodoči u-spešni razvoj dežele. Do podobne razprave je prišlo tudi na občnem zboru bolniške blagajne neposrednih obdelovalcev. Mnogi govorniki so dokazovali, da ni povprečni dohodek naših kmetovalcev tolikšen, da bi zmogli vsa bremena za zavarovalne obroke. Ugotovili so tudi, da je zemljiški donos naših kmečkih posestev mnogo nižji kot v sosednih pokrajinah. Letos so različne vremenske nezgode hudo prizadele kmetovalce goriške pokrajine. Zaradi tega pozivajo, naj osrednja vlada prihiti na pomoč neposrednim obdelovalcem in naj kaj ukrene za propadajoče kmetijstvo na Goriškem. V veliki krizi se nahaja tudi drugi važni gospodarski organ v Gorici. To je vinska zbornica. Z odstopom predsednika Bigota se zbornica nahaja v krizi. Novega pred- njimi nesrečno žensko, vso zmečkano na bornem ležišču. Tramovi so ji strli lobanjo in prsni koš, ko je klokotajoča voda razmajala zidovje. Vse vaščane je pretresla strašna smrt v vodi in viharju, ki vedno grozita našim vasicam po teh pobočjih. Bog se usmili za dušo pokojne Marije Drekonja! ČEDAD Prejšnji teden se je na cesti proti Čedadu zopet pripetila smrtna nesreča. Delavec Mario Mariuzzi je končal zgodaj zjutraj nočno delo v Vidmu in se je vračal na motornem kolesu proti domu. Vreme je bilo slabo in mrzlo. Na ravni in gladki cesti ga je že blizu Čedada stresel mraz in je zgubil prisebnost ter je krenil proti sredini ceste. V tistem hipu je pridirjal velik tovornjak in je treščil nesrečnega motociklista na trdo cestišče. Prepeljali so ga sicer hitro v čedadsko bolnišnico, toda ni bilo več pomoči. Že čez nekaj ur je revež iz dihnil. ZGODOVINSKI ODMEVI V Vidmu izhaja posebna zbirka, ki opi suje odporniško gibanje v Julijski krajini od leta 1944 dalje. V tej zbirki je izšel pred nekaj dnevi zvezek o svobodnem pasu in kozaški zasedbi v Karniji in Furlaniji. Sega s spomini tudi na slovenski del ozemlja. Knjigo je napisal Francesco Vuga, izdal pa jo je Del Bianco v Vidmu. Opisu so dodani na zadnjih straneh tudi dokumenti iz ti stih časov. Kot zgodovinski prikaz za tisto dobo, je zvezek zanimiv, čeprav nam ni avtor znan bolj natanko. sednika še niso izbrali; govori se, da nameravajo postaviti celo komisarja. Zato so se različne stranke že oglasile s protesti pri županu in pokrajinskem predsedniku, naj podrezata, da dobi tudi ta vodilna gospodarska ustanova pravo in pošteno vodstvo. KRAS V SLIKI V soboto so v mali dvorani kavarne »Teatro« odprli umetniško razstavo dveh že znanih goriških slikarjev, in sicer Tullia Crallija in Cesara Mocchicettija. Prvi se je po dolgi odsotnosti v Parizu predstavil z vrsto oljnih slik, ki kažejo kraške doline in goličave. Motive z našega Krasa je povzel tudi Mocchicetti. Razstava, ki kaže veliko rutino obeh mojstrov, bo odprta do 24. novembra. Zanimivo je, da navdušuje Kras mnogo sodobnih slikarjev. V galeriji Teatro nuo-vo v Trstu so razstavljene pod okriljem Sindikata lepih umetnosti tudi slike nedavno umrle Marie Lupieri. Največ zanimanja vzbuja veliko platno z naslovom »Ob robu Krasa«. VENDAR ENKRAT! Goriški občinski odbor se je na zadnji seji vendarle odločil, da poskrbi za tisti nesrečni podvoz, ki pelje iz mesta proti Štandrežu in ločniškemu mostu. Oster ovi nek in ožina pod železniškim mostom sta postala kar nevarna za pešce in voznike. Po novem načrtu, katerega bo moral odobriti se občinski svet, bodo sedanji most podrli. Novi podvoz bo imel kar štiri cesti šča. Dvoje, širokih po pet metrov in pol, za vozila. Vsak bo enosmeren. Ob vsaki strani bo pa teklo dvoje cestišč za pešce, širokih po dva metra in tričetrt. Zvečali bodo tudi višino na štiri metre in šestdeset centimetrov. Zato pa bo cesta pod podvozom šla malo v klanec. Ta sklep občinskega odbora je bil nadvse potreben in ga vs: pozdravljajo z velikim veseljem. JAMLJE Na naših ovinkih, čeprav so nekateri precej nevarni, se ne zgodi toliko nesreč kot drugod, vsaj zadnje čase ne. V nedeljo pa je le prižvižgal tudi k nam avto Zelenega križa iz Gorice. Na cesti se je namreč ponesrečil 36-letni Karel Terčon iz Brestovice. Peljal se je z motorjem in je kar nenadoma treščil na tla. Precej hudo se je poškodoval na desni nogi, tako da so ga mo-fcli brž odpeljati v bolnišnico. RUPA Dolgo časa se je vlekla zadeva našega župnišča. Naši dušni pastirji so morali po vojni iskati strehe po zasebnih hišah. Se danji župni upravitelj se je pa moral zatekati celo v štandrež, kar gotovo ne koristi farnemu življenju, duhovniku pa povzroča nepotrebne težave. Zdaj pa slišimo, da je škofija kupila stavbo, ki je bila svoje dni last tovarnarja Jahila. Tam bodo pre uredili prostore za potrebno bivališče duš nega pastirja. Vaščani smo prav zadovoljni in upamo, da se bo zadeva kmalu uredila. Nekaj misli imamo pa še glede naše šole, pravzaprav kar se tiče kake šolske prire- ditve. Pri nas so zaposlene tri učiteljske moči na osnovni šoli in ena v otroškem vrt cu. Včasih je poučeval samo en učitelj in je imel precej več otrok. Našel je pa kljub veliki zaposlitvi še čas, da je otroke pripravil za kako šolsko prireditev. Starši so bili takih nastopov svojih molčkov prav veseli, danes bi tudi radi videli, če se njih otroci še malce več nauče kot gole abecede in poštevanke. Zato upamo, da bomo letos učakali kako ljubko šolsko prireditev, pa čeprav skromno. TRŽIČ Kolikšne nevarnosti se še skrivajo ob naši obali smo opazili v ponedeljek. Na skrajnem pomolu tržiških ladjedelnic so v teku dela za podaljšanje pristajališča. Med izkopavanjem je velikanski žerjav zajel in potegnil na dan ogromno letalsko bombo. Tehtala je deset stotov. Odvrgli so jo ameriški letalci, ko so leta 1944 bombardirali tržiške ladjedelnice. Zarila se je v mehko morsko dno in se ni razpočila. Predstavljala pa je seveda stalno smrtno nevarnost. Pristaniško poveljstvo je brž poklicalo specializirani oddelek topničarjev iz Vidma, ki so izstrelek previdno odpeljali na peščen otoček pri »Malem rtiču« in ga tam razstrelili. Silni pok je marsikoga preplašil. Opozoril pa je tudi, da se morda še skrivajo v morju nerazpočene bombe. ZAHVALNI DAN V nedeljo so tudi v Gorici proslavili neposredni obdelovalci zemlje zahvalni dan za vse, kar je letos obrodila zemlja. V cerkvi na Travniku je daroval mons. Gruso-vin zahvalno mašo ob precejšnji udeležbi kmetovalcev. Med mašo je skupina mladeničev in mladenk, oblečena v slikovito nošo goriških ljudi iz Podturna, izročila simbolične darove kot prvence pridelkov. Po maši pa se je na Travniku pred cerkvijo izvršil obred blagoslova kmečkih vozil in traktorjev. Slovesnosti, katere je nekoliko motilo nestalno vreme, so se udeležili tudi zastopniki oblasti. Zahvalne maše so imeli tudi po drugih farah v goriški okolici. VESELO MARTINOVANJE Slovensko planinsko društvo v Gorici jc ena izmed najbolj delavnih organizacij, če ne edina. Svojim članom priredi od časa do časa prav vesela presenečanja in zabavne večere v zimskem času. Poleti pa jih seveda vodi na planine. Ker smo zdaj v zimskem času, je za svoje člane in prijatelje priredilo v nedeljo zabavni Martinov večer na Lokvah. Zbralo se je nad sto petdeset veselih planincev skupno s prijatelji iz Ajdovščine. Na sporedu pa ni bila samo srnjakova večerja in ples, ampak tudi kulturno - zabavne točke, ki so spravile v izredno dobro voljo tudi starejše letnike. Nastopi pevskih skupin, zlasti iz Podgore, so se menjavali z deklamacijami in šaljivimi prizori, da je čas hitro zbežal in je mladim parom ostalo le malo časa za poskočne polke in ha-ha-haje. Goriški planinci in ajdovski so si izmenjali tudi simbolične darove. Takih večerov si člani še želijo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA I . Novjopičev paviljon Destalinizacija in Po 22. kongresu sovjetske komunistične partije so se znašli tudi ruski pisatelji v precej spremenjenem položaju. Kljub temu, da je Hruščev že v letu 1956 posredno pozval pisatelje k razkrinkavanju tako imenovanega osebnega kulta tudi v leposlovju, se ni našel takrat še nihče, ki bi dosledneje izkoristil to pooblastilo, namreč, da bi uporabil Stalinovo strahovlado kot temo svojih del. Pisatelji so se zadovoljili le z namigi, ki so naleteli včasih na odobravanje, včasih na kritiko. čutili so se še tako negotove, da je na primer Galina Nikolajeva v svojem romanu »Bitka mimogrede« osebo umrlega diktatorja po eni strani hvalila, po drugi pa grajala. To je razjarilo istočasno Stalinove zagovornike in nasprotnike. Druge, kot na primer Olgo Bergholz, ki je orisala v svojem delu usodo kaznjenca, kateri je po nedolžnem prebil v koncentracijskem taborišču 17 let, so pa zaradi tega s trdimi besedami grajali. Obstajal je torej velik dvom o tem, kako bi se bilo treba lotiti tega vprašanja, pa ne samo iz razlogov osebne varnosti. Primer pesnika Jevtušenka kaže, da ima danes pogumni pisatelj vendarle možnost uveljavljenja kljub temu, da ga kulturnopolitični funkcionarji oblivajo s pomijami. Seveda je treba za kaj takega tudi brezbrižnost za lastno bodočnost, predvsem pa čist odpor do pojava stalinizma, kot ga občutijo lahko samo zastopniki mlade generacije. Ti niso gradili Stalinovega kulta in se zato pri sedanji njegovi demontaži niso znašli obremenjeni s svojim prejšnjim delom. Prav zaradi tega starejša generacija ni mogla pozdraviti sedanje destalinizacije s popolnoma čisto vestjo in občutkom odrešitve. Stalinizem je imel dva obraza: likvidiral je. telesa in korumpiral značaje. Tisti, ki se je protivil, je moral računati s smrtjo. Tisti, ki se je uklonil, pa se je nerazrešno zapletel v tako ozke zanke korupcije. Za književnike pomeni kult osebnosti še drugo ponižanje. Medtem ko je treba izjave Hru-ščeva o Stalinovi diktaturi zbirati iz starih številk časnikov, pa je lirične in epske stalinovske slavospeve sovjetskih avtorjev prav lahko najti v vsaki knjigarni. Antologijo hlapčevskega hvalisanja Stalina in hlapčevske slavospeve prejšnje pisateljske elite so torej vsem pri roki. Zato ni čudno, da so prve izjave sovjetskih književnikov k demitologiziranju Stalina zelo mlačne. Kar so imeli povedati Mihail Šolohov, Aleksander Tvardovski, Nikolaj Gribačov in ukrajinski dramatik Aleksander Kornejčuk na 22. partijskem kongresu k temu najbolj perečemu problemu sovjetske sedanjosti, ni šlo preko mehaničnega ponavljanja očitkov Hruščeva, pri čemer je udarilo v oči, da je Šolohov smatral za potrebno poudariti svoje osebno prijateljstvo do Hruščeva, kar so mnogi smatrali za začetek novega kulta Hruščeva. Govora Gri-bačova in Kornejčuka sta pa bila tako medla, da je moral končno Tvardovski vsaj poskusiti, da pove svoje mnenje nekoliko bolj pogumno. Tvardovski, avtor »Vasilija Tjorkina«, sedaj že skoraj legendarnega pralika ruskega vojaka in pisec letos z Leninovo nagrado odlikovane prve proti-stalinovske pesnitve »Daljina za daljavami«, je proslavljal tudi Stalinove jubileje z odami. Tvardovski je tolikokrat menjal svoje ideološko stališče, da ga je težko opredeliti na eno določeno smer. Čeprav je ponovno dobil Stalinovo nagrado, je prešel po Stalinovi smrti kot glavni urednik revije »Novi svet« takoj v tabor upornikov, katerim je dal na razpolago svojo revijo, zaradi česar so ga nemudoma razrešili službe. Dar.es je Tvardovski spet glavni urednik »Novega sveta« in zdi se, da je vsa jeza pokopana. Kljub temu pa tudi on v svoji izjavi ni jasno označil svojega sedanjega stališča, čeprav se je vsaj izognil tistim neokusnim, svetovnonazorskim banalnostim, s katerimi so se poskušali uveljaviti drugi, pred vsemi Šolohov. Protistalinovski val se je šele začel. O njegovih posledicah ni mogoče sedaj na literarnem področju reči še ničesar. Najhujše, kar bi se lahko zgodilo, bi bilo zakrknenje konflikta vesti v neobvezni propagandno usmerjeni demontažni kampanji, ki bi pod seboj pokopala kot plaz žive klice duševnega pretresa. S tem pa bi bili izigrani tudi zadnji izgledi na duhovno obračunavanje s temnimi silami totalitarizma, edinstvena priložnost, ki se sedaj — kot se zdi — z obsodbo stalinizma prvič ponuja sovjet-| ski intelektualni eliti. ooo Sezona v Seali premaknjena naprej Kot vedno, bo tudi letos začela milanska Scala svojo sezono 7. decembra, na praznik svetega Ambroža. Premiera št. 1 bo Verdijeva »Bitka pri Le-gnanti«, št. 2 pa Cherubinijeva opera »Medea« z Mario Callas. Otvoritveni predstavi sta namreč vedno dve, ker ima vsaka skupina abonentov svojo. V letošnji sezoni ne bosta na odru Scale pela Giuseppe Di Stefano in Renata Tebaldi. Zvesti so ji pa ostali Del Monaco, Bastianini, Ghiaurow, Co-relli, Raimondo in pevke Stella, Simionato, Scotto in Sciutti. UMRL JE PROF. BOŽO ŠKERLJ Ob koncu prejšnjega tedna je umrl v Ljubljani znani slovenski antropolog dr. Božo Škerlj. Bi! je še sorazmerno mlad, saj mu je manjkalo še nekaj let do šestdesetletnice. Njegova zasluga je, da je bil ustanovljen na ljubljanski univerzi antropološki institut, edini v Jugoslaviji, in da je antropološka veda v Sloveniji precej razvita. Po svojih temeljitih delih je užival ugled tudi v tujini. Študij najnovejše papeške socialne enciklike V okviru pripravljalnega tečaja za študij in razširjanje enciklike »Mater et magistra«, ki ga je organizirala katoliška univerza v Milanu, je priredil jezuitski pater Antonio Messineo, ki pripada pisateljski skupini okrog revije »Civilta cattolica«, predavanje pod naslovom »človeška oseba in družbena stvarnost«. Predavanje je bilo v kulturnem centru '»San Fedele«. Predavatelj je poudaril, da je človeška oseba v ospredju vse pozornosti in nauka enciklike papeža Janeza XXIII., nakar je orisal nauk o človeški osebnosti po krščanskem pojmovanju. Rekel je, da Cerkev upošteva človeka v njegovi konkretnosti, in tako tudi v svojem socialnem nauku vidi v njem »duha in gmoto, razum in voljo«, kot je izraženo v encikliki, ne da bi pri tem izgubljala iz vidika njegovo večno usodo. To je torej prava socialna doktrina, ki temelji na analizi konkretnega človeka ter je zato blizu vsem tistim načelom in naukom, ki so sicer daleč od katoliške miselnosti, pa jim velja človeška osebnost kot merilo vsega, ker se zavzemajo za obrambo njenih pravic in za zadostitev njenih potreb. Prizor iz jugoslovanskega filma »Maščevalec«, adaptacija Čehove zgodbe o človeku, ki se zaman skuša maščevati nezvesti ženi. Risanka je izredno duhovita, literarna atmosfera pa avtentična. Nov Jakopičev paviljon bodo zgradili v Ljubljani. Starega bodo namreč podrli zaradi preureditve železniškega vozlišča v Tivoliju. Jakopičev paviljon uživa v slovenskem umetnostnem življenju znamenit sloves, saj je bil prva razstavna galerija slovenskih umetnikov. Zgradili so ga v začetku stoletja na pobudo Riharda Jakopiča, zato se tudi imenuje po njem. V Jakopičevem paviljonu so bile prve velike manifestacije modernega slovenskega slikarstva in kiparstva. Zato ima tudi veliko kulturno-zgodo-vinsko vrednost. Žrtvovati so ga morali splošnemu razvoju slovenske prestolnice in gotovo tudi umetniki ne bodo jokali za njim, če bodo dobili namesto njega drugo, modernejšo razstavno zgradbo, kot jim je bilo z vladne strani obljubljeno. VVERNER BERG BO RAZSTAVLJAL NA BLIŽNJEM VZHODU Znani koroški slikar VVerne.r Berg, ki je sicer Nemec, a živi med slovenskim ljudstvom, ki ga tudi najrajši slika — in ima dobro besedo zanj tudi v svojem pisanju — ima te dni veliko retrospektivno razstavo v Carigradu. Pozneje bo prenesel razstavo £'3 v Ankaro, Teheran in Kairo. Sreča v nesreči revnih komedijantov Burja je v preteklih dneh uničila šotor zasilnega gledališča potujoče igralske skupine »Commedianti«, ki že dolgo časa stalno igra v našem mestu in v Miljah. To je ena izmed zadnjih lakih skupin v Italiji. Zadnji čas je prirejala predstave na trgu Perugino. Pridobila si je mnogo zvestega občinstva in simpatizerjev. Ti so organizirali preko italijanskega tržaškega dnevnika nabiralno akcijo za novi gledališki šotor in so nabrali do danes že skoro milijon lir. S tem je tržaška javnost lepo dokazala svojo ljubezen do gledališča. V gledališču nastopa skoro v celoti nekaj družin, ki žive v vozovih kot cirkuški ljudje. Znatno vsoto — 200.000 lir — je prispevala Cassa di risparmio, edina tržaška banka, ki ima smisel'za kulturne potrebe. Beneška slikarka razstavlja v Ljubljani Kulturni stiki med Slovenci in Italijani sc vedno bolj krepe (samo ne v Trstu, na žalost). V Ljubljani razstavlja v Mali galeriji mlada slikarka Ida Barbarigo, doma iz Benetk, kjer je tudi študirala likovno umetnost. Po bivanju v Švici se je naselila v Parizu ter od leta 1950 razstavlja v tem mestu. Kasneje je nekajkrat razstavila tudi v Ne\v Yorku. Razstavljena dela so olja, gvaši, risbe, skupno 22. Že po naslovih v katalogu spoznamo dinamičnost vsebine, n. pr. »Izgibajoča resničnost«, »Impulzivna stvarnost«, »Realite impulsive« itd. Cabah jo lo iffial o dmoliki Slavni stari katalonski violončelist Pablo Casals, violinist Alexan-der Schneider in pianist Mieczyslaw Horszowsky so igrali v ponedeljek na koncertu v Beli hiši v Wash-ingtonu v navzočnosti predsednika Kennedyja in odlične publike iz a-meriškega in mednarodnega glasbenega in umetniškega sveta. Nastopili so kot solisti. Casals je igral približno eno uro. Ko je bil naprošen, da bi kaj dodal, je zaigral tradicionalno katalonsko melodijo, ki nosi naslov »Pesem ptice«. Ta pesem izraža hrepenenje zasužnjenih narodov po svobodi, kot je izjavil veliki glasbenik. Pri tem je. pripomniti, da se je bil Casals svoj čas zarotil, da ne bo nikoli več nastopil v Ameriki, ko je ta priznala Francovo Španijo. Casals živi kot begunec v majhnem katalonskem mestecu v Franciji pod Pireneji. Kaj moraš vedeti, kadar zalivaš sode Zalivanje sodov je nujno potrebno opravilo. če sodi niso polni, se v prazni prostor na vrhu vselijo ocetne glivice, na vinu pa! se začne razvijati kan. Vedno globlja p'ast vina je pokvarjena. Z zalivanjem napolnimo prazni prostor nad vinom v sodu. Kdaj začnemo zalivati? Nekateri zalivajo od samega začetka, ko mošt še burno vre. Pravijo, da zato zalijejo, da mošt lahko izbljuva umazanijo. Okoli vehe letajoče mušice jih ne brigajo, saj je tako bilo vedno. Ne upoštevajo pa, da te mušice — dro-zolile — prenašajo bakterije ocetne kisline. Naprednejši vinogradniki, ki so danes že v znatni večini, se za kipenje mošta poslužujejo posebnih kipelnih veh. Te so iz različnih snovi, v zadnjem času predvsem iz plastične mase, medtem ko so bile prej iz stekla, kositra, iz gline in še drugih snovi. Zal premnogi prezgodaj odstranijo ki-pelno veho in zato so pač prisiljeni vino zalivati. Lahko bi pustili kipelno veho na sodu še vso dobo tihega vrenja. Če je ki pelna veha dobro zamazana s kitom za sode in ne dopušča nobenega zraku v sod, se nam ni bati, da bi se vino skisalo v' praznem prostoru soda, ker ga ščiti plast ogljikove kisline, ki je nastala iz razkrojenega sladkorja. V tem primeru ni treba sodov zalivati do druge polovice novembra, Poglavje zase tvori vino za zalivanje. Pri tem si moramo zapomniti, da ne smemo nikdar zalivati sodov s slabšim vinom, kot je v sodu. Naj velja načelo: slabo vino lahko zalivamo z boljšim, a nikdar narobe. Predvsem ne smemo nikdar zalivati sodov z nakisanim vinom, ker bi vse pokvarili. Kje hranimo vino za zalivanje? Ali v sodčih ali v pletenkah. V vsakem primeru mora biti to vino zavarovano pred okvaro. Ni pa dovolj, da so ti sodčki ali pletenke samo zamašeni, marveč mora prazni prostor nad vinom biti zažveplan, in sicer po vsakem odvzemu vina za zalivanje, še bolje bi pa bilo, če bi bil dotični prostor zažveplan in če bi istočasno spustili na po- 28 MILIJONOV STOTOV PŠENICE Zdi se, da je količina 82 milijonov pšeni ce za žetev leta 1961 končno veljavno ugotovljena. Ta količina je za 20,4% viš^ ja od lanske, čeprav je bilo letos 6% manj posejane površine. Večji pridelek je torej odvisen samo od višjega hektarskega donosa, ki je za 28% presegel lanskega. Ker še vedno velja navodilo, da je treba s pšenico posejano površino skrčiti, so bile smernice za letošnjo setev naslednje: površina naj se skrči na približno 4 milijone ha, heklaiski donos pa naj se dvigne s pomočjo boljše agrarne tehnike. Letošnji višji hektarski donos pšenice v Italiji pa ni posledica boljše agrarne tehnike, ki je ostala nespremenjena, temveč samo posledica ugodnejšega vremena. Kljub bogati žetvi pa domači pridelek ne bo zadostoval za domače potrebe in bo treba uvoziti za precej milijard lir predvsem trde pšenice za testenine. vršino vina kolešček »flor-stopa«, ki ne dovoljuje razvoja nobeni bakteriji, že ime sredstva pravi, da učinkuje predvsem proti cvetu ali kanu (flor), ki je navadno prva stopinja za skisanje vina. Koleščki »flor-stopa« so različne velikosti : najmanjši so za pletenke, večji za sode in še večji za cisterne. To sredstvo mo ramo uporabljati povsod, kjer posoda ni polna z vinom. Sredstvo deluje navadno 5 tednov. Če torej nimamo dovolj vina za zalivanje, uporabljajmo koleščka »flor-stopa«, katera pa je potrebno obnoviti. Koleščka »flor-stopa« plavajo na površini vina. <000 NE ODLAŠAJTE S PRODAJO VINA V naših krajih je bila zelo slaba vinska letina, saj je dala manj kot polovico običajnega pridelka. V državnem merilu pa ni bila letina tako slaba, saj prekaša 50 milijonov hi ali nad 100 litrov na osebo in leto. Torej ne smemo misliti, da bo vina zmanjkalo. Trenutna cena vina je zadovoljiva za prodajalca, saj gre naše navadno vino z 11 stopinjami Maliganda po približno 125 do 145 lir za liter, izbrana vina pa so prekoračila ceno 200 lir za liter, kar je približno dvojna lanska cena. Seveda bi vsak vinogradnik rad iztržil še več za svoje vino, a po našem mnenju mora biti zadovoljen z navedenimi cenami, ker se lok ne sme preveč napenjati: potrošniki bi lahko začeli kupovati samo v vinskih skladiščih, ki se le prav malo zalagajo v naših krajih. Zato bi tudi iz tega vzroka ne smeli zadrževati vina v kleteh. Obstaja pa še drug, in sicer glavni vzrok, ki mora prisiliti mnoge naše vinogradnike, da se vina čim prej rešijo. To je sestava letošnjih vin. Letos se namreč dobijo vina, ki so res nekaj posebnega. V vinogradu, ki je last pisca teh vrstic — pod Števerjanom v Brdih — kaže letošnji pridelek 15 stopinj Maliganda in vsebuje še vedno nad 2% sladkorja. Poleg tega pa ima tudi sijajen buket. Drugod je kakšna kapljica še boljša, a takega vina je žal zelo malo. Mnogo pa je letos osladnega vina, ki je ostalo takšno, ker je kipelo pri previsoki toploti. Osladno vino v zimskih mesecih še gre a ne sme dočakati pomladi, ker bi se popolnoma pokvarilo in bi postalo kislo. Zato naj vsi vinogradniki, ki nimajo res brezhibnih vin, pridelek čimprej oddajo: raje danes, kot jutri. Letala v kmetjistvu Zaradi napredovanja tehnike se danes lahko tudi letala uporabljajo v kmetijske namene. Lahko že govorimo o kmetijskem letalstvu, ki se vedno bolj izpopolnjuje in ki zaradi pomanjkanja delovne sile v kmetijstvu dobiva vedno večje naloge. V posameznih državah je kmetijsko letalstvo različno razvito. Razume se, da se v našem razkosanem kmetijstvu sploh ne bo razvilo — ali zelo pozno —, ker se izplača izvršiti kmetijska dela z letali samo na večjih površinah, ki morajo biti poleg tega v ravnini ali k večjemu v malo nagnjeni legi. V Italiji, in sicer v Rimu, je bila ustanovljena družba »Aer Agricola«, ki je letos ščitila žita, sladkorno peso, oljke in trte v Laciju, v Toskani, v Kalabriji in drugod. Uporabljali so helikopterje, ki letajo 1 do 2 m nad kulturo s hitrostjo okoli 100 km na uro. Izkaza’o se je, da ?e izplača škropiti ali prašiti samo parcele, ki merijo samo 8 do 10 ha (nad 25 njiv). V 4 ali 6 urah helikopter poškropi ali popraši tudi 250 ha ali nad 600 njiv. Na noben drugi način ni mogoče tako hitro zaščititi tolikšnih površin. In ravno zato bodo letala tako dragocena za kmetijska opravila. Uspehi dela pa so odvisni od operaterjev na letalu in od razdeljevalnih priprav. Posrečilo se je že razdeliti v obliki megle popolnoma enakomerno na enem hektaru kulture samo 30 litrov škropila. Stroški za letalska kmetijska opravila že danes niso pretirani in se že obilno izplačajo, a se bodo gotovo še znižali. Cinlielf rasli v perutninskem perju Perje perutnine je zelo cenjeno kot temeljno gnojilo pri urejevanju sklenjenih sadnih nasadov. Seveda je potrebno mnogo perja — skoraj 1 kg na 10 m- površine , potem pa se opaža učinek 3kozi dolgo vrsto let, dokler perje segnije. Perje pa učinkuje predvsem s svojim dušikom, a ne smemo prezreti tudi rahljalne sposobnosti. Seveda samo perje ni zadostno gnojilo in moramo gnojiti še s klasičnimi umetnimi gnojili, ki prispevajo dušik, fosforovo kislino in kalij. A to perje ima določeno vlogo tudi v krm Ijenju. V tem oziru so zanimivi izsledki pre-izkuševališča v Beltsvillu (Maryland, ZDA). Tam so nekaterim skupinam piščancev med krmo primešali 4% zdrobljenega perutninskega perja in ugotovili, da je srednji prirastek na teži znašal mesečno 376 gramov, medtem ko je znašal pri drugih 3.8 gramov. Perje je torej vplivalo na prirastek. Pri nadaljnjih poizkusih so ugotovili, da so na prirastek vplivale rudnine, ki se nahajajo v perutninskem perju. Pri preiskavi pepela perutninskega perja so ugotovili prisotnost vsaj 15 različnih prvin, med katerimi po količini prednjači selen; temu sledijo železo, apno in aluminij. V pepelu so tudi sledovi bakra, kobalta, mangana, vanadija, kalija in arzena. Poskušali so ugotoviti, katera snov tako blagodejno vpliva na rast teže piščancev, a tega niso mogli dognati. Dodatek posameznih snovi h krmi ni bil uspešen. Zato sklepajo, da na rast vpliva neka sestavljena rudninska spojina. Danes gledamo nekoliko drugače na pojav, če kokoš druga drugi ruva perje, tako da kakšenkrat kokoš ostane gola. Prej smo pravili, da je to grda razvada, potem smo pravilno trdili, da manjkajo v krmi rudninske snovi in smo priporočali dodatek klaj-nega apna, vitasola itd. Danes vemo, da išče perutnina v tujem perju predvsem in najprej čmitelja rasti, potem se pa lahko res razvadi, da ruva perje tudi brez potrebe. Na vsak način je dobro, ako krmi za kokoši primešamo nekoliko zrezanega in zdrobljenega kurjega perja. II. K. 1/L& {/€>0 000 n »Ne, saj ni to, kar bi rada vedela, popolnoma nekaj drugega.« »To, otrok moj, lcako naj jaz vem?« »Ti kar ne verjamem, toda moraš mi prav natanko odgovoriti.« Jerko jo je kar nekam preplašeno pogledal. Njen glas je bil kar trd, ko ga je spet vprašala: »Ah ti ni morda pripovedoval moj oče, da me misli omožiti z gospodom Resnikom?« Jerko je uprl pogled v tla in ni nič odgovoril. Nekaj časa sta oba molčala. »Mi ne odgovoriš?« je spet povzela besedo. »Dobro, tudi molk je potrdilo. Hotela sem le vedeti, pri čem sem. Doslej sem se že tako morala vedno ravnati po očetovi želji... Le eno pravico si še izgovorim, striček. čas, ki ga smem še tu preživeti, smem uporabiti po svoji volji?« Proseče je dvignila roke, da je moža kar srh spreletel. Kaj se je neki zgodilo z dekletom, da j>-tako spremenjeno? »Neva, čemu si delaš nepotrebne skrbi?« jo je tolažil. Ona pa ni poslušala njegovih besedi. »Obljubi mi, striček, da me bo res očka pustil še nekaj časa tukaj. Vsaj enkrat v življenju sme vsak človek vžiti nekaj veselja.« »Si tako srečna v tem gorskem kraju?« »Da, zelo srečna... in rada bi, da bi še dolgo tako ostalo. Toda prišel bo dan, ko bo vse to minulo.« Nepremično se je zazrla nekam v daljavo, v svet, ki je bil znan samo njej. Strme jo je gledal Jerko in si ni znal razložiti, kakšna sprememba se je zgodila z dekletom. V resnici je bil stric Jerko celo vesel, ko je prišel čas, da se vrne domov. Odgovornost za Nevo se mu je zdela že pretežko breme. Poznal je že toliko svojega prijatelja, Nevinega očeta, da bi mu utegnil še očitati, če ne bi šlo kaj v redu. Za Nevo se je pa začel čas, o katerem si ni niti sanjala, da ga bo kdaj v življenju učakala. Dnevi, ko je vzcvetela njena ljubezen do Žitka, so se ji zdeli kot krasne sanje. V istem hipu pa je že trdno verjela, da ji mora ostati sreča vedno mila. Neverjetno se ji je zazdelo, da bi mogla kakšna sila ločiti dvoje ljubečih se src. Saj si tudi oče ne bo upal nasprotovati sreči lastnega otroka. Tako je visela med upom in strahom. S silo je odganjala temne misli. Nestrpno je pričakovala konca tedna, ko se je vračal Žitko domov. Prvi sneg je že pobelil planine. Neva se je navadila med tem smučanja. Vsako soboto je nestrpno pričakovala na postaji svojega dragega. Med množico veselih smučarskih izletnikov je gledala, kdaj bo Žitko stopil iz vlaka. Z veselim pogledom je pozdravil dekle Ko sta neke sobote z roko v roko odhajala s postaje, ji je Žitko razložil nov načrt. »Zdaj se pa že lahko upaš na daljši smučarski izlet, kaj ne, Nevica? Z neko družbo se bomo odpravili do smučarske koče. Tam bomo v prijetni družbi preživeli dva dni. Ti pojdeš tudi z nami, kaj ne?« Dekletu ni ta načrt sprva nič kaj prijal. Želela si je, da bi sama kot po navadi šla na mehki sneg, a mu ni hotela pokvariti veselja. Veselo in zabavno so se imeli mladi ljudje v koči. Žitko je imel prvo besedo in je vso družbo šaljivo zabaval. Ni pa zabil na svojo izvoljenko, ki jo je ljubeznivo pogledoval in ji pogosto na skrivaj stiskal roko. Vsa srečna je bila. Ko so si vsi drugi že poiskali ležišča na senu, sta stopila pred kočo. Kot z velikanskega svoda so se bleščale zvezde na zasnežene vrhunce. Dolgo časa nista spregovorila besede. Žitko je krepkeje stisnil njeno roko: »Ali verjameš, da bi naju moglo kaj ločiti?« Ona ni odgovorila. Želela je z vso dušo, da bi res tako bilo, a se ji je vendar zdelo, da ni rojena za tako veliko srečo. »Hočem, da verjameš,« je zaslišala njegov glas. »In tudi, če bi verjela, kaj bi se s tem spremenilo?« je tiho vprašala. »Mnogo. S trdno vero v ljubezen, bi se tudi tvoje življenje spremenilo.« »Saj se je že, ker si ti pri meni. Tako varna se čutim s teboj.« »Zato ostani pri meni, Neva — za vedno. Vsak trenutek, ko mislim nate, premišljujem, kako se morava otresti strahu in možnosti ločitve.« »Spoznal sem nekega profesorja, ki ima kliniko v Italiji. On mi bo preskrbel službo in obenem bom lahko dokončal študije. Ko bova skupaj odšla in bova podrla vse mostove za seboj, bo tudi tvoj oče uvidel, da te ne more k nobeni stvari prisiliti.« (Dalje) Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ui. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477 Naj so potem še tako skrbno raziskovali in analizirali sosledje glasov v govorici, ki je prihajala z Zemlje, v njej vendarle niso mogli odkriti sledu o besedi »Krist«. Ta beseda je popolnoma izginila, kot je kazalo, iz jezika sedanjih prebivalcev na Zemlji. Ko so tako sedeli okrog aparatov in poslušali tok glasov, kt je vrel iz njih ter postajal vse bolj razločen, a jim je bil popolnoma nerazumljiv, so imeli čudno tuj občutek, kakor da slišijo govorico bitij, o katerih je težko verjeti, da so ljudje kot oni sami. »Tak občutek je imel morda Krištof Kolumb, ko je slišal prve besede divjakov po izkrcanju na tleh nove celine«, je rekel eden izmed učenjakov, ko so nekoč govorili o tem. Nobeden pa ni hotel pokazati tesnobe, ki jo je občutil. Zazdelo se jim je, da so oddaljeni od Zemlje bolj, kot so bili kdaj koli med svojim fantastičnim poletom, čeprav so bili z ozirom na kozmične razdalje, katere so imeli za seboj, že skoro spet doma. Vesoljska ladja je delala goste spirale v zunanjem delu Osončja, da bi se čim počasneje in čimbolj neopažena približala Zemlji. Znanstveni štab na njej je bil kar začuden, ker še niso opazili na svojih prestreznih radarskih napravah nobene druge vesoljske ladje. Že v dobi, ko je odletela »Liberty« v vesolje, so posamezne vesoljske ladje s posadko na krovu prodrle- do roba Osončja, opazovalne rakete brez posadk pa so izstreljevali v vse smeri Osončja iz obeh svetovnih taborov takorekoč dnevno. Vsaj na eno izmed takih raket bi morali naleteti, vendar se to ni zgodilo. Ko je potekel tudi zadnji rok, ki so ga bili določili za ugotovitev kake zemeljske rakete, ne da bi se jim bilo to posrečilo, se je zbral znanstveni štab na posvet. Ko so bili učenjaki in vodilni tehniki sami med seboj, niso skrivali svojega začudenja. »To je nenormalno,« je izjavil neki slavni matematik. »Računajoč, da je napredovala tehnika v teh deset tisoč letih po aritmetični in ne po geometrijski postopici, kot v resnici napreduje oziroma je napredovala v naši dobi — bi bili morali po verjet- <3>o dfcciiefc oesolja K. z. »5. nostnem računu že dobiti nekaj desetin raket na naše radarje. Tu je nekaj narobe ...« »Kaj?« so ga vprašali. Matematik je zmajal z rameni. Glede tega si lahko vsak predstavlja, kar si hoče.« O vzrokih, zakaj je človeštvo tako očitno popustilo v svojem prodiranju v vesolje in v svojih tehničnih naporih, si res niso bili edini. Nekateri so pripisovali to biološki oslabelosti ali celo mutacijam človeške rase zaradi atomskega žarčenja. Drugi so menili, da je človeštvo zaradi silnega tehničnega napredka v pogledu proizvodnje doseglo tako blaginjo, da se je odvadilo skoro vsakršnega fizičnega dela in s tem je izgubilo tudi vsakršno energijo za nove osvojitve, saj svojega ekonomskega stanja z ničemer ne bi moglo še zboljšati. Tretji so zastopali mnenje, da se je človeštvo tako razredčilo, da ni sposobno več osvajati vesolja. Blaginja namreč redno prinaša s seboj zmanjšanje števila rojstev; tembolj popolna blaginja. Bili pa so tudi taki — zlasti med filozofi — kj so iskali vzrok dozdevne pasivnosti človeštva 13. tisoč' letja v miselni in duhovni degeneraciji zaradi trajne, že tisočletja in tisočletja trajajoče diktature, kateri je podvrženo, saj je znano, so pravili, da vsaka diktatura močno zniža intelektualno ra' ven ljudi, kaj šele tako dolgo trajajoča diktatura. »Potem sc lahko pripravimo, da bomo našli na Zemlji samo še idijote,« se je pošalil Krushnik. »Ni izključeno,« je suho odvrnil eden izmed filozofov. Se največji optimist med vsemi je bil p. Robert. (Daljni S PO K T N I JP Xi DfcC