♦t , .t;>>'• \2 *«ltwlna plaiana n gotovini * , Certs I Ol« Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V «iuoi|anl, dne 19. januarja 1935. Stev. 3 — Leto tV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Posarski plebiscit Ko praznuje ves Rajh s svojim voditeljem Hitlerjem na čelu z bučnimi prireditvami uspeh, ki ga v tem ogromnem obsegu ni nihče pričakoval, se nam nehote vsiljujejo misli na one prilike in možnosti, jih je nudila povojna zgodovina nam, da se izkažemo pred svetom in dokažemo svojo zrelost. Vsi smo vedeli, da bo izpadel P*ebi$Qit v Posarju ugodno za Nemce, prav vsi smo pa bili presenečeni, da je skoraj «0% vseh glasovalcev izrazilo svojo voljo, da hočejo nazaj k Nemčiji. Naj se govori s strani separatistov o terorju in vplivanju, nihče ne bo mogel zanikati, da se je vršil Plebiscit v največjem redu in pod najstrož-I? kontrolo, da torej o kakem resničnem, *lz*čnem nasilju ne more biti nobenega govora. . Nemški narod ima svojo zgodovino ®r je v težkih borbah dokazal svojo nezlomljivo voljo po zedinjenju vseh svojih delov v mejah ali izven meja Rajha. Pridati je treba Nemcem, da znajo hoditi svoja pota in da znajo dosegati svoje cilje, Predvsem pa, da so znali vzgajati narod ga znajo vzgajati tudi še danes. Prav ? u nLzaleSl° kazan.ie na koncentracijska taborišča in na razne dokaj krvave obračune, ki jih je izvršila Hitlerjeva Nemčija, ke manj je zaleglo vmešavanje verskega momenta. Čeprav se je vodila propaganda celo pod neokusnim geslom: »Ne Hitler, Kristus je naš voditelj« so vendar tudi globoko verni katoliški prebivalci Posarja glasovali kompaktno za Hitlerja in njegovo >poganstvo«. Odkod vse to, kako je mogoče, da so posarski Nemci šli preko vseh pomislekov in svaril ter se tako ma-nifestantno priznali kot sestavni del Hitlerjevega Rajha? Ponos in samozavest resničnega najeda, ki ve, da mora predstavljati na zunaj brezpogojno kompaktno celoto, naroda, ki v trenutkih največje sile in stiske ne pozna niti verskih, niti plemenskih, še manj Pa partizanskih zadržkov in obzirov, samo ta ponos in samo ta samozavest sta odločila v Posarju. Ni resno, če se opravičuje zadržanje katoliških Posarcev z ugotovitvijo, da jih ni gnal v naročje matere-domovine zunanji blesk fašizma, marveč da so glasovali za Nemčijo »v polni zavesti, da je domovina v nevarnosti, ker so na delu sile, ki ji hočejo spačiti njen krščanski obraz in da je treba mnogo zlasti mladih in nesebičnih, z veseljem darovanih Zrtev, da ostane Nemčija krščanska«. Niti eden izmed katoliških Posarcev ni mislil Pri glasovanju na »poganstvo« Hitlerjevo, Se manj pa je glasoval proti svojemu prepričanju za Rajh samo zato, da se bo lahko °ril proti temu poganstvu in postal morda ?e*o gost koncentracijskih taborišč. Glas ^rv> in samozavest nemškega naroda, to sta bila ona dva momenta, ki sta gnala v J^ročje nemške domovine prav tako katoliške kot protestantovske Posarce. Domovina nad vse, to je bila parola, tej pa-°!1 so sledili samozavestni Nemci brez ozira na svoje versko in politično prepri- anje. , . Sedaj si pa oglejmo naš koroški ple-^cit! Mesto resne borbe, združene z naj-JJci°. propagando smo zaigrali v dneh pred Plebiscitom operetno komedijo, ki nas je ^kreditirala ne le v očeh antante, marveč ddi v očeh naših lastnih Korošcev. Ni dvo-?*a> vršile so se nemške sleparije, Koroški penici so imeli ogromno podporo s strani nemškega zaledja in tudi s strani nekaterih > anic antante. Ali pa smo znali izbijati j *n s klinom? Prav gotovo ne! Kdo vse J® sel takrat propagirat priključitev k Jugoslaviji na Koroško, o tem vedo najbolje 111 res idealni naši ljudje, ki so se iz gole esebičnosti žrtvovali za svojo domovino, s* ti vedo le predobro, kaj vse se je go-o takrat pod jugoslovensko firmo med ašimi Korošci, kaj vse se je storilo, da »h mor!il.i P°stati tudi naši najboljši ljudje oegani in nezadovoljni. Predvsem pa na-naravnost neverjetna naivnost. Pili smo t .Y naprej na zmago, »odgovorni« fak-ohJi • ^Poznavalci« koroških razmer so j lanjali vsak pomislek in vsako svarilo, n ko s° se nacionalisti še zadnji trenutek ih na razpolago, da posežejo vmes na Delavska Narodna Odbrana Malo čuden naslov tega članka bo sigurno marsikoga, ki se ne bo spustil v vsebino samo, čisto gotovo osupnil. Marsikdo bo mogoče dejal, kaj, ali tudi Narodna Odbrana, organizacija, ki naj bo in ki je last vsega naroda, organizacija, čije postanek je iz potrebe naroda, da li tudi ta organizacija hoče deliti in kategorizirati svoje članstvo po pripadnosti različnim stanovom in kastam. Tako tolmačenje tega članka bi bilo vsekakor pogrešno in s tem trenutkom, ko bi Narodna Odbrana hotela izvesti nekaj sličnega, bi ne imela več pravice do obstoja, razpadla bi sama od sebe, ker bi ne jmela več one trdne povezanosti, čuta skupnosti in bratstva svojih pripadnikov, katera dejstva so bitni predpogoj napredka in uspehov v društvenem življenju, zilasti pa v življenju Narodne Odbrane. Toda življenje poedinca ter skupnosti je čestokrat različno, ne more biti dobro za vse to, kar je dobro za enega, nikdar ne moremo in ne smemo soditi prilik in načina borbe za gotova področja po enem samem kraju. Jugoslavija, 80°/ona kmečka država, ima vendar v svojem sestavu močne delavske centre in središča, katerih način življenja je popolnoma različen od načina življenja našega kmečkega prebivalstva. S tem nočem trditi, da ni potrebno skupno sodelovanje vseh stanov, toda različni interesi, razni načini borbe in življenski pogoji zahtevajo, da se razna vprašanja rešujejo na razne načine. Delavec, ki je že iz roda v rod v tem poslu, je zgubil svoj življenski kontakt z našim kmečkim prebivalstvom ravno tako kot naše kmečko ljudstvo ne razume teženj, naporov in borb za izboljšanje položaja našega delavstva. Kje leži krivda, ni namen, da bi raz-motrivali in iskali vzroka v tem članku, zadostuje naj samo to, da v kratkem povemo, da naša inteligenca ni iskala, ali pa v zelo malem številu stikov tako z delavskim, kakor s kmetskim slojem. S postankom Jugoslavije so postale živ-Ijenske prilike tako kmečkega, posebno pa našega delavskega stanu popolnoma drugačne od svoječasnih življenskih pogojev. Skozi stoletja teptani in izkoriščani, se niti narod kot tak v celoti, še manj pa posamezni stanovi niso zavedali ogromne važnosti, ki jo prinaša lastna država in svobodno življenje. Prepuščali so vodstvo vseh naših ustanov od parlamenta pa do zadnje Delavske zbornice in občinske uprave bivšim politikom, za katere so mislili, da so edino poklicani, da vodijo brigo o življenju človeka, o organizaciji posameznih ustanov itd. Le redki so bili oni, ki so uvideli, da je to mišljenje pogrešno, da mora ono končno pripeljati do poloma in do uničenja bitnih življenskih pogojev, ki so potrebni za preživljanje in pošteno življenje tako našega delavskega, kakor kmečkega ljudstva. Politična razrvanost, ki je s postankom Jugoslavije vladala v naši mladi državi, je bila pač najboljše polje za koristno uveljavljanje egoističnih interesov posameznih skupin in poedincev, ki so v vseh mogočih stran- kah, strančicah in pokretih iskali zatočišča za svoje osebne koristi in za svoje lastne žepe. Naše delavstvo sicer organizirano v rasnih strokovnih organizacijah je le prerado nasedalo in verovalo ob vsaki priliki tem delavskim voditeljem in polbogovom ter jim slepo sledilo, največkrat v lastno izgubo in škodo na vseh potih, največkrat čez drn in strn. Ni se zavedalo, da s tem ne koristi sebi, temveč da koristi s takim brezglavim delom samo političnim pijavkam, ki so hotele na podlagi oddanega števila glasov učvrstitve in položajev za svoje lastne osebe, čim pa so prišle te osebe na položaje, od koder bi se dalo marsikaj doseči in pomagati temu delavstvu, so zgubile vsak stik s to delavsko maso in jo za določeno dobo prepustile nemirnim valovom življenja ter brezprimerne-mu izkoriščanju s strani tujega, čestokrat pa tudi domačega kapitala. Ti politični preroki, katerim je bil delavec samo mrtev volilni material, brezpogojno potreben za njih uveljavljenje, se nikdar niso upali potem, ko so dosegli svoje cilje, poseči globlje v prilike in neprilike našega delavstva, niso se upali kritizirati neznosnega izkoriščanja in zatiranja te bedne kaste, ker so se pač dobro zavedali, da bi s tem momentom prišli v nemilost raznih mogočnežev, ki bi znali v slučaju ponovnih volitev ali sličnih prireditev, ki lahko enega ali drugega postavijo na gotovo mesto, izgubiti naklonjenost delodajalca in s tem v zvezi največkrat tudi prepotrebne glasove našega delavstva. Ako sem kot naslovne besede lega članka napisal >Delavska Narodna Odbrana«, pač nisem imel namena, da bi izrekel trditev, da je brezpogojno potrebno pri Narodni Odbrani deliti članstvo po vrsti pripadnosti posameznim stanovom, temveč sem tukaj predvsem mislil na krajevne organizacije Narodne Odbrane v onih krajih, katerih prebivalstvo obstoja d0°/«no iz delavskega stanu in kjer se je izkazala nujna potreba, da so se ti krajevni odbori tudi osnovali in počeli s pozitivnim delom. Najbrže mi bo kdo odrekal pravico, da bi smela Narodna Odbrana posegati v življenje in organizacijo našega delavstva, in sicer z motivacijo, da ima naše delavstvo na razpolago za svoje udejstvovanje, za svoje življenje in za svojo borbenost, oziroma borbe, ki naj vodijo do uspehov in zboljšanja njihovega življenskega položaja, dovolj strokovnih organizacij, ki pač v polni meri skrbijo in delajo za ustvaritev teh ciljev in uspehov. Zal, da moram na tem mestu to pogrešno mišljenje, ki pravzaprav obstoja samo v nekih centralah, najenergičneje demantirati, odnosno se ta trditev demantira sama od sebe z ustanovitvijo krajevnih organizacij Narodne Odbrane v vseli delavskih centrih, kar je vsekakor zadosten dokaz, da naše delavstvo brez ozira na politično pripadnost, ni zadovoljno z dosedanjim delovanjem katerekoli strokovne organizacije in da išče potov in načina, da bi si na katerikoli način, ki bi bil uspešnejši, zagotovilo primeren zaslužek. To naše delavstvo išče organizacijo, ki naj bi mu nudila zadostno oporo lastno pest, če izid glasovanja ne bi bil siguren, kako odločno je bila odbita njihova ponudba, češ plebiscit je dobljen! Ne pišemo o tem, da bi vlačili na dan stare, za nas dovolj nečastne zadeve, podčrtati hočemo le dejstvo, da bi mi Slovenci tudi v letu 1935 ne bili sposobni izvesti plebiscita prav nikjer tako, kot so ga izvedli Nemci v Posarju. Saj smo v letu 1934 razparcelirali naše lastne brate v kočevskem otoku in napravili iz njih narodno manjšino napram kočevskim Nemcem! Saj smo se v letih 1934 potrudili z vso silo, da je bilo izvoljenih v lendavskem srezu čimveč Madžarov in da so propadle čiste slovenske liste, sestavljene z zgolj slovenskih vidikov. To so dokazi, da smo nezreli še danes in da se igramo s svojo lastno usodo. Preveč sentinentalni smo in preveč kulturni. Vijemo svoje roke vsled žalosti nad usodo svojih bratov izven meja nase države, ne naučimo pa se ničesar. Če tudi zahtevamo, da naj zginejo enkrat pojavi kot so Gottschee, Gottscheer Zeitung, Gott-scheer Kalender, razni župani in občinski svetniki v Kočevju in Prekmurju, ki ne znajo niti našega državnega jezika, vedno se najdejo sile, ki posežejo vmes in zaščitijo tudi take gorostasnosti, naravnost nerazumljive danes, ko je minulo že 1*5 let, odkar smo postali del državnega naroda. Ni temu kriv Beograd, krivi smo temu mi, v naših domačih razmerah tiče vzroki vseli teh nagih lastnih ponižanj. Skrb za kroglice, neka posebna »državna politika« Dravske banovine, pridobivanje tujerodnih elementov, vse to so gesla, vsled katerih se gazi naša nacionalna čast in se uničujejo naši lastni ljudje. Dočim skrbijo Nemci in Italijani za vsakega svojega človeka, naj živi še tako daleč izven svoje domovine, ne znamo ščititi mi svojih lastnih bratov, ki žive z nami pod isto streho. Celo v lastni domovini jih žrtvujemo na ljubo tujerodcem, ki nam to našo neumnost vračajo z zasmehom in izzivanjem. Mesto da bi vršili res nacionalno delo, ki bi bilo edino v interesu naše države, zlasti pa nas Slovencev samih, uganjamo celo v teh časih tam doli po Kočevju in tam gori po Prekmurju politiko. Gremo se klerikalce in liberalce, vsak skuša s čim večjimi koncesijami navezati na sebe tuje elemente, pri tem pa še misli, da mu morajo naši lastni liudje ploskati in z navdušenjem slediti. Temu mora biti enkrat konec. Ni parole, ki bi bila tako močna, da bi mogla prekričati krik onih naših bratov, ki so zapostavljeni in preganjani v mejah svoje lastne domovine s strani onih faktorjev, ki vrše svojo oblast oz. bi jo vsaj smeli vršiti le v interesu našega nacionalnega domačina in to neglede na njegovo politično prepričanje. Prvo je narod, vse drugo zaostaja, kadar gre za čast in eksistenco. To nas uči Posarje, to so nam pokazali zlasti tildi posarski katoličani. I, C. pri njegovem odporu proti brezprimernemtl izkoriščanju s strani tujega kapitala, ki je največkrat samo trdosrčen krvnik in izmozgo* valeč delovnih sil in pridnosti našega lmstvei. Reči smem na tem mestu, da se je def-la^stvo po naših industrijskih centrih v ta namen poslužilo organizacije Narodne Odbrane ter se je oklenilo z vsem srcem, kar nam najbolje pričajo številni krajevni odbori NO v naših industrijskih krajih, kot so Jesenice, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ter ostali industrijski centri Dravske banovine. Da pa jo prišlo delavstvo do spoznanja, da mu je N»-rodna Odbrana res organizacija, katera edino služi njegovim interesom, je bilo potrebno raznih mezdnih gibanj, bile so potrebne Trbovlje in gladovni štrajki, prilikam katerih je pač ta stan našega naroda spoznal, da se je edino Narodna Odbrana brez kakršnihkoli koristi za sebe z vsem elanom in z vso zagrizenostjo vrgla v borbo za dosego zmage, kar ji je tudi uspelo. Delavstvo je zlasti ob priliki zadnjih gladovnih stavk \v Trbovljah uvidelo, kje sme in kje more pričakovati pomoči za sebe in brezprimernegp požrtvovanja za dosego koristi m uspehom našemu delavstvu ter za kapitulacijo kapitalističnih mogotcev. Razni akcijski odbori, med njimi avojs-časno ustanovljeni nacionalni Akcijski odbor je bil voden s strani naših krajevnih odbp-rov Narodne Odbrane v trboveljskih revir j >b, centrala tega Akcijskega odbora pa je b»J^» zopet v rokah Narodnih Odbranašev, Ob t^j priliki je naše delavstvo pač moglo spoznati, da se razne strokovne organizacije niso upale poseči v to težko borbo in da so se razni izvoljeni delavski zaupniki odmjkafi od trdega dela, ki je bilo potrebno v tam težkem času, ter čakali na uspehe, ki naj jxh doseže Narodna Odbrana, potem pa bodo $e našli prilike in načina, da te uspehe pripišejo sebi in svojim strokovnim organizacijam. Toda zdrav razum našega naroda, posebno pa našega delavca, je uvidel in spoznal, da je to hvalisanje posameznih predstavnikov in izvoljenih maziljencev raznih strokovnih organizacij samo pavovo perje, s katerim so se hoteli okoristiti in nališpati, da ne bi zgubili zaupanja mas, ki so jim potrebne danes za njih brezskrbno življenje in ki bi jim bile mogoče še kdaj potrebne prilikom kakih volitev. Radi teh dejstev se je naš delavec s srcem oklenil predvsem Narodne Odbrane kot zv^t sodelavec, kot človek, ki hoče potom organizacije koristiti sebi in celokupnosti naroda. S temi svojimi iznešenimi izvajanji sem pač dokazal pravilnost naziva tega članki*, ker je dolžnost Narodne Odbrane, da nudi našemu delavstvu vso moralno podporo v težkih trenutkih njegovega življenja in njegovih borb, da mu nudi razna strokovna predavanja in izobrazbo. Samo na ta način, da se naše delavstvo v čimvečjem številu in v najboljši kakovosti oklene organizacije Narodne Odbrane, katere postanek je dovolj jasen dokaz, da je bila narodu v najtežjih momentih potrebna, bo to delavstvo doseglo tudi v bodočnosti, čeprav ne takoj, ono, ksw mu po božjih in človeških pravicah, pripada in kar si zasluži s svojimi žuljavimi rokami. Naše delavstvo, kot sem že preje trdil, je pravilno razumelo delo in požrtvovalnopt ter nesebično voljo članov Narodne Odbrane za njegove koristi, radi tega so tudi zraetlo najmočnejše organizacije naših krajevnih odborov ravno v industrijskih središčih, to $e pravi v onih krajih, katere so smatrali £e do nedavna gotovi elementi kot edino torigje njih udejstvovanja in kot monopol za svoje lastne sebične izkoriščevalne interese. Zal, jim ta namera ni uspela in ravno x ustanovitvijo naših močnih delavskih Narodnih Odbran po teh središčih se rušijo vztrajno in hitro vse različne kule, ki so bile zgrajene pač na pesku in pa na trenutnem zapeljevanju našega delavstva. Seveda pa je dolžnost Narodne Odbrane, ki je ravno v zadnji dobi začela zopet s tako intenzivnim delom ravno v Dravski banovini, da tega razpoloženja našega delavstva ne pusti z vida, da sproti in čim hitreje rešuje vsa delavska vprašanja, se za nje zanima in pripelje do uspešnega zaključka, da posveča vso skrb ravno tem krajevnim odborom, ki delujejo na najtežjih toriščih. S tem gi bo Narodna Odbrana zagotovila za vedno neomaje-no zaupanje našega delavstva, čeprav pri tem ne išče in ne bo nikdar iskala koristi za posameznika. Delavske organieacije Narodne Odbrane pa naj bodo v bodoče ona jeklena vez, ki,.bo vezala naša industrijska središča z naSimi kulturnimi centri, ki bo iskala stikov z našim podeželjem ter z ostalimi stanovi ter na ta način pripomogla do čim lepšega sožitja in medsebojne pomoči vseh stanov v naši državi, posebno pa v naši Dravski banovini •J; t Stran 2. »POHOD« 3čev. 5. Delavec nosilec nacionalne zavesti Kdor deluje v nacionalnih organizacijah, ta bo moral ugotoviti, da tvorijo groš članstva, predvsem pa večino najboljših in najbolj idealnih delavcev v teh organizacijah ravno pripadniki nižjih slojev, predvsem delavstva. Svojčas je bilo to še razumljivo. V normalnih gospodarskih razmerah je bil ta naš delavec če ne dobro, pa vsaj primerno plačan, njegove pridne roke niso bile ooso-jene na počivanje in beračenje, našle so dela in toliko zaslužka, da si je delavec vedno še lahko pritrgal par dinarjev na mesec, bil naročnik raznih časopisov ter član raznih organizacij. Tipično za našega delavca je ravno to, da on ni navajen pripadati eni ali drugi organizaciji le na videz in samo zato, da se lahko izkaže s člansko legitimacijo. Kjer je včlanjen, tam je včlanjen po svojem globokem prepričanju in pripada do-jtični organizaciji z dušo in telesom. In tako lahko rečemo, da predstavlja nacionalno delavstva ne mogle tako uspešno delovati in se tako razmahniti, kot so se hvala Bogu razmahnile nekatere nacionalne organizacije tudi pri nas, celo tam, kjer je še vedno včasih opasno kazati javno svojo jugoslovensko miselnost. Kljub strahotnim težkočam, katerim je bilo delavstvo izročeno z nastopom gospodarske depresije in z vedno večjo brezposelnostjo je to nacionalno delavstvo ostalo zvesto ne le samo sebi s tem, da je ohranilo «voje prepričanje, marveč tudi nacionalnim organizacijam in delu v njih. In v tem tiči najjačji dokaz, da je naš nacionalni delavec resničen nosilec jugoslovenske nacionalne zavesti. Na to je lahko ponosen on, na to smo lahiko ponosni mi! Jugoslovenska ideologija povzroča naravnost ogromne težkoče raznim v resnici ali pa vsaj navidezno učenim gospodom. Podpirajo si svoje glave, trapijo si svoje možgane, pa ne morejo iz začaranega kroga samostojne Slovenije. Izven tega kroga vidijo srbohrvat-skega zmaja, ki komaj čaka, da požre nas, uboge Slovence, z nami vred pa tudi vso našo zgodovino, sedanjost in bodočnost, predvsem pa našo kulturo z vsemi njenimi včasih prav malo kulturnimi nosilci in predstavniki vred. Delavec hvala Bogu nima niti časa niti denarja, da bi sedel vsak dan po cele ure v zakajenih kavarniških in gostilniških prostorih ter pri rujnem vinu načenjal probleme slovenskega jezika in slovenske kulture. Kot priprost, naraven človek ve, da je naša banovina preobljudena, zaveda se, da je morda on Še našel možnost zaslužka v naši banovini, da ga pa pod nobenim pogojem ne bodo več našli njegovi otroci. Ko sem svoj čas govoril pred naj večjimi trpini, našimi delavci v trboveljskih revirjih, sem zavzel tudi stališče, da more videti in najti ravno slovenski delavec vedno možnost zboljšanja svoje bodočnosti in bodočnosti svojega naraščaja le v doslednem provajanju jugoslovenske miselnosti. Slovenski delavec gotovo prednjači po svoji samozavesti, organiziranosti in sposobnosti, žal pa je njegova ožja domovina tako mala ter toliko zmehanizirana, da možnost zaposlitve zlasti industr. delav-.. stva tudi v primeru zbol jšanja gospod, položaja ne bo moglo porasti toliko, da bi našli kruha vsi brezposelni in ves današnji in bodoči naraščaj. Napredujoča tehnika je največja so-, vražnica preprostega delavca, napredek te , tehnike pa je naravnost neverjeten ter mo-, ramo računati z dejstvom, da bo stroj spodrival vedno v jačji meri ročnega delavca. Kje leži torej bodočnost našega res marljivega in sposobnega delavskega trpina? Tja preko Sotle in Kolpe morajo biti , uprte oči vseh Slovencev, zlasti pa naših delavcev, ki si ne morejo in ne smejo želeti > prav nič drugega kot to, da odstrani in zruši t Jugoslovenska ideologija vse zidove in ovire, ki jih ustvarjata suženjska prošlost in iz nje -izvirajoča separatistična blaznost nasiloma in umetno ne le med posameznimi deli našega •: Jugoslovenskega naroda, marveč celo med posameznimi pokrajinami naše enotne in nedeljive Jugoslavije. Delavske prilike tam preko Sotle in Kolpe so tako težke, da bi naš delavec ne mogel ' živeti v njih! Tako pravijo razni črnogledi, ki napravljajo zaključke iz posameznih res težkih slučajev. Pa naj bodo še tako težke, . vprašajte svoje brate v Franciji in Belgiji, pa tudi Westfalskem ali kjerkoli hočete, kakšne so prilike tam. Kot črna živina morajo delati v vednem strahu, da dobe vsak trenutek izgonsko povelje in da se bodo morali mnogi morda že popolnoma izčrpani vrniti brez vsakega imetka in s svojimi številnimi družnami domov. Te bojazni ne odtehta eventualno nekoliko višja mezda. Predvsem pa, tujec med tujci je ta naš delavec in prav malo jih bo med njimi, ki ne bi zamenjali ‘ svoje morda boljše eksistence v tujini z mnogo slabšo v domovini, če bi le imeli gotovost, da bodo mogli po povratku domov gibati s svojimi marljivimi rokami v izvrševanju ■ poštenega dela. Mi nacionalisti ne delamo za danes, mi . moramo imeti uprte svoje oči v bodočnost in mi moramo uravnavati vse svoje postopanje tako, da se pripravljamo sami in priprav- Ne z delitvijo po kastah in po pripadnosti, temveč z medsebojnim spoznavanjem in medsebojno pomočjo vseh in vsakogar naj služijo vse te organizacije interesom celokupnosti in vsega naroda, seveda pa tudi kori-atim lastnega stanu. Kušar Janez. ljamo vse svoje br&te za pričakovani razvoj v bodočnosti. In ta bodočnost, kakšna more biti za našega delavca? Le dve sta možnosti: prva, da ostane s svojim naraščajem zaprt v ozke meje slovenskega dela naše države, druga pa, da se razmahne in zanese svojo marljivost, poštenje in sposobnost prav do skrajnih meja enotne Jugoslavije. Menda ne bo nikogar, ki ne bi bil prepričan, da pomeni prva alternativa smrt za našega delavca in njegov naraščaj ter da odgovarja naši slovenski ambiciji, pa če hočete našemu slovenskemu ponosu in naši slovenski samozavesti le druga alternativa. Tja proti jugu in vzhodu, ne samo do južnih in vzhodnih meja naše države, marveč tudi še preko njih vodi edina rešilna pot za našega delavca! Povsod so bili prvi pionirji žrtve, prenašali so pomanjkanje in trpeli za to, da so ustvarjali boljše pozicije bratom in sestram, ki so prihajali za njimi. Trenutne razmere ne smejo plašiti nikogar, zlasti pa ne nas Slovencev, ko si toliko domišljamo na svoje trpljenje pod avstrijsko mačeho in smo tako ponosni na svoje uspehe, ki smo jih dosegali pod tujim gospodstvom. Takrat je bilo naravno, če je hotel ostati vsak doma, saj se je vsak zavedal, če ne bo zasedel mesta on kot Slovenec, ga bo zasedla kaka nemška obrambena organizacija ali pa dunajska vlada s kakim Nemcem ali nemčurjem. Danes te opasnosti ni, ker nima naša ožja domovina sploh nobenih mest več na razpolago. Čemu dušiti se v njej, ko pa je tam v južnih krajih naše države še dovolj prilike, čeprav samo za težko delo in samo za skromen zaslužek. Ce pa hoče naš slovenski delavec iti po tej, za njega edini rešilni poti, potem seveda ne sme biti kak ekskluzivni in prenapeti slovenski separatist. Kot ponosen in zaveden Slovenec, ki ljubi svojo domovino in svojo materinščino in hoče ohraniti tej materinščini tudi svoje onkraj Sotle in Kolpe rojene in vzgojene otroke, kot tak naj gre tja preko1. Imeti pa mora na vsak način iskreno jugoslovensko srce, ki vidi v srbskem in hrvat-skem delavcu svojega brata, sedi ž njim pri isti mizi in nosi ž njim skupaj vse težkoče. Z njim vred naj stvori enotno, jugoslovensko delavsko družino, ki bo prezirala vse plemenske, verske in regionalne rariike in bo delala po principu: Vsi za enega, eden za vse, kajti le v tem primeru bo našel naš slovenski delavec popolno oporo in razumevanje v svojih srbohrvatskih bratih, le v tem primeru bo mogel naš slovenski delavec dvigniti nivo svojega srbohrvatskega brata ter vcepiti tudi njemu ono stanovsko zavest in oni čut solidarizma, ki je neobhodno potreben, da pride jugoslovenski delavec do svojih pravic. Le tedaj, če bo masa jugosloven-skega delavstva vodila sistematično borbo za pravice delavstva neglede na to, kateremu delu našega naroda in naše države pripada, le tedaj bo zaščiten tudi interes našega slovenskega delavca. Vsak seperatizem pomeni za našega delavca pot v propast! Zato so priprosti delavci razumeli moje besede, zato so mi ploskali, ko sem jih pozval, naj bodo ravno zato, ker so ponosni in samozavestni Slovenci tudi prepričani Jugo-sloveni. Ko dajem svoj prispevek k tej delavski številki našega »Pohoda«, kličem slovenskemu delavstvu: Proč od vseh plemenskih, verskih, partizanskih razlik. One te samo ubijajo in izročajo v eksploatacijo raznim demagogom, ki uganjajo na tvoj račun marksizem, komunizem, klerikalizem, pa tudi liberalizem. Pusti vse te bedastoče onim, ki so siti, imajo dovolj časa, da se med seboj prepirajo in iščejo samo to, kar nas razdvaja. Ti pa hodi pot k uedinjenju, bodi resničen nosilec jugoslovenske nacionalno zavesti in jugoslovenskega unitarizma, kajti le kot pripadnik uedinje-nega jugoslovenskega delavstva si boš lahko ustvaril boljšo bodočnost. I. C. Delavec in politika Vse življenje in izživljanje državljanov se ureja potom politike. Boj za interese posameznih stanov in poklicov se istotako bije v politiki. V politiki pa odločajo razne stranke, struje in podobno. Vsaka taka organizacija ima svoj program. Ti programi so pri vseh lepi in dobri, vendar pa ne morejo zadovoljevati vsakogar in se tudi povsod ne izvajajo tako kot so napisani. Kam naj se tedaj delavec politično obrača? Ako se postavimo na stališče razrednega boja (česar ne smatramo za odrešilno), potem bi pač moral vsak stan stvarjati svojo politično organizacijo, delavec torej svojo delavsko. Take organizacije obstojajo, odnosno so obtsojale in so se po večini same onemogočile in pokazale, da delavec potom njih ne more doseči tistega ideala, kot so mu ga naslikali stvaritelji socialistične, ali točneje: so-cialno-demokratske stranke kot internacionale. Gesla te stranke so si kmalu začele lastiti tkzv. ljudske ali klerikalne stranke in so poudarjale krščanski socializem. Krščanski socializem je vabil delavstvo pod zastave klerikalnih strank pač kot volilce za stvarjanje moči tistih, ki jim je prvenstveno šlo za učvrščanje politične moči cerkve. Razredno-bojno delavstvo tedaj tu ni imelo kaj iskati. V socialno-demokratskih strankah so navadno zavladali ljudje, ki jim je bila osebna korist več kot delavčeva, sebi so dobro postlali, delavec pa ni dobil takorekoč nič. Iz socialne demokracije je izšla skrajna, levičarska, radikalna, nova, tudi internacionalna politična stranka: marksizem ali komunizem. Nazivaj-mo jo tako ali tako, glavno je, da se razumemo, za kaj gre. Razrednobojno gledano, bi morali reči, da je ta stranka prava predsta-viteljica delavca proletarca. Toda ta stranka si je postavila zahtevo, da ona hoče državno krmilo v svoje roke in da v njej veljajo samo delavci. Le bolj zaradi lepšega je v ta krog privzela tudi kmeta. In ta stranka je dobila popolno oblast v ogromni Rusiji. Res je storila mnogo, ko je ubila stari carski birokratizem, deposedirala velikaše in najkruteje preganjala korupcijo. V njej pa kmet nikoli ni prišel do veljave, še manj drugi stanovi, a tudi delavec v njej ni našel- tega, kar si je želel. Ne izvaja se delavska volja (čeprav bi to pomenilo nezdravo oligarhijo, t. j. vlado peščice nad večino), ampak izvaja se volja diktatorja in tudi delavec sam je vklenjen v diktaturo, ki vsakomur jemlje njegovo osebnost, omejuje njegov zasebni napredek, onemogoča, da bi si človek svoje privatno življenje uredil tako kot njemu prija. Posameznik je postal ne samo mašina, nego samo zobec v njenem kolesju. Ne dvomimo, da je v takih okolnostih materialni realistični napredek mogoč, dvomimo pa, da je možno zadovoljstvo državljanov in to ne samo tistih, ki se ne prištevajo med delavce in med prvi material za ustvarjanje kolektivnega človeka, nego prav močno dvomimo in celo zanikamo, da bi v takih razmerah tudi delavec proletarec, obo-ževatelj Marxa, mogel postati zadovoljen in v vsej svoji notranjščini srečen. Saj je po svojem bistvu vendarle človek, potem šele komunist itd. Kot človek pa tudi ne more odobravati nasilne nadvlade delavstva (ki pomeni vprav v Rusiji le neznaten del ostalega prebivalstva) nad večino, kajti vsak pošten in dobromisleč človek odklanja nasilje in priznava vsakemu človeku, kar je prav, celo pa pravico uravnavanja svojega življenja po svoje, kakor je komu prav in ugodno. V ostalem komunizem v Rusiji ni prišel na oblast kot ideja, ki jo ljudstvo odobrava, nego je zavladal le kot protest proti prejšnjemu nezdravemu, proti krivicam. Vidimo tedaj, da delavec niti v socialni demokraciji, niti v krščanskem socializmu, niti v komunizmu ne more doseči svojega človeškega ideala. Kje pa naj ga išče? Samo v pravem nacionalizmu, kakor ga priznavamo in izvajamo mi. Namreč v nacionalizmu, ki je nadstrankarski in kateremu je temelj: dobro naroda. Neglede na to, kakemu stanu ali poklicu posameznik iz te narodne celote pripada, vsakemu posamezniku se priznava vse njegove pravice in se od njega zahteva izpolnjevanje vseh dolžnosti; dobro vsakega posameznika je sveto. Le v priznavanju dobra vsakega posameznika more harmonično potekati življenje in napredek naroda kot celote. Potem ni ne izkoriščevalcev, zajedalcev, niti izkoriščanih, niti lenuhov. Vsakomur je priznana dolžnost dela, možnost zaslužka in ustvarjanja lastnega doma ter urejanje tega doma in življenja v njem kakor komu najbolj prija, v kolikor to ni v nasprotju z moralo in zakoni. Tako lahko postane srečen vsak posameznik in s tem celota, kar pa ne more v nobenem prejšnjih navedenih naziranj, bodisi da služi neki politični stranki ali struji le kot glasovalno sredstvo za dosego moči nekomu, ki jo bo uporabljal tudi nad njim predvsem v svojo korist, bodisi da pripada stranki, ki ji gre samo za tem, da delavcu sicer nekaj koristi, pribori, zato pa vse ostalo prebivalstvo sili v tak način življenja, ki ga ono ne mara in ki ga odklanja, stranki, ki končno tudi delavcu samemu jemlje njegovo človeško osebnost in dostojanstvo ter ga napravlja le za sestavni del stroja, neke kolektivne tvorbe, ki je nikoli ni bilo in se nikoli ne bo uresničila, kajti človek kljub vsemu in kljub politiki vedno le otsaja človek s svojimi željami, ideali in pravicoljubnostjo, ki gredo res da najprej za zadovolitvijo želodca, a tudi še dokaj višje in višje, nežnejše, lepše ter hočejo ustvarjati tako življenje, da ga je vredno živeti. Pomislimo na Rusijo. Tam delavec ni človek, on je le sestavni del stroja. Tam tudi ni privatne lastnine. Mezdo in delo ima odmerjeno. Zasebne iniciative ni. Zakaj pa naj ne bi n. pr. smel sposoben, iznajdljiv in delaven, po izobrazbi stremeč delavec imeti prilike, da se ne zadovolji s tako in tako mezdo, ker mu je premajhna, da bi si mogel privoščiti to, kar si silno želi, n. pr. avtomobil. Odločen mora biti toliko in tako dobro delati in tako priden biti, da si v času, kakor si ga je določil, pač toliko prisluži, da si lahko kupi to, kar hoče imeti. Da je dosega kaj takega možna samo izven Rusije, ne bo menda nihče ugovarjal. Seveda danes doseganje takih stvari v svetu, ki priznava privatno lastnino, ni lahko, saj je tudi tu marsikaj zelo narobe in se je kapitalistični liberalizem popolnoma izrodil ter tudi pozabil na ono osnovno pravilo, ki je za nas nacionaliste najvažnejše: dobro naroda kot celote. Ako je narodu dobro, tedaj moTa biti tudi meni kot posamezniku dobro. Kjer pa je prvo osebna korist brez dolžnega ozira do koristi naroda, tam dobrobit posameznika in celote šepa. Priti mora čas, ko bo glavni temelj politike: dobro naroda. Mi nacionalisti prej ne bomo mirovali, dasi naš nacionalni pokret ni strankarsko političen, nego je obče gospodarski in socialen, ima pa samoposebi umevno svoj naravni odsvit in vpliv tudi na politiko v obče in na politiko strank. Čuvamo Jugoslavijo! Nacionalna vzgoia obrtne mladine Glavni temelji za vzgojo obrtne mladine so: 1. Zadostna strokovna izobrazba. 2. Moralna vzgoja. 3. Nacionalna vzgoja. Tisoče in tisoče mladeničev in mladenk je po izstopu iz nižjih šol, predanih v roke novim varuhom in vzgojiteljem. Starši z upom in v težkem pričakovanju spremljajo potek učne dobe svojih mi-ljencev in miljenk, da stopijo v novo življenje, življenje samostojnosti, v podporo staršem in sorodnikom. Po končani učni dobi se vidi, koliko je bil sposoben učni mojster, ker pomočnik pokaže svojo sposobnost v_ strokovni, moralni in nacionalni vzgoji. Če je bil njegov učni mojster pravi vzgojitelj, je v veliki večini tudi njegov naraščaj dober. Morda bo kdo rekel, da za obrtnika zadostuje dobra strokovna izobrazba, pa temu ni tako. Strokovna, moralna in nacionalna vzgoja so tako ozko povezane, da brez teh vzgoj ni ne dober obrtnik ne popoln državljan. Strokovna sposobnost mu pomaga, da svojo obrt oz. poverjeno mu delo, res strokovno izvrši. Moralna vzgoja je potrebna, da si svojo čast in znanje obdrži. Nacionalen čut je potreben za obrtnika, kot za vsakega človeka, da veruje v svojo lastno državo in svojo lastno bodočnost. Za jugoslovanskega obrtnika je pa nacionalen čut še povečana potreba, ker je naše jugoslovansko obrtništvo šele v razvoju in dolžnost nas jugoslovanskih obrtnikov, da pomagamo v vsakem oziru izpopolniti naše obrtništvo in napredek naše države in naroda. Nacionalen čut obrtnika, je pa tudi važen v drugih momentih, n. pr. kadar je država v nevarnosti radi zunanjega sovražnika, ali v neugodnih gospodarskih prilikah, v katerih ravno sedaj živimo in katere jugo^ slovanski obrtnik močno čuti v svoji lastni obrti. V takih slučajih se pokaže tista velika razlika med res nacionalnim, manj nacionalnim in nenacionalnim obrtnikom. Tako eni javno obrekujejo državo, drugi zopet tolmačijo odredbe po svoje in pričakujejo rešitve, ne, da bi sami doprinesli svoje žrtve ali sodelovali v pozitivnem smislu. Čim se pa nacionalno zaveden obrtnik zaveda, da je treba doprinesti žrtve in, da je treba složnega dela za blagor naroda, bo s tem koristil samemu sebi in celotnemu obrtniškemu stanu. Kot sem že omenil, so glavni temelji vzgoje mladine, njena strokovna, moralna in nacionalna izobrazba. Smatram, da je vsak obrtnik dolžan vzgajati »svoj naraščaj v jugo; slovenskem nacionalnem duhu. Vsak učni mojster je dolžan, da ob vsaki priliki svojim vajencem in vajenkam sam pokaže, da je zaveden Jugosloven, da jih uči ljubezni do države, spoštovanje do državnih zakonov, da jih prepušča v nacionalna društva. Ta pa, da imajo obzir do takšne mladine in jo poduču-jejo v spoštovanju do mojstrov, vestnosti, ljubezni do njegove stroke. Obrtno nadaljevalne šole bi morale imeti par ur mesečno predavanja v državnem in nacionalnem duhu. Banovine, odnosno država bi morale podpirati in ustanavljati vajeniške dome, ki pa morajo biti čisto v nacionalnih rokah. V takih vajeniških domih bi se moralo pole*? kulturnih predavanj in iger predvajati tudi nacionalna predavanja. Vzgled takega dela je banovinski vajeniški dom v Ljubljani. Potrebno bi bilo, da se v vseh večjih krajin z večjim številom obrtnega naraščaja postavljajo tudi predavalnice, oz. čitalnice, v katerih se bo poleg strokovnih časopisov in revij dobilo tudi nacionalno časopisje. Kajti le s takšnimi ustanovami in pod strogim nadzorstvom nacionalnih ljudi, se bo obrtni naraščaj izročil nadaljnjemu življenju v korist naroda in obrtniškega stanu ter preprečilo, da ne bo obrtna mladina zašla predaleč v ekstremne vode, iz katerih je težek povratek. Obljube ekstremnih internacionalistov so le teorije, katerih praktična izvedba m mogoča. One predstavljajo samo zapeljevanje naivne mladine. Janko Lipnik. Problem naSega iiselieništva v novi luči Ko so lansko leto naše oblasti pričele tako energično preiskavo o poskušenem atentatu na blagopokojnega Kralja Aleksandra Uedinitelja, smo lahko opazili in zasledoval1 v časopisnih poročilih od kod in na kakšen način so se rekrutirali člani organizacije »Ustaša«. Vsem nam je še živo v spomini kako so voditelji »Ustašev« lovili brezposeln® delavce, naše rojake v Belgiji, Argentini itd-> ter jih spravljali v posebno kasarno v Trst ter v druga vojaška taborišča. Ista slika s se je prikazala po uspešni preiskavi marsej skega atentata. Francoske preiskovalne o*5* sti so dognale, da so naši izseljenci v ''r® siji in Belgiji dobivali od »Ustaša« podpo ' Podpore so delili najbednejšiin, da bi JJ“ tem denarjem premamili, ker so jim zatrj vali svojo pripravljenost, da jih bodo res* težkega položaja, v katerega so zapadli brezposelni. Bedni delavci so na to Pris J videli so v omenjenih propalicah res s r' prijatelje, ter jim tako nasedli. Kje moremo iskati vzrok, da se _ je podtalna propaganda tako razvila, °^ir J da je imela take uspehe? Prvi razl?f pomočnikov, malih obrtnikov in enačijo v homogeno, proletarizirano maso. Sin*1 S^e fnbcik rastejo v vrtoglavo vi-Tr yse močnejša je koncentracija kapitala. nsti, koncerni, konflikti, krize so izraz njenega življenja. p Odkar si je človek osvojil ogenj in na-avil orodje, ne teče njegovo življenje samo joj.Pnti bioloških, ampak tudi po poti socio-ie' j n-ekonomskih zakonov. To poslednjo pot Sam6 Pose.^no uveljavil industrijski kapital. Uvoji kapitalu služeča industrializacija je liem .nove, metode dela in nov način živ-Drnsf’ j®*Pahnlla delavca in delavko v temo, rodil »°* 8lr.uPeu° atmosfero industrije in a tudi pojem delavskih poklicnih bolezni. z dvomljivo oporo v osebi našega prosvetnega šefa v Parizu dr. Arnavtoviča in druga, ki tej skupini nasprotuje, ker je čisto drugače orientirana. Ni nikaka tajnost, da dijaki, ki zapadejo komunističnemu vplivu izjavljajo, da je to čisto naravno zaradi šikan pri omenjenem* gospodu. Tako postanejo tisti, ki bi morali v prvi vrsti med našimi izseljenci naj-aktivneje delati na propagandi za Jugoslavijo prvi agitatorji proti svoji lastni državi. Če torej pridejo inteligenti, ki imajo svoj dom v Jugoslaviji, in so šli v Francijo z zagotovilom, da bodo pri svojem povratku v domovino našli gotovega zaslužka pod vpliv protidržavnih in protinacionalhih osebnosti, ni prav nič čudnega, če podleže temu vplivu beden izseljenec, ki najde edino še v »Ustaši« svojega zaščitnika v tujini. Če torej hočemo, da rešimo naše izseljence vpliva protijugoslovenskih prizadevanj, potem moramo gledati, da se v prvi vrsti razčistijo stvari pri naših zastopstvih. Dokler pa bodo naše oficijelne institucije v inozemstvu ugledu naše države samo škodovale, toliko časa ne moremo pričakovati od naših izseljencev, da bi videli v teh zastopstvih in na ta način v svoji lastni domovini prave zaslombe. Toliko časa bodo imeli nanje prav tako »Ustaši« kot tudi komunisti svoj vpliv. L. K. trebno, ker se narodnih množic loteva v zadnjem času apatija, skoraj že letargija, mi pa ne smemo dovoliti, da narod, ki je doprinesel tako ogromne žntve za svojo narodno svobodo, postane plen povojnega ekonomskega razbojništva in umazane požrešnosti domačega ali pa še v večji meri tujega kapitala. Karteli so dovoljene ali vsaj od1 državne oblasti tolerirane združitve proizvajalcev istega industrijskega blaga, torej združitve producentov, ki bi si morali stati nasproti kot konkurenti in celo sovražniki. Te združitve imajo zgolj namen očuvanja visokih cen in zavarovanja stalnega kroga odjemalcev z izločitvijo konkurence. Vse to se godi na škodo konsumenta, večinoma na škodo najširših ljudskih množic. Karteli v naši državi so tipične povojne gospodarske formacije, one so posledica splošne duhovne krize, propadanja morale, one so umazana tekma za lahkim in obilnim zaslužkom, oni so izraz najgrše požrešnosti in izmozgavanja ljudskih množic. Mesto, da proizvajalci robe mislijo na to, kako bi svojo produkcijo zboljšali in pomnožili, kako bi v svobodni in pošteni konkurenci s povoljnimi cenami dvignili konsum, so se rajše združili, določali enotne cene, razdelili si rajone konsuma za izkoriščanje najširših plasti naroda. Ako bi se združevali v kartele proizvajalci manj potrebnega blaga, luksuznih predmetov itd., bi mogli to zlo še toletirati. Ne moremo pa trpeti onih združitev proizvajalcev, ki proizvajajo blago dnevnih ljudskih ■potrebščin, blago, katerega potrebuje najširše plasti naroda za svojo skromno eksistenco. Ako pogledamo listo kartelov v naši državi, moramo z ogorčenjem ugatovii, da ni niti enega kartela, ki bi zaslužil milosti ali ozirov, ker so vsi brez izjeme proizvajalci predmetov dnevnih ljudskih potrebščin. Na tej listi najdemo kairtele piva, kvasa, cementa, tekstilne robe, tkanin, špirita, sladkorja, bencina, lesa, premoga in! še veliko drugih proizvodov. Lahko rečemo, da je vse, kar narod potrebuje za svoje življenje in čemur se ne more odreči, danes pri nas karte1 irano. Naša borba proti kartelom, kakor trud in delo drugih, bodisi nacionalnih, bodisi gospodarskih krogov, ni ostala popolnoma brezuspešna, vsaj v idejnem smislu, akoravno ne moremo tega trditi v praktičnem pomenu. Dne 18. avgusta 1934 je izšla Uredba o kartelih. Ta uredba ima moč zakona. Paragraf 1. Pri nastanku slednjih odločajo socialni či-nitelji. Biološki faktorji so podrejeni prvim. Vloga socialnih faktorjev, t. j. socialna pato-geneza (vloga socialnih faktorjev pri nastanku bolezni) je tukaj očitna. V bolnico pride bolan delavec. Današnja medicina mu diagnosticira n. pr. Intoxicatio satur-nina, t. j. zastrupljenje s svincem. Našla je vzrok zastrupljenja v svincu in končala preiskavo. Ni šla dalje. Poznamo pa tudi socialno patogenezo in dodamo to-le: »Res, neposredni faktor zastrupljenja tiči v svincu, ali povod zanj je le socialni faktor — nehigijenske prilike v fabriki in kot najbolj prikriti faktor: lov za dividendami, kapital.« Tako triumfira dandanes v socialni patogenezi tisočero momentov, ki zakrivajo kar najrazličnejše poklicne delavske bolezni tako: pomanjkljive in zanikrne naprave zoper mehanične in kemične poškodbe v rudnikih, fabrikah in drugih obratih, industrializacija žene in proletarske mladeži, racionalizacija dela, nezadostna prehrana v času, ko meče kapital v morje kavo, kuri parne kotle s koruzo in sežiga žito, bedno oblačilo in obutev delavca pozimi, ko se mu režijo v obraz nabiti magazini, stanovanjska beda z mansardami in vlažnimi kletmi, ba- rakami itd. S tem premišljevanjem smo zašli v vrti- nec najglobljih, najusodnejših problemov da- našnjega človeštva. O socialni patogenezi se je napisalo to in ono tudi v naši medicini, zlasti še v poslednjih letih, a za vzroke teh socialnih faktorjev se ni zmenila. Le zoper njih posledice se je borila. Tako nam zdravi tuberkulozo z izoliranjem bolnika, z nasvoti, s sanatoriji in dispanzerji, a še do danes ni naperila orožja proti pravzroku te bolezni, t. j. intenzivnemu nehigijenskemu, dolgotrajnemu delu, bednim delavskim stanovanjem, nizkim mezdam itd., itd. Najočitneje se torej te uredbe, odnosno prvi odstavek tega paragrafa se glaisi: »Karteli se prepovedujejo.« Kljub temu pa karteli obstojajo in delujejo nemoteno naprej (mogoče še bolje kakor po-preje) vsled tega, ker je v tej uredbi predviden pravilnik, s katerim bi se moralo urediti likvidiranje kartelov, oz. delovanje onih kartelov, ki bi vkljub tej prepovedi v smislu te uredbe mogli §3 naprej obstojati. Po uredbi bi mogli še obstojati samo oni karteli, ki jih upravičujejo gospodarski razlogi ali javne koristi, so potrebni bodisi radi ureditve proizvodnje in prodaje blaga, bodisi radi določitve poslovnih pogojev in cen, odnosno tarif. Z omenjeno Uredbo niso torej karteli prepovedani, marveč je njih poslovanje postavljeno pod kontrolo organa državne oblasti. Ni torej prodrl princip, da so karteli zlo, ki se mora brezpogojno izkoreniniti, prodrl je žalibog princip, da so karteli pridobitveni instrument, katerega se more pustiti pri življenju pod nadzorstvom in direktivami državne oblasti. Obstoja bojazen, da se v praksi, ko ko-nečno izide predvideni pravilnik, namen te uredbe, zlasti jasen smisel prvega odstavka ne bo obnesel. To pa iz razlogov, ki jih navaja drugi odstavek istega paragrafa, ker so konečno — vsaj na videz — vsi karteli ustvarjeni zato, da vrše to ali ono funkcijo navedeno v tem drugem odstavku. Z lahkoto bodo obstoječi karteli, kakor tudi eventualno novi Po naš Ježica Impozanten občni zbor Na Tri kralje ob pol treh je imel Sokol v svojem domu izvrstno obiskan letni občni zbor, ki pa je bil tudi vsebinsko in po stvarnosti razprav na višku. Sokol je z njim stopil v jubilejno lčletnico obstoja, ojačan po številu članstva (220) in zlasti dobro oskrbljen z društvenimi prostori. Prošlo poslovno leto izkazuje Sokol zlasti ta-le dva vesela uspeha: prvikrat je društvo svoj javni telovadni nastop izvedlo povsem samostojno z domačimi telovadci in pritegnitvijo starejših telovadcev v telovadni spored in drugič: z dragoceno podporo Sokolske Zveze, br. dr. Marušiča, občine in s svojo zbirko je Sokol povečal društvene prostore in si s tem ustvaril prvi predpogoj za še večji razmah. Če vračunamo podporo občine, namreč odstopitev prostorov ob novem občinskem domu, s 15.000 Din, je prejel Sokol v minulem letu skupno 35.000 Din daril in 10.000 Din brezobrestnega posojila, za preureditev pa je porabil 35.000 Din. S tem denarjem si je povečal prostore od prejšnjih 153 m2 na sedanjih 235 m2, pridobil je na novo igralsko sobo in obširno klet, telovadnica pa je zdaj podaljšana od 10 m na 14 m, a igralski oder od 4 m na 8 m. Tej prvi etapi preureditve bo sledila morda že letos druga etapa, ki bo Sokolski dom še bolj usposobila za velike naloge bodočnosti. Občni zbor je napravil izredno koristen sklep tudi s tem, da je osnoval samostojen gospodarsko-finančni odsek, ki naj poskrbi za nadaljne dohodke in skladno zadošča vsem društvenim izdatkom. Izrekel se je tudi za osnovanje slovenskega župnega vestnika ljubljanske sokolske župe. Dosedanja uprava je ostala na svojih mestih, le da sta br. Brežnik in Škerl zamenjala funkciji podnačelnika, oziroma gospodarja, da dobi Sokol novega arhivarja, ki naj za 151etnico pripravi društveno razstavo in da je mesto s. Prestor prevzel posle prosve-tarja br. Janez Kušar. Upamo, da bo Sokol na Ježici tudi v bodoče tako uspešno deloval in da se bo zlasti manifestira socialna patogeneza pri poklicnih boleznih, kjer odločajo bolj ali manj neposredno ravno socialni faktorji o nastanku, poteku in izidu teh bolezni. Prihajamo k prilikam, ki vladajo pri današnjem procesu dela. Najhuje ogrožajo delavca pri delu prah, različni plini, para, strupene kemične raztopine, eksplozije i. dr. K vsemu temu pa se še na licu mesta pridružijo činitelji, ki imajo za posledico prehlad n. pr. mraz, vročina, suša in vlaga. Prah in hitre spremembe v vročini in vlagi so močan povod za nastop dveh najbolj razširjenih delavskih bolezni, t. j. tuberkuloze in kroničnega revmatizma. Za tuberkulozo umre n. pr. v Nemčiji od delavcev, ki ne delajo v prahu, 2'39%, od onih pa, ki v njem delajo, 5‘42%, torej več kot dvakrat toliko. Na čelu umrljivosti za tuberkulozo stoje kamnoseki, brusači in parcelan-ski delavci. Umrljivost kamnosekov za tuberkulozo je 14krat večja od umrljivosti pri onih poklicih, ki niso izpostavljeni nevarnosti prahu. Inšpekcija dela v Nišu je poročala leta 1926, da je bil v neki fabriki za vrvi zrak tako hudo nasičen s prahom, da so utegnili delavci v njej delati le z robci in krpami v ustih. Dolgotrajno delo v več ali manj isti drži telesa in udov izzove včasih prav grobe kva-re. Pri mizarjih postane drža telesa nagnjena pošev, pri krojačih, šiviljah in pletiljah pa naprej. Nošenje težkih tovorov izzove prav lahko srčno napako, ali pa kilo. Dolgotrajni pritisk teh in onih instrumentov izzove lahko vnetja kitnih ovojnic in sluznih mešičkov, trajen pritisk na živce pa tudi vsakovrstna ohromljenja. Poškodbe slušnega organa in oči so pogoste pri različnih poklicih. Posebno pri kamnosekih, rudarjih, kovačih, zidarjih, delavcih kemičnih tvornic, pri delavcih v plavžih, v steklarnah itd. Zoper različne drobce ščitijo oči prtmer- dokazali, da so nastali vsled gospodarskih razlogov ali javne koristi, vsled ureditve proizvodnje in prodaje blaga, določitve poslovnih pogojev in cen, odnosno tarif. To je na dlani. Vprašanje vzrokov postanka in nadaljnjega obstanka kartelov moramo presojati z vidika koristi ali škode konsumenta, d očim so vsi razlogi, ki jih navaja omenjena uredba izključno v korist producenta, torej kartelu. Obstoja torej upravičena bojazen, da na osnovi obstoječe uredbe ne bo prepovedan, niti eden obstoječih kartelov in da bodo vsi na novo ustanovljeni karteli uredili svoje poslovanje po teh predpisih in da pri teh ne bodo niti najmanj trpeli v svojem konečnem cilju, ki predstavlja očitno škodo za interese naroda. Ne moremo izreči zadnje besede, dokler ne izide pravilnik. Izražamo pa bojazen, da bo kljub pravilniku ostalo vse pri starem, ker ima uredba moč zakona in ker se s pravilnikom more urediti samo detajlna izvršitev zakonskih določb, ne more se pa menjati teksta in smisla zakona. Po našem mnenju bi zadostovalo, ako bi zakon, odnosno zakonska uredba vsebovala brez slehernih pravilnikov samo prvi odstavek prvega paragrafa, t. j.: »Karteli se prepovedu;ejo«, ker bi to bil ne samo naš postulat, ampak edini pravilni in pravični izraz umevanja skrajne narodno-gospodarske potrebe, ako se hoče resnično pomagati. i zemlji brigal za brezkompromisno nacionalno vzgojo mladine, do katere imajo toliko poželjenja razni organizatorji Rdečega križa in razni organizatorji oslovskega kašlja ... Jesenice • Koroška bela Pšica v jezik nacionalnemu gromovniku. Javnosti je znano, da je nedavno prišlo med delavstvom in KID do nesoglasja in precej se je že govorilo o delni, event. tudi splošni stavki. Mislimo, da to pot zadeva to vprašanje v glavnem obstoječe strokovne organizacije, ki imajo združene pač dovolj uvidevnosti in moči, da zavzamejo delavstvu koristno stališče. Kolikor nam je znano, nobena izvenstrokovna organizacija ni posegla vmes. Pa se ti znajde na tem edinstvenem Javorniku mož, ki na vsa svoja demagoška usta zabavlja čez Narodno Odbrano, češ, da bi morala ona poseči v ta boj in pomagati delavstvu. Naj bi bil možakar vsaj toliko nepristranski, da bi udaril s svojim besom tudi na one kroge, ki so mu najbližji in ki jih s prav tako vehemenco postavlja v deveta nebesa, kakor nas psuje. Mož ima kaj čudne pojme o pravicah in dolžnostih raznih organizacij. Na eni strani pritrjuje tistim »nacionalnim« veleumom, ki pravijo, da Narodne Odbrane sploh ne priznavajo, na drugi strani pa besni nad njo, ko se ne zaleti z glavo v zid takrat, kadar bi jo potreboval za zaščito. Za uho naj si zapiše tole: Narodna Odbrana dobre ve, kaj je njena dolžnosti in kdaj naj se spusti v boj za delavske pravice. Njeni člani — večinoma delavci — bodo že sami uvideli in zahtevali njeno pomoč in takrat bo vselej s srcem na razpolago — njim in vsemu delavstvu! Na diktate od zunaj pa se nikoli ne bo ozirala, najmanj pa na one, ki se porajajo v vinjenih glavah nečastnih nasprotnikov! Svoj jezik naj pa malo bolj brzda, sicer mu bomo primorani to mi storiti. Zakaj, precej lažje kakor on nasprotno, mu bomo mi dokazali, da Narodna Odbrana ni podkupljena od KID. Če nima za to namenjena fonda, če mu na očala. Pomanjkljiva razsvetljava in delo v prehudi bližini oči vodita v kratkovidnost (pletilje, urarji in graverji). Slušni organ si poškodujejo delavci v močnem ropotu (kovači, ključavničarji, kotlarji, minerji, strojevodje, ali »pa pod povečanim zračnim pritiskam, potapljači in sezonski delavci). Koži škodijo: jedke kisline in lužine, a premočno izločanje znoja lahko dovede do kožnega vnetja, ki se stopnjuje, če je navzoč tudi prah. Delo v zaprašenem zraku je zlasti nevarno za pljuča. Približno 50% vdihanega prahu zadrži sluznica nosu, nekaj ga obleži na vlažni sluznici sapnika, nakar ga izkašlja-mo, le najmanjši prašni delci prispejo v sama pljuča, a se jih znebimo deloma z izmečkom, ostali del obleži v pljučnem tkivu in v bezgavkah. Prah pa škodi lahko delavcu na tri načine: 1. mehanično — v tem primeru igra pri prašnih delcih vlogo kakovost njihove površine in robov. 2. toksično — v tem primeru so prašni delci-drobci strupenih snovi, ki zastrupljajo. 3. infekciozno kužno — v tem primeru vsebuje prah večjo, ali manjšo količino teh ali onih bakterij, t. j. kužnih klic, povzročiteljev nalezljivih bolezni. Prah deluje mehanično. Pri prašnih delcih igra glavno vlogo kakovost njihove površine in robov. Delci, ki jih je vdihal industrijski delavec, obležijo v pljučih razmeroma brez nevarnosti za nje; pljuča so anthra-kotična. Tobačni in lesni prah n. pr. na žagah in v tvornicah svinčnikov, pa tudi mo-kin prah nadraži sluznico sapnika in sapišč. Prašni delci železa obležijo v pljučih; pljuča so siderotična. Ti prašni delci ranijo s svojo hrapavo površino in s svojimi ostrimi robovi Karteli Ši- van h. Vi, 1 !.'1 *1'* mT.< w ■§ IIlil 'a' lili: |f J||p: IS £ »Slovenec« štev. 135 od 15. junija 1932 poroča: Pokojni dobrotnik za ljubljanske reveže. Ljubljana, 14. junija 1932. ... G. Kollmann je namreč v svoji oporoki določil, da se mora na dan njegovega pogreba (pripomba: t. j. 14. junija) razdeliti med revne ljubljanske družine in potrebne reveže znesek 10.000 Din. Mestni socialni urad je bil prav danes v veliki zadregi, kje vzeti nekaj stotakov za najnujnejšo potrebo nekaterim družinam, ki nimajo niti za enkrat v usta. Tedaj, bilo je okrog pol 11. dopoldne, pa dobi naenkrat ravnatelj socialnega urada g. Ciuha obvestilo, da mora nakazati po nalogu notarske pisarne dr. Kuharja mestnim pljuča, tako, da se včasih tudi vnamejo. Le pri suhem brušenju nastopi sideroza, pri vlažnem ne. Kamene prašne drobce najdemo v pljučih pri kamnosekih ter pri delavcih v porcelanskih in cementnih tvornieah; pljuča so chalikotična. Ti prašni drobci so zaradi svojih posebno ostrih robov najnevarnejši, ker ranijo pljuča in utrejo skozi ranice pot tuberkulozni infekciji. » Prah deluje taksično. Predvsem ogrožata delavce svinčeni in arzenov prah. Vdihani strupeni prah ne prispe samo v pljuča, ampak istega delavec tudi nehote požira, kar pripomore k še hujšemu zastrupljenju. Pri kroničnem zastrupljenju se pojavijo: tako-zvani svinčeni rob nadlesni ob robu zob, svinčena kolika z zapeko, svinčena ohromelost radialnega živca in romatične bolečine v sklepih. Pa tudi sam metaličen svinec je nevaren n. pr. črkostavcem ter delavcem v tvornieah akumulatorjev. Do 10% delavcev, zaposlenih v svinčeni industriji, je zastrupljenih s svincem. Arzenov prah se razvija ponajveč pri pridobivanju samega arzena. Važni znaki zastrupljenja z arzenom se javljajo zlasti z vnetjem očesne beločnice, z bolečinami v ustih, v požiralniku in želodcu, nato pa pred vsem z živčnimi motnjami. Prah dekije kužno. V tem primeru pridejo v poštev predvsem bacili vraničnega prisada, ki je živinska bolezen, nalezljiv pa je tudi za človeka, ki ima opravka z živino. Posebno pri predelavi z vraničnim prisadom okuženih kožuhov se razvija prah, ki je okužen. Vdihavanje takšnega prahu lahko povzroči pljučni prisad. Pljučni prisad se pojavi kmalu po okuženju s težkimi znaki obolenja; z mrzlico, z visoko vročino, z otežko-čenim dihanjem, z, glavobolom, z mučnim kašljem in naposled s krvavim izpljunkom. Obraz je osinjen, utrip odvodnice je slaboten, Ozdravljenje je redko, že drugi, ali tretji dan navadno bolnik umre. Bacil pa prispe lahko v organizem tudi skozi ranice kože in sluznice. Na koži se pojavijo prisadne pike, ki so spočetka podobne tvorom. Trda skeleča zateklina se ali v dobrem tednu v rasti zaustavi, ali pa se širi v globino in se razvije v treh do desetih dneh splošna zastrupitev. Umrljivost za kožnim vraničnim prisadom je manjša kot pa za že omenjenim pljučnim prisadom. Obrambna sredstva zoper vdihavanje so: ekshaustorji — to so naprave, ki razvijajo zračni tok, da odvaja od delavca pri delu zastali prah; resperatorji v obliki mask, ki se morajo prilegati res dobro obrazu, tako, da ne uhaja zaprašeni zrak vmes med obraz in masko. Uporaba je sicer mučna, a priporočljiva; prah uklonimo lahko pri tem in onem delu tuid z vlago, n. pr. pri brušenju, pri žaganju kamna in slično. Naštejem še nekaj kemičnih snovi, ki še prav posebno ogrožajo delavčevo zdravje, pa ogroža tudi živo srebro (pri fabrikaciji ogledal, termometrov, barometrov in pri delu z živosrebrnimi zračnimi črpalkami), nadalje klor, potem krom, ki lahko povzroči pri najmanjših ranicah na rokah včasih prav globoke in le težko celjive ture, ki se polotijo tu in tam tudi nosne sluznice (pri stro-jarju). Za delavčevo zdravje so lahko nevarni tudi anilin, fosfor, soliterna kislina, solna kislina, žveplenasta ter žveplena kislina, žveplov vodik, svetilni plin, bencin ter ben-col, ki zastruplja živčni sistem ter povzroča pri akutnem zastrupljenju pijanost do nezavesti, pri kroničnem zastrupljenju pa z malimi količinami trdovratna krvavenja, ki človeka izčrpajo. Delavke ne bi smele imeti opravka z bencolom, ker jim ta lahko sčasoma povzroči težka krvavenja iz maternice Dr. V. K. revežem 10.000 Dih, i. s. takoj, kakor določa pokojnikova oporoka. Uradništvo socialnega urada, ki je moralo zadnje dni tako skrbno varčevati z vsemi sredstvi, se je takoj z zadoščenjem spravilo na delo ter pričelo z vnemo pisati nakazila in položnice na približno 100 najbolj potrebnih revežev, ki 60 deloma pa bodo še jutri sprejeli zneske po 100 dinarjev, nekateri najbolj potrebni pa še nekaj več, do 150 Din. * Radi nekega nujnega pojasnila prosimo podpisanega g. Puca Franca, ki je stanoval ob času izstavitve gornjega potrdila za Bežigradom štev. 14, naj se zglasi v uredništvu našega lista. Maribor MARIBORSKI ADRESAR Ker občinstvo že od vseh strani povprašuje po že naznanjeni publikaciji »Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico«, smatra založništvo Tiskovne založbe r. z. z o. z. v Mariboru za potrebno, da da sledeče pojasnilo: Priprave za Veliki adresar so končane, vendar pa se mora z edicijo počakati iz sledečih razlogov. Če bi se sedaj dal adresar tiskati, potem bi prišlo v poštev le 30.000 prebivalcev mesta Maribora. Ker pa je pričakovati v najkrajšem času povečanje mestnega teritorija v takšni meri, da bo mesto Maribor štelo najmanj 50.000 prebivalcev, je samo po sebi razumljivo, da bo imel adresar praktičen pomen le tedaj, če bodo vsi prebivalci velikega Maribora v tem adresarju. Ker pripravlja založništvo to edicijo sporazumno z Mestno občino, se tudi Mestna občina iz istih razlogov ni odločila izvršiti sporazumno s Tiskovno založbo celotnega popisa prebivalcev, ker bi s tem nastalo dvojno delo in bi se v slučaju priključitve okoliških občin moral nato zopet vršiti popis prebivalstva. Da pa se pride temu v okom, se čaka na priključitev okoliških občin, nakar se bo vršil v velikem stilu pripravljeni popis prebivalstva tako, da bodo dobili naročniki Velikega adresarja povsem točni, najnovejši popis celokupnega prebivalstva. REVOLUCIJE SI ŽELE! Na severozapadu naše države v nekem industrijskem kraju se vedno na tihem po-menjkujejo in navdušujejo za revolucijo, namreč taki, ki so še v starem veku in so zgrešili oni veliki dan, 6. januar. Taki, ki ne vedo, da je nastal za nas Jugoslovene po 6. januarju nov čas, ki ga je ustvaril naš bla-gopokojni Viteški kralj, ki je za svoje delo moral 9. oktobra preliti svojo predragoceno kri, od onih, ki so hoteli in iskali revolucije. Kaj je revolucija? Revolucija je tisti državni preobrat, ki si ga žele in ga delajo ljudje, kateri ne vidijo od danes do jutri. Revolucije si žele, da bi se sami posadili na stol ter tako gospodarili našemu narodu. Žele si je taki ljudje, ki bi želeli imeti oblast, da bi izrekali krvave obsodbe napram svojim sotrpinom, ki bi pa hoteli sami priti do kapitala z razdelitvijo imetja našega ubogega kmeta. In delavca, tega bi pa hoteli za-sužniti in mu vzeti svobodo, za katero se je boril. Nočemo take revolucije! Hočemo prer.o-jenja vsakega posameznega državljana, da postane dober narodnjak, čuvar narodnega edinstva, da bo znal svojo družino vzgajati ter gojiti v njej ljubezen do kralja in domovine. Samo taki ljudje bodo res mogli tvoriti dobro državo. Samo tako bomo odstranili vsako zlo, če bomo napravili najprvo iz sebe vrednega državljana, če bomo v samemu sebi ustvarili svoj lastni jaz. Ne smemo pa biti taki, kakor Izraelski narod, ki je šel skozi puščavo v obljubljeno deželo, ko mu je iz neba padala mana in je še godrnjal in tarnal, da bo od lakote umrl ter tako onemogočil, da bi prišel na zaželeni cilj. Taki so namreč tudi naši nezadovoljneži na severu naše domovine. Pritožujejo se kljub temu, da niso upravičeni, kajti čeprav niso dobri državljani, kljub temu kritizirajo. Take revolucije si žele oni, ki še štejejo nazaj in ne vedo, da ni več tistega njihovega leta. Kmetu in delavcu revolucije presedajo, želimo mirnega in tihega življenja. Mi nacionalisti bomo ostali zvesti domovini in svojemu voditelju, mlademu kralju Petru II., postali bomo pa bolj pozorni na to, kaj delajo godrnjači. J. S. Uprava ljubljanskega strelskega okrožja obvešča vse družine, ki so do 31. decembra 1932 prejele od vojnega okruga puške za vežbanje na streliščih, da jih v svrho pregleda in eventuelne zamene dostavijo komandi ljubljanskega vojnega okruga (v vojvode Mišiča kasarni) najkasneje do 31. januarja 1935. Po tem terminu se pušk ne bo niti pregledovalo, niti zamenjavalo, ter bodo družine eventuelne posledice nosile same. Istočasno se ponovno opozarja V9e družine, ki še niso vrnile praznih elementov komandi ljubi j. vojnega okruga, da to nemudoma store, ker se jim bo v protivnem slučaju odvzela vsa municija, kakor tudi zabranila njih ponovna zamena. Vso strelske družine naj strogo pazijo, da bodo puške kakor municija hranjene v dobrem, suhem prostoru in tudi dobro očiščene, da ne zapadejo kvari od rje. rane mladosti ter deloval nekaj časa Družine, katere lahko dobijo primeren lokal, naj svoje zimsko delovanje raztegnejo na sobna streljanja z malokalibrskim orožjem in municijo. Uprava ljubljanske strelske družine ob* vešča vse članstvo, da prično redne sobno-strelske vaje v spodnjih prostorih hotela »Metropol« (pri Mikliču — nasproti glavnega kolodvora). . Sobno-strelske vaje se vrše vsak četrtek od 20. ure dalje. Pri vsaki sobni strelski vaji bo nekaj malokaliberske municije slabše situiranemu članstvu brezplačno na razpolago, da bo mogel vsak član priti do vežbe. Ker se bo vodila v sobnem streljanju točna evidenca, se vse članstvo opozarja, da se vaj redno udeležuje, ker se nerednih članov absolutno ne bo pripuščalo k tekmam. Uprava ljubljanskega strelskega okrožja poziva vse strelske družine, ki še niso po-slale svojih letnih poročil (glede članstva, orožja, uporabe municije, števila strelskih vaj), naj to nemudoma izvrše, ker jih uprava nujno potrebuje za sestavo poročila Savezni upravi v Beogradu. Istočasno se ponovno opozarja vse družine, da se pri dopisih izven njihovega rajona drže strogo službene poti, to je, da se vsi dopisi pošiljajo potom ljubljanskega okrožja, ker se v protivnem slučaju vsi dopisi z raznimi opazkami vračajo, ter s tem zavlačujejo rešenja ali pa se sploh uničijo- Uprava. OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE Savezna streska družina na Jesenicah bo imela v sredo 23. januarja t. 1. ob 20. uri v restavraciji »Triglav« redni letni občni zbor-Spored: Poročila funkcijonarjev, volitev novega odbora, slučajnosti. Udeležba za članstvo strogo obvezna, vsi prijatelji vabljeni. Naš p o k r e t USTANOVNI OBČNI ZBOR NARODNE ODBRANE JEŽICA Krajevna organizacija NO na Ježici bo imela svoj ustanovni občni zbor dne 26. ja-nuarja t. 1. ob pol 20. uri v Sokolskem doniJ1 na Ježici. Na ta ustanovni občni zbor opozarjamo že sedaj vse nacionaliste Ježiee i*1 okolice. Redni občni zbor krajevne organizacij® Kočevje bo v nedeljo 20. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v osnovni šoli v Kočevju. Vsi vabljeni naj se občnega zbora zanesljiv* udeleže. ČLANSKI SESTANEK KRAJ. ORG. NO LJUBLJANA-ŠIŠKA Krajevni odbor NO šiška sklicuje za ne-deljo 20. januarja t. 1. članski sestanek ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu v šiški-Po sestanku bo istotam odborova seja. Člani) ki še niso položili prisegi po zadevni odredbi Središnjega odbora NO, bodo ob tej priliki naknadno prisegli. mmmmmmmmmmrnmmmmmwmmmmmmm Službene vesti POKLONITEV NARODNE ODBRANE DRAVSKE BANOVINE NA OPLENCU Oblastni odbor bo organiziral v dneh 4. do 6. maja 1935 poklonitev svojih članov na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I., na kar že sedaj opozarjamo vse član® NO in prijatelje našega pokreta. SLOVO OD NAŠEGA BRATA Kruta usoda nam je ugrabila enega naj- boljših sodelavcev, agilnega člana Omladinsk® sekcije NO Videm Krško, brata Ivačiča i* Stare vasi. Dne 20. decembra 1934 si je v duševni potrtosti pognal kroglo iz samokresa v levo stran prsi, tako, da si je ranil pljuča in srce. Takoj po dogodku je bil prepeljan v občinsko bolnico v Krškem, kjer so izvršili nad njim operacijo srca. Operacijo je sicer prenesel, toda rane ni prebolel. V torek, dne 25. decembra 1934, to je na Božič je podlegel poškodbi. V četrtek, dne 27. decembra se je vršit pogreb, katerega se je udeležila poleg mnogo sorodnikov, prijateljev in znaA' cev, velika množica ljudi od blizu in daleč- j Ob krsti, ki so jo nosili člani Sokola '' krojih, je stopala dostojna častna straža dvej* ; članov Sokola v krojih s sabljami in dveh članov Omladincev v uniformah tudi s sab' ljami. Ob odprtem grobu j^ imel žalni poe!°' vilni govor brat Boris Sancin, zastopnik B#' novinskega starešine iz Ljubljane, ki je v zbranih besedah orisal njegovo delo in P žrtvovalnost. Ihte so se poslavljali prisotn* od odprtega groba in ni ga bilo očesa, ki $e bi bilo oroseno. Pogreb je bil veličasten, takega že dol#0 ni bilo v krškem okraju. In prav to je kaz\ kako priljubljen je bil brat Maks Iva&" med ljudstvom- Kaj je gnalo mladeniča * temu dejanju, ni znano. Z njegovo izgu^ bomo pogrešali najboljšega sodelavca v Onda' dinski sekciji NO Videm Krško. Pokojni bf*“ je bil ustanovitelj omenjene sekcije. Izg^ tega mladeniča ne bo pogrešala samo cija NO, ampak tudi ostala nacionalna dr*jj štva, kot Sokol, katerega član je bil že^ načelnik. V trajen spomin mu kličejo Oinla' dinci NO Videm-Krško Slava! ^ j Službo išče: mlada, zdrava, pridna in pošteP® trgovska sotrudnica špecerijske str ke. Gre v poljuben kraj. Pojasnila daje uredništvo at lista. Ureja odbor. — Odgovarja in iidaj« «a Narodno obrambno tiskovno ladrugo, r. i. % o. Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi r Ljubljani.