leto 1884.
457
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LIL — Izdan in razposlan dne 1. oktobra 1884.
103.
Razpis ininisterstva za finance od 16. septembra 1884,
8 katerim se A. M. Beschorner-je? spirito-merski aparat pri zadavkovanji pridelka v iganjarnah pripušča ter na znanje daje njegov popis in črtež in pa propis o njegovi uporabi.
Od 1. oktobra 1884 počenŠi pripušča se pri veljavnosti postave o davku od žganja, dane 19. maja 1884 (Drž. zak. št. 63) z odnosom na razpisa finančnega ^inisterstva od 25. maja 1884 in 1. julija 1884 (Drž. zak. št. 78 in 113) v po-tazumu s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom pri zadavkovanji pridelka v žganjarnah za prigled davka od žganja tudi žestomernik ali aparat za merjenje špirita (žeste) A. M. Beschorner-ja, narejen kakor se vidi iz naslednjega po-pisa, in to po določilih obseženih v niže pridjanem propisu o uporabi.
Dunajewski s. r.
A. Popis
A. M. Beschorner-jevega aparata za merjenje špirita, uporabnega pri zadavkovanji pridelka v žganjarnah.
Glavne sestavine tega aparata za merjenje špirita, kakor ga predočuje priloženi načrtek, so:
1.	Vnanja omara (postavec), ki v sebi ima vse sestavine aparata;
2.	alkoholometernjak ;
3.	glavni merski boben sè štelom;
4.	prigledne naredbe za glavni merski boben, kadar stoji, kakor so:
a)	reservni boben sè Štelom,
b)	zvonec, ki daje znamenja,
c)	kolut ali krožeč, znamenja dajoč ;
5.	posebne varovalne naredbe.
Vsak aparat nosi firmo in zapored tekočo številko.
Isto številko imevajo vse glavne in večje pritične sestavine.
(SlOT.ni.ch.)	fl(,
1.	Vnanja omara.
Vnanja omara A (fig. 1, 2, 3, 4 in 5) sestoji iz močnih kovno-železnih stranskih sten, ki so v trdni zvezi s preotljeno ploščo na dnu iz litega železa.
Pokrovec omare je z dvojno obkrajno zarezo gosto pritrjen k stenam ter nadvisuje v podobi kupole alkoholometernjak.
Kupola je od spredaj zaprta z močnim steklom, skozi katero je moči opazovati alkoholometernjak in pod 4 c) popisano prigledno napravo za zastoj glavnega merskega bobna (znamenja dajoč kolut ali krožeč).
Pri pokrovci zaklepata omaro po dva v podobi črke u zavihana droga a in Cj (fig. 1), uravnana za nameščenje uradne zapire, ki se strinjata nad njo.
Preotljena plošča od dna ima na vsakem 4 kotov preluknjane noge a2 (fig. 1, 2, 3, 4 in 5) za vzprijemanje vijakov, s katerimi se omara pritrjuje k stojalni plošči.
2.	Alkoholometernjak.
Alkoholometernjak (alkoholometerski stebrič) B (fig. 1, 3 in 14) narejen je iz kovine Britanije ter sestoji iz dveh razdelkov. Prvi b, b3 (fig. 14) posreduje vtok špirita v aparat in drugi b2 (fig. 14) iztok istega v merski boben.
Alkoholometernjak je s svojim bronastim ozadjem in dvema blekoma nepo-srednje na zadnjo steno omare' nepremično pritrjen ter od spredaj tiči na navpični cevki križnica (koleno) bt (fig. 3, 5 in 14).
Spirit stopa iz zvezne cevke pri b (fig. 2, 4, 5, 14) neposrednje v razdelek b, b3 (fig. 14), od ondod v cevko bt (fig. 14) določeno za alkoholometer in čez pretočni rivec v razdelek b3 (fig. 14), odkodar skozi vdjano sito v križnico bK (fig. 3, 5 in 14) in skozi isto v glavni merski boben prihaja.
Sprednji del alkoholometernjaka je snemen ter obseza vodilo za omenjeni pod Št. 4 c) kolut.
Skozi močno dvojno rešetko b2 (fig. 2, 4, 5 in 14), ki je nameščena na ozadji alkoholometrnjaka, lahko uhajajo sopare in plini.
3.	Glavni merski boben sè štelom.
Tudi iz britanije narejeni glavni merski boben G (fig. 3, 5, 6, 7, 8, 10, 11) 12, 13, 15) razdeljen je s pretinom na dve enaki polovici, katerih vsaka ima dva enako velika merska predelka takö, da celi boben iz štirih kongruentnih predelkov I, II, III, IV (fig. 6, 7, 10, 11) sestoji.
Vsak teh 4 predelov drži 5 litrov, tako da mora pri onem zavrtu bobna 20 litrov preteči.
Na stranski stene merskega bobna bivajoče male izvrtanine u (fig. 6, 7, 10 in 11) služijo v to, da skozi nje uhajajo zrak in plini.
Spirit vteka v sredo bobna skozi cevko (križnico 64 (fig. 3 in 5), na katerem leži alkoholometernjak in katerega horizontalni del je pritrjen na predno i" zadnjo stran aparatove omare, odteka pa skozi štiri odprtine c, na obodu bobna (fig. 6, 7, 8, 10, 11, 12, 15).
Iz trde litine narejena os glavnega merskega bobna pritrjena je k bobno-vemu pretinu z dvema križema iz mesinga ter se vrti v ahatovih blazinah, katerih ena počiva na horizontalnem delu križnice bx (fig. 3 in 5) opravljajoče službo dotočne cevke, a druga na steni iztočnega korita.
Nad poslednjič omenjeno blazino nameščena je skleničica z oljem, za oljenje ^te, ter pokrita sè snemno čepico ali kapo.
Levi konec bobnove osi je vilasto zvezan z osjo stela D (fig. 3) v levi steni aparatove omare ležečega.
Glavni merski boben se vrti v mer proti zadnjis teni aparatove omare ; neka zapirnica brani, da se ne more v nasprotno mer vrteti.
Stelo ima 6 od zunaj pod metalnim okvirjem vidnih, sè steklom kritih cifrenic.
Ker vsak izliv bobna iznaša po 5 litrov, ter se tudi vsak posamičen izliv naznanja, prirasta naznanjenim številom po 5 jednic, katerih vsaka pomeni en liter do 999.995.
v
Število 1,000.000, ki prihaia neposrednie za 999.995, izražuie se šest ničlami (000.000).
Bobnovi predeli se izpraznjujejo v iztočno korito E (fig. 3, 5 in 15), narejeno iz britanije; iz tega teče spirit skozi cevko d v posodo F (fig. 5 in 18) in ®toprv odtod skozi odtočno cevko e (fig. 1, 2, 3, 4, 5) iz aparata.
Naprava in delovanje merskega bobna lahko se razvidi iz načrtkov (fig. 6, ?) 10, 11) predočujočih obe bobnovi polovici.
Spirit prihaja namreč skozi cevko bK (fig. 3 in 5) v kvadratni srednji kanal ferskega bobna in odtod v razdelek I ene bobnove polovice. Čim je ta napolnjena, teče spirit v razdelek II druge bobnove polovice; s tem se boben zavrti ter naredi tako, da se izprazni predel, kateri je bil neposrednje poprej napolnjen.
Takisto se tudi predela III in IV polnita in praznita.
4.	Prigledne naredbe za glavni merski boben, kadar stoji.
a)	Reservni boben sè štelom.
Ako bi se glavni merski boben po kakeršnikoli oviri ustavil, napolni mu se Polagoma spodnja polovica sè špiritom, kateri naposled skozi zadnji bobnov ?rat stopi v žleb t (fig. 15) in skozi njega v reservni boben.
Ta tudi iz britanije narejeni merski boben leži na desni strani aparatove °Qiare, počivajoč v levo na križnici bK (fig. 3 in 5) in v desno na iztočnem ko-'Vu Et (fig. 4). Osni blazini sta mu iz ahata ter imata vsaka po eno skleničico z oljem in čepico za oljenje blazin.
Reservni morski boben je enake velikosti, naprave in delave kakor glavni Gorski boben, samo da se ravno na robe vrti.
Prvi konec njegove osi je vilasto zvezan z osjo štela D, (fig. 1, 2 in 3) leže-^ega v desni steni omare.
To štelo je tudi takisto narejeno kakor štelo glavnega bobna.
Iz reservnega bobna fe izliva spirit v iztočno korito Et (fig. 4), odtod skozi ^fivko dt (fig. 4) v nastavec A7 (fig- 3, 4, 5), odkodar skozi odtočno cevko e (fig. 1, d, 45 5); iz aparata izstopa.
»o •
b)	Dajanje znamenj sè zvoncem.
Na levi strani reservnega bobna nameščene so 4 stogle i (fig. 3 in 9), ki delujejo na bijoči vod Kt (fig. 4 in 5) zvonila K (fig. 4 in 5) ter narejajo, da zvonec Kt (fig. 4 in 5) pozvoni.
Da se bolje zasliši zvonec, prevrtana je aparatova omara ponekolikrat pri q
(fig- I)-
Za to, da se ne more skozi te izvrfanine delovati na merska bobna, poskrbljeno je s pločevino, katera je na notranji steni aparatove omare pritrjena ter seza v notranjo otlino zvonca.
c)	Signalni kolut.
Da glavni merski boben stoji, to naznanja ne samo zvonec, ki se razločno sliši, temuč vrh tega še kolut ali krožeč P (fig. 1, 3 in 15).
V	ta namen je za žlebom t (fig. 15) nameščena omarica po odprtini m (fig. 15) s tem žlebom občujoča, v katerem se nahaja plaveč, opravljen zdoli z votlo kroglo l (fig. 15), a zgori z belo-rudečo ploščo (signalni ali znamenie da-joČi kolut) P (fig. 1, 3, 15).
Čim se glavni merski boben ustavi, ter vsled tega spirit v žleb t stopi, napolni se tudi omarica sè špiritom, plaveč s kolutom vzdigne se kvišku ter ostane dotle v tej legi, dokler je omarica s tekočino napolnjena.
V	izpraznjevanje omarice pridana je aparatu natega (leverček).
5.	Posebne varovalne naredbe.
a) Zavarovanje iztočne odp rtin e v aparatovi omari.
Da bode moči v čisto djati, če se je morebiti od zunaj skozi iztočno odprtino omare vplivalo na hod bobna, narejeno je, da spirit ne prihaja na ravnost iz iztočnih korit E in Et (fig. 3) v odtočno cevko, nego skozi cevki d in dt v posodo F (fig. 3 in 18) in stoprv iz te v cevko odtočnico.
Ako bi n. pr. kdo navrtaval omaro ter s tem hotel omogočiti kak vpliv na hod bobna, morale bi se navrtati stene rečene posode F in morebiti tudi stene iztočnega korita in špirita bi po tem nekoliko po teh luknjah in skozi prevrtano dno omare prišlo na stojalno ploščo ter bi odtod čez stojalo odtekalo.
Ako bi se odtok špirita skozi odtočno cev oviral, razlil bi se spirit čez posodo A7 (fig. 3 in 18) ter bi tudi skozi dno omare čez stojalo odtekal.
b) Branilo v to, da spirit v aparatovi omari ne zastaja.
Y poizvedbo, če se ni skušalo odtok ustavljenega špirita iz omare sama ubraniti ter takö hod glavnega ali reservnega merskega bobna ali obeh bobnov motiti, nameščena je med obema bobnoma na vnanji steni korita E od glavnega
bobna snemna dvojna posoda p (fig. 3 in 15) z 2 oddeloma, katerih gornji h se napolni sè špiritom a dolnji n (fig. 3) ima vtočišče na strani.
Kadar spirit v aparatovi omari zastaja, napolni se le-ta oddel sè špiritom.
°) Maksimalni termometer in krogle raztopne ob različnih stopinjah vročine.
Da se spoznâ, če ni spirit, kar ga je vsled ravno (It. 5, b) omenjenega zastoja prišlo v dolnji oddel posode^», odnosno kar ga ima v sebi gornji oddel A, n. pr. po povišani toplini z vvedeno paro izhlapel ter tako odstranjen bil, na-naesčen je na prednji steni aparatove omare, v zaprtem okrovu maksimalen termometer po Réaumuru o, (fig. 1 in 16), ki ga je moči lahko ven vzeti, če se raz-ganejo sponke termometer pri živosrebrni krogli držeče.
Poleg maksimalnega termometra v istem okrovu leži steklena čevčica o (%. 1 in 16), obsezajoča pet krogel, ene rudečo, eno belo, eno zeleno, eno črno Jn eno rumeno, katere se ob različnih stopnjih topline raztapljajajo, namreč rudeča pri toplini kakih 40° R., bela pri kakih 50° R., zelena pri kakih 60° R., črna pri kakih 70° R. in rumena pri kakih 80° R.
Na stekleni cevki je povedano, pri kateri toplini se vsaka teh krogel ražnja.
Ce se je torej toplina v merskem aparatu povila, kaže to maksimalni termometer in kažejo poleg tega tudi krogle, če se je katera raztopila, a da se je skušalo kaj špirita po izhlapenji odpraviti, kaže to, da je izhlapel ob enem tudi spirit, s katerim je gornji oddel h posode p (It. 5. b) napolnjen.
d)	Naprava v poizvedbo, da reservni boben stoji.
Kadar se je zarad kake ovire ustavil ne samo glavni boben, nego tudi reservni (nadomestni) boben, bode se omarica r (fig. 3 in 15) med obema bobnoma na vnanji strani iztočnega korita Et (fig. 3 in 15) s pomočjo male pregnene cevke napolnila sè špiritom iz reservnega bobna pretekajočim ter ostane vsled tega v tej posodi namelčen plaveč s (fig. 3 in 15) dotle kvišku, dokler se rečena posoda ne izprazni.
Vodilni drog tega plavca vidi se samo znotraj v aparatu in sicer stoprv te6aj, kadar bode plaveč vzdignen.
e)	Plombe.
V uradno zapiranje aparatove omare potrebna je samo uže pod A, omenjena 2apira z drogoma a in a,.
Zatrdba flanžo z vijakom pri vtočni cevki in zatrdba holenderskega vijaka Pri odtočni cevki zagotovljena je uže s cinkovim poveznikom, odnosno z vrhno Cevko one cevi, katera aparat z žgalno pripravo veže in strinja.
B. P r o p i s
o uporabi aparata za merjenje špirita v žganjarni davek po pridelku plačujoči, kakeršnega nareja A. M. Beschorner na Dunaji.
I.	Aparat žestomernik opisu A ustrezajoč, ki se hoče v žganjarni pri za-davkovanji pridelka postaviti, mora biti od katerega c. kr. meroizkusnih uradov na Dunaji, v Brnu, Pragi in Levovu v to svrlio potrjen ter opravljen s potrdilno svedočbo in oznamenilom meroizkusnega urada.
Vrb tega morajo biti zapire, ki jib je meroizkusni urad djal na zapiralo omare, biti nepokvarjene.
Tudi nadaljšnja uporaba uže postavljenega potrjenega žestomernika A. M. Beschorner-ja na Dunaji za zadavkovanje pridelka zavisnajeod tega, da je isti zunaj dob, v takerih teku so se pri njem uradne ovedbe vršile, ves čas bil pod dohodarstveno zapiro.
II.	Žestomernik (aparat v merjenje špirita) za zadavkovanje pridelka kake žganjarne naj se postavlja pod nadzorom dveh finančnih organov v pričo podjetnika žganjarne ali njegovega namestnika.
Predno se začne to delo, naj finančni organi v čisto denejo, če so v zgornji točki I omenjeni uveti izpolnjeni.
'Ako na to stran ni spotike, naj finančni organi, snemši meroizkusnega urada zapire, aparat odprö, branila znotraj zarad vožnje nameščena odstranijo ter preiščejo, ni li med vožnjo bil kak notranji del pokažen.
Sosebno je, zasukavši oba bobna v dotično mer — kakor razlaga popis — preiskati, če se lahko premikata.
Maksimalni termometer je treba previdno vzeti iz aparata ter preskusiti tako, da se horizontalno položi v krop, čez dve minuti iz kropa potegne in v horizontalni legi pusti, da se ohladi.
Termometer mora pri tem kazati med 76 do 84° Réamur ter te naznambe skozi 3 minute ne sme premeniti.
Na to se termometer nekolikrat zamaje ter jeklenica v najnižjo lego nazaj spravi in poskus ponovi.
Če se merski aparat s katerega koli razloga več nima pod uradno zapiro, naj finančni organ, kateremu je izročena superkontrola, sname plombo, ki jo je meroizkusni urad bil djal na maksimalni termometer, ter posebej hrani. A ko pri zgori omenjenem preiskovanji maksimalnega termometra ni nikake spotike, treba ga je vnovič vložiti, in sicer v horizontalni legi tako, da je živosrebrna kroglica na levo obrnena.
Na to je tri sklenice olja nad osnimi blazinami obeh bobnov napolniti, s čistim oljkovim oljem, katero omišlja žganjarna, zaslanjalne kape čez nje djati, gornji del posode^) v poizvedbo kakega zastoja v aparatovi omari sè špiritom napolniti, aparatovo omaro precej zapreti ter uradni zapiri podvreči.
III.	Aparat za merjenje špirita sme se samo tedaj postavljati, kadar ni bilo v prej navedenih točkah pri preskusu nikakega pomišljaja.
Pri postavljanji držati seje potanko določil §a 61, III, Št. 2 postave za davek od žganja, dane 19. maja 1884, in tega, kar veleva dotiČni zvrŠitveni propis.
Stojalna plošča, katera posreduje zvezo med aparatom in stojalom iz opeke sezidanim, mora biti iz litega železa ter imeti otlo nogo s kotvijo in se vziduje takö, da bode od spredaj stalo na njej nameščeno znamenje v podobi zvezde, katero označuje prednjo, t. j. ono stran aparata, na kateri leži njegova cevka od-točnica.
Iz pridjanega črtanja fig. 1 razvidna je stojalna plošča in nje pritrdba v stojalu.
Aparat v merjenje špirita naj se z vijaki pritrdi k stojalni plošči, na katero je postavljen. — Za tega delj morajo na Štirih oglih te plošče biti luknje z zavoji, ki se vjemajo z luknjami dna cele omare, kamer pridejo vijaki v njega pri-trdbo namenjeni.
Te vijake je trdno naviti ter da se brezoblastno ne urahljajo, braniti z železnimi paličicami, imajočimi na enem konci glavo in na drugem uho tako, da se skozi dve od prevrtanih vijakovih glav vtakne po ena taka paličica ter na njen 2 ušesom prevideni konec uradna plomba pripne.
IV.	Aparat naj se s hladilnico žganjarne zveže s tem, da se zvezna cevka (§• 61, Št. 7 postave o davku od žganja) stakne na eni strani po flanži aparatu pridani z alkoholometernjakom, in na drugi strani da se po drugi flanži s pomočjo vijakov, katerih glave so zarad plombiranja prevrtane, zveže s hladilnico.
Zvezno cevko naj krije vrhnja cevka, o čemer govori §. 61, III, št. 7 postave o davku od žganja in §. 16 zvršitvenega propisa k isti.
Cevka iztočnica, po kateri se spirit iz aparata dalje odvaja, zvezana je 2 aparatom po holanderski matici, ki mu je pridodana.
V.	V §. 61, III, Št. 1 postave o davku od žganja zahtevani cinkovi povez-nik, ki bodi od zunaj gladek in nenamazan a odznotraj z belo oljnato barvo nakazan, naj pri aparatu A. M. Beschornerja sestoji:
1.	iz oboda in
2.	pokrovca, kateri obod od zgoraj zaklepa.
ad 1. Obod ima dva dela, katerih eden pokriva prednji ostenek in oba stranska ostenka omare, a drugi zadnji ostenek iste.
Zadnji del ima na obeh stranéh zarezo, ki objemlje obe stični stranski steni.
Tako na zadnjem delu, kakor tudi na obeh stranskih stenah oboda nameščeni sta na notraj po dve babici vzprijemajoči vsaka po eno paličico iz kovine, 8 Čimer sta oba obodova dela staknena.
Prednji del oboda mora imeti en izrez, da je moči čitati, kar naznanja maksimalni termometer, in ogledovati raztopne krogle, po tem drug izrez za apara-tQvo cevko odtočnico.
Prvi izrez mora imeti vratca, narejena za prilog uradne zapire, in drugi izrez, kolikor ga ne napolnjuje odtoönica, mora se lahko zapirati s pločevino, katera je narejena za prilog uradne zapire.
Na tej pločevini sta za to nemščeni dve babici, katerima odgovarjata dve babici na cinkovem povezniku. Skozi oba para babic vtakne se paličica iz kovine, narejena za prilaganje uradne zapire.
Dalje biva na prednjem delu oboda in sicer pred tistim mestom aparatove omare, kjer je nameščeno zvonilo, odprtina z rešetko prekrita, skozi katero bode laglje zvonec zaslišati.
Na obeh stranskih stenah prednjega obodovega dela morajo biti izrezi, da bode moči čitati, kar kažeta obe šteli, katerih na notraj zavihani robi morajo trdno držati se mesingastih plošč obeh štel, in ti izrezi naj bodo le tolike velikosti, kolikor je neogibno potrebno, daje moči cifre čitati.
Izrezek za štelo nadomestnega bobna mora imeti vratca, narejena tako, da je moči prilagati uradno zapiro.
Dolnji krajevi cinkovega poveznika se prilegajo stoja!ni plošči ter imevajo zarad trdne zveze z isto na obeli stranskih stenah prevrtane nastavke, s katerimi se vjemljejo na stojalni plošči nameščeni, tudi prevrtani nastavki.
K temu je Še omeniti dve za prilaganje uradne zapire prinaredni iglici, ki se vtikata skozi luknje nastavkov.
ad 2. Pokrovec cinkovega poveznika mora imeti podobi alkoholometernjaka primerjeno kapo z izrezom, ki dopušča vpogled na alkoholometer in na signale dajoči kolut, po tem nad preotljenim delom alkoholometernjaka odprtino s pločevino pokrito, in mora oba obodova dela kot pokrovec škatle oklepati.
V zavarovanje steklene plošče pred ^lkoholometernjakom mora gori omenjeni izrezek pokrova imeti vratca s rešetko pokrita.
Tako zgornji štiri ogli oboda kakor tudi štiri ogli pokrova morajo imevati soustrezne babice, prinaredne za uradno zapiro.
VI.	Čim je merski aparat postavljen, kakor veleva poprejšnja točka, zabeleži se stanje štel glavnega in reservnega (nadomestnega) bobna in pa stanje maksimalnega termometra, uradna zapira na cinkovi poveznik dene in o storjenem naredi zapisnik, katerega naj podpiše tudi žganjarne podjetnik ali njegov namestnik.
VII.	Da se izvé množina žgane opojne tekočine, ki je potekla skozi merski aparat, dela se takö le:
1.	Najpred se potanko preišče, so li nepokvarjene uradne zapire na žgalni pripravi, na hladilnem aparatu, na vrhnji cevi zvezne cevke med hladilnim in merskim aparatom, na cinkovem povezniku le tega itd. in če jim ni bil namen ovrt.
Vsaka spotika, ki se kje najde, pokonstatuje se uradno.
2.	Na to se po tanko ogleda stojalo in okolni prostor, če ni najti sledd od špirita, ki bi bil tekel čez stojalo.
Kadar koli se zasledi kaj tacega, treba je precej — privzemši uradnega svedoka — le-to pokonstatovati.
3.	Na to se delo žgalne priprave za nekoliko časa ustavi, naznamba štela iz glavnega merskega bobna v žganjarne vpisnik vpiše ter sname tako cinkovi poveznik z merskega aparata, kakor tudi vrhnja cev sè zvezne cevi. Takisto se tudi skrbno ogledajo notranje stene cinkovega poveznika in vnanje stene apara-tove omare in nje zveza sè stojalom, po tem notranji deli vrhnje cevi in vnanji deli zvezne cevi.
Stanje Štela v reservnem bobnu in maksimalnega termometra se tudi uradno odčita ter primeri s poslednjim vpisom v vpisniku. Tudi se preišče, ni li se raztopila katera izmed steklenih krogel v stekleni cevčici pri maksimalnem termometru ali več njih, in če se skozi steklo alkoholometernjaka vidi kolut ali krožeč, kateri naznanja, če glavni merski boben stoji.
Ako se na to stran najde kak pomislek, treba je vzprijeti najdenje.
To veljâ sosebno tudi takrat, kadar se najde razlika med stanjem štela v reservnem bobnu in poslednjim vpisom.
4.	Zdaj se vrhnja cev vnovič dâ na zvezno cevko in če gre samo za navaden prigled, (ako obod kakor tudi pokrov cinkovega poveznika vnovič okoli aparatove omare dene ter se vrhnja cev in cinkovi poveznik, in pa vratca le-tega podvržejo uradni zapiri.
5.	Navadni prigled končuje se po uradnem delu, kakor je omenjeno v poprejšnji točki.
Pri istem sme se pa snemanje cinkovega poveznika in vrhnje cevi opustiti, kadar razmeri žganjarske poslovršbe ali druge okolnosti ne dajö povoda strožji preiskavi.
6.	Skupni posledek navadnega prigleda vpisati je v vpisnik žganjarne.
7.	Pri nadprigledu (superkontroli) zvrsijo se najpred čini pod 1 do vštevno 3 omenjeni.
Nadaljšnji postopek obseza snemanje pokrova z aparatove omare, ki je od znotraj sama in edina nadprigledu dostopna, in preiskovanje notranjih delov aparata, sosebno naredeb v pokonstatovanje, če glavni in nadomestni boben stoji in pa varovalnih naredeb zoper zastoj v aparatovi omari.
Ako sev naznambi stanja Štelu reservnega bobna v primeri k poslednjemu vpisu pokaže kaka razlika ali če je signalni kolut skozi steklo alkoholometernjaka viden, če prav od neposrednje poprejšnjega pregledovanja sem žganjarna ni podala nikacega naznanila ali če prav takšen narušaj (motež) glavnega bobna ni bil zapažen, dalje, ako se iz naznambe reservnega štela vidi, da narušaj ni bil pravočasno naznanjen, ali če je dolnji oddel posode p napolnjen sè špiritom ali pa iz njenega gornjega oddela izginil spirit, ki je bil va-nj vlit, in če je maksimalni termometer znamenito zbegan ter je katera krogla v stekleni cevčici raztopljena ali več takih krogel, treba je zavzdigniti dohodarstveno spotiko. Po na-pisanji djanstvonice treba dolnji oddel posode p popolnem izprazniti, a gornji oddel iste nasproti z novim špiritom napolniti.
Tudi naj se pogleda, če ne kaže plaveč s, da reservni boben stoji.
(Slovtniach.)	y |
Ako bi omarici, v katerih se gibljeta obe napravi plavcev v naznanjanje, da glavni ali nadomestni boben stoji, bili sè špiritom napolnjeni, treba ji je popolnem izprazniti z nategačo, ki je merskemu aparatu pridodana.
Na slučaj treba je maksimalni termometer zamajati ter jeklenico na najnižjo lego spraviti.
Namesto termometra, kateri bi ne bil več za rabo, organ superkontrole vdene lahko preskusen plombiran termometer. Ako bi se bila katera krogla raztopila, treba je stekleno cevko s temi kroglami vzeti iz aparata ter djati pod uradno zapiro.
Organ superkonkrole sme tudi novo preskušeno in plombirano stekleno cevko z raztopnimi kroglami vdjati.
Ogled notranjih delov merskega aparata ide samo dotle, kolikor je moči brez odločbe in razstave teh delov.
Najde li se kaka napačnost, poizvé se ista uradno, in če ona kazi pravičnost naznamb merskega aparata, prepové se dalje rabiti ga pri plačevanji davka po pridelku.
Ako bi pa sito v alkoholometernjaku bilo onesnaženo, naj to finančni organ sam popravi; finančni organ naj tudi skleničici nad blazinami obeli merskih bobnov napolni s pripravnim oljem, katero žganjarne podjetnik dobavlja.
Ko je tako naloga superkontrole pri aparatu za merjenje špirita rešena, denejo se pokrov aparatove omare, cinkovi povezni k s pokrovom in pa vratca cin-kovega poveznika vnovič pod uradno zapiro.
8.	Skupni posledek nadprigledovanja vpisati je v vpisnik žganjarne.
V EU. Najmanj enkrat v vsaki letni delovršbeni dobi morata dva finančna organa, namreč organ superkontrole in pa priglednega okraja ravnatelj naznambe množiuske merskega aparata v žganjarni prigledovati s tem, da izmerita odtekajoči iz njega spirit in podatek tega merjenja prispodobita z ono naznambo množine.
Za tem priglednim činom prihaja tudi preizkus, če so priredbe, ki naznanjajo, odnosno konstatujejo narušaj v hodu glavnega bobna, po tem tudi nadomestnega bobna, še delavne, če so tedaj, kadar glavni merski boben ustaviš v tem, ko spirit doteka, požene reservni boben z zvonilom, plaveč kvišku vzdigne in če, kadar ustaviš še tudi nadomestni boben, dotična v konstatovanje služeča naredba delovati začne.
Po opravljenem poskusu treba je, kakor se razume samo ob sebi, omarici obema plavcema namenjeni vnovič izprazniti.
Mala množina špirita, ki ob preiskusu nemerjena skozi merski aparat preteče, sodi se, če je bil samo glavni boben v hodu ustavljen, po naznambah Štela reservnega bobna in ko bi bil tudi ta boben ustavljen, prečenja se samo, posledek vpiše v žganjarne vpisnik ter pri mesečnom davkovnom obračunu prišteje k množini, ki jo morski aparat naznanja.
IX. Ako bi vkaki davek po pridelku plačujoči žganjarni postavljena žgalna priprava po čez več nego 10 litrov špirita v minuti dajala, dolžan je žganjarne podjetnik omisliti za-njo bodi dva merilna aparata, ki sta preskušana in
ostempljana na dotok od 1 do 15 litrov v minuti, ali pa en merilen aparat, kateri je na dotekanje od več nego 15 litrov v eni minuti preskusen in oštempljan.
Kadar se dva aparata pri eni žgalni pripravi, odnosno eni hladilni pripravi rabita, treba je merilna aparata s hladilno pripravo takč zvezati, da se spirit, kar ga izteka iz hladilne priprave, med oba merilna aparata razdeljuje v zračni omari, pripusčeni po zvršitvenem propisu k postavi o davku od žganja, katero je v primeri k temu večjo narediti.
Ko se merilna aparata postavljata in s hladilno pripravo strinjata, mora se sosebno tudi na to gledati, da bode spirit iz zračne omare enakomerno v oba aparata odtekal ter se mora le-to od strani finančnih organov tako pri pregledovanji žganjarne kakor tudi pri mesečnem obračunjanji prigledovati.
%
Fig. 1.
Fig. 2.

Fig. 3.
Kos UI. 163. Razpis ministerslva za finance od 16. septembra 1384.
="'T
_______________
.-„jjr i	= rr - - r-; -r ?{■-.
(9l°^aUoh.)
I
r* /