Mt ii* Srbi, Zdrotitev Sloveacev, Hrrator in Srbov v eno driavo, ki ji je na Cela kot regent srbski prastolonaslednik Aleksander, in ki sega od Spilja (Spil felda) do blizu Solana, to |e najnovejši in najvaž nejši dogodck v Jugoslaviji. Marsikoma, ki nima pregleda Cez zamotane Streoje, ki prepredajo Evropo, se bo to zdelo morda nekoliko Cudno. V kratkih točkah torej pojasnimo stvar, naj vsak avidi. da je to dobro za nai iu neizogibno po trebno. '^^i 1. AT8tr!ja je bila nezrrsta in nepoStena vedno, pa je bila nepoštena tudi ob svojem konca. Wilsona je naznanila, da priena Jagoslovane kot semostojno državo, z Italijani so pa avslrijski ge nerali sklenili premirje, kjer ni govora o Jagoalo vanih. Vsled tega je naša zeailja po razpada Avstrije kakor blago, ki ninrsa gospodarja, in si ga vsak labko prisvoji, komor pride do rok. Na jagu ia zahodu bi si rad odtrgal najlepši kos lakotea Lah, na Štajerskem in Koroškem naduti Nemec, ogrske Slovence bi pa požrl Madžar. Pred svetom nismo priznani kot država, ne preostaja nam tedaj drugo, kakor ali priti v laSko, nemško in madžarsko sužnosi, ali pa se nasloniti ria Srbe, ki imajo veljavno besedo pri svojih mogoCnih zaveznikih. 2. Srbija )e med zmagovalci, nas pa itnajo z% ostanke razbite io poražene Avstrije. Ce se bočemo rešiti bremen, ki bodo aadela prema?ance. se moramo pridrožiti zmagoslaTaema aaroda, ki je z nami ene krvi, in to so Srbi. Tako postanemo d«ležni dobrot, ki jih bodo delili zmagovalci, Kaj je torej bolše: Catiti težo starega izreka: gorje premaganca, ali pa biti deležen znaage? 3. Sfojo rešitev iz netn3ko arstrijskega jaTma iraamo zahvaliti Cetrerosporazamovim zavezaikom, ki so strli nemški napah, zlasti velikema Wil3oau. Zarezniki pa želijo. «ia a»i s Srbi vred tvorimo eno držaro, ki bo dovolj moSaa in sposobna za židjenje. Slovenci »sami zase« ia Hrvati >sami zase« bi bilt preslabi, bili bi samo igrača in plen sTOJih iaoCnejših sosedo~, ?¦ 4. Mnogi bi si želeli repobtike, zdaj pa do bimo kraljestvo. Za zdaj je tako, a konCao se be to vprašanjs reSilo, ko S3 Bnide zakoaodajna skap ščina. Dsbra je lahko vsaka vladna oblika, naj slabše je tiranstv©, ki tudi v repubiki ni izkljn Ceno. Sicer pa pod Bolncem ni nič popolnega. Dobro urejeno kralie3tvo je stokrat boljše, kakor slaba republika. BoljSe j« pač n. pr. angieško kraljestvo, kakor sedanja ruska ali nemška republika, kjer se Ijudje med seboj koljejo in ropajo. Nekdo niora biti gospodar zlasti zdaj je potrebno, ca v splošni zmedi nekdo vzame vajeti v roke. 5. Bolje je, da nam vlada srbsks kraljeva hiS», kakor nemški Habšburžaoi, ki Se inaajo znairaj plačrne poflrepnike in agente da nas spravijo v stctri jarem, DoCim so se Hgb3buržani med vojno bogstili; je srbska vladarska hiša trpela z Ijui3tvom vred. Prei kratim sovraSaikom je raoraia bežati iz sTOje zemlje, a ni ii upadel pogam. Če se Srbi vkljab straSnim izkuSnjam zadnjih let zvesto drže svojega kraljn, vedo paft najbolje sarai zakaj, in nam se ni treba bati novega vladarja, ki je vendar kri naSe krvi ter je slovesna zngotcvii enake pravice in slobodo Slovencem, Hrvatona in Srbom. ""%. Kraljevski hiši srbski ofiilajo unaor prejšnjega kraljf. in pa rnner aystrijskega pre*tolontslednika Ferdioanda NemSka kfeveta! Treba je le pozcati r&zmere, t katerih se je to zgodilo. Kralj Milan in njegov sin sta bila slepo orodje avstrijske in ogrske vlade ter sta spravila Srbijo aa rob propasti Končno je rabruhnila splošna ogorčenost ia zatrla rod Obrenevjče?. Sedanji kralj je bil takrat v tojiai, tmor so izvfSUi rasjarjeni Castniki. Da j» bil Franc Ferdinand amorjen ni bil kriv srbski kralj, marve« zanikernost avstrijake m ogrskr vlade; srbska Tlada sama je svarila, da je za Ferdinanda nevarno hoditi 7 Sarajevo. Nemci so sami natihoma odobrarali unior, na znnaj pa lagali in metali vso gcojnico na srb3ko vlado. Saj s? celo nas Slovence ^olSili. da smo sokrivi umora! Drugt svet ima tudi oC? in tsaj toliko poStenosti kskor Nemec, in vendar se je celi svet postavil na straa Srbije, z Nemci pa je potegail le Tarek in pa prefrigani bolgarskt kralj, ki je bil sam Nemec. Nemci imajo najmanj pravico, na koga kamenje metati, ker so zakrivili strašno svetovno morijo. Koliko nedolžnih žrtev so pa obsodili na smri m usrnrtili Habsboržani ? Mi srao vkljub vsern >zmagam« priSli pod Hab3baržani čisto aa ait, srb3ko Ijadstvo pa je ob strani svoje^a kralja prestalo najhojSe težave in ostalo stanovitao. V regenta Aleksandru pozdravljamo torej svoJ3ga rešitelja, ki bo zastavil za nas svo]o be>8do pri srojih mogoSnih zavezaikih, da nas priznajo kot novo državo in obvarajejo precl zalezovaajem zvitih nasprolnikov. Za nas je v sedatjih okoliščinah edini izbod zdrcžitev pod zmagoslavnim žtzlom srbskega re genta. 7. A pravijo, da so Srbi druge vere, namreč pravosljuni. No, Srbi ne bodo nikoli tako divjaii kakcr so divjali luteranski pasturji, ki so se pritepli iz Nemčije. Skoraj pol stoletja smo bili v zvezi z luteransko Nemčijc, piavoslavni so nam pa vendar veliko bližji ko loterani. Za vero se ni nikomor bati Nam katoličanom je le treba zvesto po veri živeti, da se bodb drugoverci nad nami zgledovali. Ce bomo pa dajali pohajšanje in če se bo naš& veza izrabijala za to, da bi zopet jrišli pod živinski nemški jarem, bomo sami kiivi, če nas bodo drugoverd zaničevali. SlaLejši se snora ravnati po mofinejšem, če hcCemo, da nam Srbi kot bratje poinsgaju, ne moremo vcndar zahtevati, da bi radi nas pegnali svojo vladarsko hišo, ki je s svojim ljndstvom vse drugače zdrožena kakor poprej visoki Hab^buržaai. Kmet v Srbiji. ^ | Šrbija je popolnoma kmetska država in tema primerca je tudi vsa zakcnodaja. Vtleposester t Srbiji ci. Vaa zemlja v Srbiji je razdeljena med sreduje in male ktretske poseatnike. Značilno je tadi, da po srbskem zakonu kmet ne sme podpi8Łti menic. Tndi je kmeta zagotovljena najmanjša posest, ki se mu ne more nikdar vzeti. Kmetu mora ostati 6 oralov ztmlje, hiša, potrebno poljedelsko orodje, 2 Tola ali koDJa, krava t teletona, nekoliko svinj in ovac ter brana za družino ia ži viao za eno leto. Tega kmet ae more zapraviti, citi se mn ne sme prodati na dražbi. Tako je torej srbski kmet obTsrovan pred nesreCo, da bi Eekega dn« pognali na cesto njega in t.egovo drnžino. T&ke zakone pa je reogla Srbija ostvariti le, ker tam vlada re» le ljadstvo samo po atojih zastopnikih.