V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 14. 9. 1984 CENA 18 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letmci izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 71 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dokup pokojninskih let pod ugodnimi pogoji 18. septembra bo skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sklepala o vštevanju pokojninskih let zakoncem kmetom kooperantov, ki so bili doslej brez teh pravic — Brez dokupa let ne bo šlo, zato predlagajo dokup pod ugodnejšimi pogoji b 3 Že ob lanskem sprejemanju novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so delegati sprožili vprašanje, kako bo s pokojninskim zavarovanjem žena kmetov kooperantov, ki so bili prostovoljno zavarovani, kmečke žene pa so bile brez teh pravic. Starostna kmečka pokojnina, pa čeprav ni vsebovala tolikih pravic kot zavarovanje kmetov kooperantov, je imela to prednost, da je veljala za oba zakonca. Po novem zakonu bo seveda druga- če, toda zakonci kmetov kooperantov za nazaj ne morejo uveljavljati svojih pravic. Ob lanskem sprejemanju novega zakona tega dvoma niso rešili, čeprav so si bili edini, da kaže preteklo krivico popraviti. Torej so problem prepustili skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, naj ga reši v okviru samoupravnih pristojnosti. Tako je Zadružna zveza Slovenije predlagala, naj bo obdobje žena kmetov kooperantov, ko so bili sled- Predraga proizvodnja Poslovni dosežki gorenjskega gospodarstva so slabši od slovenskih — To je posledica premajhnih vlaganj v proizvodnjo v preteklih letih — Stroški rastejo hitreje od dohodka — Preveč govora o odpisanosti opreme, premalo o njeni izkoriščenosti. Čeprav je sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec nekajkrat opozoril, da bi se morali pogovoriti o povsem konkretnih nalogah, ki izhajajo iz prejšnjih problemskih konferenc gorenjskih komunistov in odgovornosti komunistov za njihovo uresni-.rije, je razprava na sestanku komunistov Ljubljanske banke in gospodarske zbornice za Gorenjsko izzvenela v dokaj splošno ugotavljanje problemov, analiziranje polletnih rezultatov ter sedanjih razmer. Na Gorenjskem je bilo več razprav o agroživilstvu, gozdarstvu in lesarstvu, združevanju dela in sredstev, veliko so govorili o zmanjšanju stroškov gospodarstva, energetiki in skupnosti za preskrbo, vendar je bilo malo narejenega. Tudi na torkovi seji so ugotovili, da seje o leti problemih razpravljalo, da so o tem spregovorili posamezni odbori, dlje od teh splošnih ugotovitev pa niso prišli. Tudi članica predsedstva Milica Ozbičeva, ki je sodelovala v razpravi, je bila mnenja, da si /. ocenami in statističnimi podatki ne moremo Vnet nič pomagati. Nasprotno. Splošne' ocene le /.ameglujejo bistvo problemov. Namesto, da se pogovarjajo koliko odstotkov je narastel izvoz, bi se morali pogovoriti koliko izvaža Iskra, koliko Železarna in zakaj neka druga delovna organizacija ne. Enako je z izgubami. Izgub nima gorenjsko gospodarstvo, temveč Železarna, Telematika, Sava itd. Statistična ugotovitev, da dohodek v primerjavi z celotnim dohodkom raste počasi, ne pove nič, če ne ugotavljamo zakaj rastejo stroški. Rastejo pa materialni kot finančni, vendar temu problemu posvečajo v delovnih organizacijah kot tudi v partijskih razpravah zelo malo pozornosti. Zelo slabo v delovnih organizacijah izkoriščajo znanje. V gospodarstvu je veliko šolanih ljudi, ki pa imajo vse premalo spodbude, da bi se potrudili in dali vse od sebe ter postali strokovnjaki na svojem področju. Izredno veliko se govori o odpisanosti opreme, čeprav je vsem jasno, da je to računovodska operacija, nič ali zelo malo pa o izkoriščenosti teh strojev. Vsa ta opozorila so še kako umestna, saj se položaj gorenjskega gospodarstva, ki je bilo doslej vedno nad republiškimi povprečji, precej poslabšal. To dokazujejo polletni poslovni dosežki, ki so v marsičem slabši od republiških. Izgub je petkrat več kot lani v prvem polletju. Skupno predstavljajo z 2,5 milijarde kar četrtino vseh slovenskih izgub. Dohodek raste na Gorenjskem počasneje kot v Sloveniji, stroški hitreje, zaostaja tudi akumulativnost in dohodek na zaposlenega. Z izvozom na konvertibilni trg pokrijejo komaj 90 odstotkov uvoza s tega Zaostajanje gorenjskega gospodarstva je posledica premajhnih vlaganj v minulih letih, ko so delovne organizacije za naložbe porabile manj kot desetino družbenega proizvoda. To pa je polovico manj kot v Sloveniji- L. Bogataj nji pokojninsko zavarovani, v.šteli v pokojninsko dobo bodisi brez vplačila bodisi tako, da bi ta leta dokupili pod ugodnejšimi pogoji. Ker skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni tako v dobrem gmotnem položaju, da bi si lahko privoščila prvo, se odloča za drugo: ugodnejši dokup let, kar tudi predlaga na delegatski skupščini. Že maja so v skupnosti razpravljali, naj bi pokojninska leta dokupili s 75-odstotnim prispevkom ali pa s polovičnim. Da določila ne bi zlorabljali, kaže natančno razmejiti, da ta ugodnost velja izključno za zakonce kmetov, ki so bili po 1. januarju 1972 obvezno zavarovani v starostnem zavarovanju kmetov, kasneje pa so iz njega izključeni, ker se je njihov zakonec pokojninsko in invalidsko zavaroval kot kmet kooperant. V 10 letih se je namreč prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovalo 6.377 združenih kmetov. 3.360 zakoncev teh kmetov je bilo zaradi tega izločenih iz obveznega starostnega zavarovanja kmetov. Danes kakih 1.500 upravičencev, žena nekdanjih kmetov kooperantov, ne more uveljaviti pravice do pokojnine. Letni znesek dokupa pokojninske dobe pod splošnimi pogoji znaša 42.564,50 dinarjev. Tako bi 75-odsto-tni prispevek za zavarovance, stare 60 let, pri minimalni pokojninski dobi 15 let, znašal 368.715,33 dinarjev po prvem zavarovalnem razredu. Če pa bi se delegati na torkovi skupščini odločili za ugodnejši dokup let s 50-odstotnim prispevkom, bi moral zakonec kmeta kooperanta za svoje obdobje brez pokojninsko invalidskih - jev primeru n pravic odšteti 283.586,19 dinai • * okojninska osnova bi v prver ir- prvem znašala 13.374,74 dinarjev, pokojnina pa 40 odstotkov tega zneska, torej 5.349,90 dinarjev. Pri dokupu let s 50-odstotnim prispevkom bi pokojninska osnova znesla 9.722,94 dinarjev, pokojnina pa 3.889,18 dinarjev. To so zgolj podatki za zavarovance, ki se zavarujejo po prvi zavarovalni osnovi, obstaja pa še 5 zavarovalnih razredov. D. Z. Žlebir V nedeljo na Porezen Škofja Loka — To, nedeljo, 16. septembra 1984, pripravljajo organizatorji, kakor smo obširneje že poročali v prejšnji številki Glasa, tradicionalno srečanje borcev, planincev, mladine in drugega prebivalstva na Poreznu. Ponovno naj spomnimo le, da bo svečanost pri spomeniku na vrhu Porezna ob 11. uri, obenem pa opozorimo pohodnike na dobro telesno pripravljenost in primerno planinsko opremo, saj je prek 1600 metrov visoko goro v teh dneh že pobelil prvi sneg. (S) rniSHCNO SNIDENJE PRI BENEDmU - Prisrčno in slovesno je bilo v sredo v gostilni Bcncdik v Stražifiču. Tu so se namreč zbrali igralci nogometnega moštva kranjskega Korotana ki so pisali zgodovino kranjskega nogometa. Ob tej priložnosti so bivši igralci Korotana Čestitali-Edvinu Benedikti za sedemdesetletnico in mu izročili kristalno vazo, Cenetu Božiču pa so soigralci izročili nogometno žogo s podpisi vseh igralcev. Na sliki bivši nogometaši Korotana. Na tem prisrčnem snidenju so za dobro razpoloženje poskrbeli tudi pevci iz Stražišča. (-dh) — Foto- F Perdan v. Odstranjeni radiator Prvi jesenski hlad je hitro pahnil v pozabo toplu poletje in naše skrbi se zdaj sukajo okoli kurjave. Do zima dolga in mrzla kot lani, je v kleti dovolj premoga do pomladi, koliko nas bo v novi zimi kurjava veljala? Posebej slednje vprašanje postaja vse bolj grenka sestavina našega vsakdana. Kurjava je postala draga, denarja pa imamo vse manj. Draginja je hitro zasukala naša razmišljanja. Vse po-redkeje slišimo, da bi se še kdo hvalil s talnim ogrevanjem, s toplo hišo od predverja do podstrešja. Vse pogosteje pa, pri nas bomo kurili v kuhinji, odprli vrata v dnevno sobo, za spalnico pa je tako bolj zdravo, da je hladno. Vse bolj radi tudi delamo primerjavo, koliko stane ogrevanje v stanovanjski hiši in koliko v stanovanju, ki se greje iz skupne kotlovnice. Prvi radi tarnajo drugim, da imajo s kurjavo veliko dela, da morajo vlačiti drva iz gozda, nositi vedra s premogom, zakuriti v hladni hiši, ko pridejo iz službe. Torej je že prav, radi dodajo, da so računi za ogrevanje v stanovanjskih blokih visoki, saj naj plačajo tudi udobje. Stanovalci v blokih pa vse bolj črno gledajo zneske na mesečnih položnicah, s katerimi plačujejo ogrevanje. Ko se tako prerekamo, kdo je na boljšem, lahko rečemo,-da so stanovalci v blokih za nekaj vendarle prikrajšani. Nimajo možnosti, da bi pri ogrevanju varčevali. Minili so časi, ko so brezskrbno odprli okno, če je bilo stanovanje ■pretopio. Draginja nas je udarila po žepu in dandanes je to že potratnost. In kaj lahko stori stanovalec. Lahko se na hišnem svetu in zboru stanovalcev jezi, da je ogrevanje drago, da naj kurjači vendarle malce varčujejo z dragocenimi naftnimi gorivi. Ali pa seže po skrajnem dejanju, kar se je že dogodilo in dobilo obravnavo celo na vrhovnem sodišču. Stanovalec je preprosto odstranil radiatorje iz stanovanja in odločno dejal, da se ne bo več grel iz skupne kotlovnice. So-• dišče je odločilo, da kaj takega ni mogoče, saj je stanovanjski blok zaključena ogrevalna celota. Toda dvom vendarle ostaja. Je nekdo dolžan plačati nekaj, kar ni porabil? Ter seveda vprašanje, kaj bo, če bo takšnih primerov veliko. Nekaj je gotovo. Merjenje porabljene toplote postaja vse bolj aktualno. Če bo vsakdo plačal toliko, kolikor je resnično porabi, bo imelo varčevanje tudi svojo pravo težo. M. Volčjak ■ j k t y ''1 ka — Jutri, v soboto, 15. septembra se bodo na tradicionalnem že petnajstem srečanju zbrali turistični delavci Gorenjske. Za srečanje, ki ga s sodelovanjem škofjeloške občinske turistične zveze pripravlja Gorenjska turistična zveza, je veliko zanimanja, kar kaže, da je postalo dobra oblika pogovora o delu in izmenjave praktičnih izkušenj. Udeleženci srečanja se bodo ob 14. uri zbrali pred poslopjem občinske skupščine, nakar bodo krenili na loški grad, kjer bo potekal program. Gorenjska turistična zveza danes združuje 44 turističnih društev. V zadnjih letih so zaživele tudi občinske turistične zveze, posebej v tistih občinah, ki imajo več turističnih društev in turističnih krajev. Prav vsled tega ima največ težav tržiška občinska turistična zveza, kjer njeno vlogo igra Turistično društvo Tržič. Poleg njega pa v občini deluje le še Turistično društvo Podljubelj, ki so ga osnovali pred tremi leti in vse bolj zagnano dela. NAŠ SOGOVORNIK Zakaj bi bila skrb za ozimnico sramotna? Kranj — Njega dni je bila skrb sindikata za ozimnico nekaj po, vsem običajnega, danes pa se te vloge domala sramujemo. Dejali smo da je sindikat pomembna politična organizacija, katere skrb so vai, nejša družbena vprašanja kot sindikalni izleti in ozimnica. Na izlete je delavec v današnjih časih že skoraj pozabil, tembolj pa od delavskeor-ganizacije pričakuje, da mu bo morda po znižani ceni, morda na kredit, priskrbela nekatera živila za zimo. O tem, kako so poskrbeli za delavce v kranjski tovarni Ikos, smo se pogovarjali s tamkajšnjim pred-sednikom osnovne sindikalne organizacije Stanislavom Kuzmičem. »Skrb naše sindikalne organizacije ni le ozimnica, saj vestno ;: polnjujemo naloge, ki nam jih narekuje po eni strani sindikalna orga-nizacija iz sozda Strojegradnje in po drugi priporoča občinski sindika! ni svet. Večinoma pa delujemo po pobudah, ki prihajajo od delavca Slednjega seveda najbolj zanima osebni dohodek. Nov pravilnik o nagrajevanju je na poti že štiri leta. Uspeli smo premakniti le neka; odpravili smo faktor presega, ki dobrega delavca ni više nagrajeval temveč mu je popravljal le točko. Važna naloga je tudi obravnava rj riodičnih računov, čeprav tu še ni tako kot bi moralo biti.« Težnja, da bi ugodili zahtevam delavcev, ki od svoje organizacije pričakuje cenejšo ozimnico, v tem času prerašča v aktualno nalogo »Pobuda za nabavo ozimnice je prišla zgodaj in nepričakeva: pravi Stanislav Kuzmic. »Začelo se je s svinjskimi polovicami za katere smo takoj začeli zbirati prijave. Kaka petina zaposlenih je naročila meso, ki ga je KZK nudil po ugodni ceni in še na kredit Toda žal smo bili prepozni in smo kredit zamudili. Zato smo se sami odločili kredil rati nabavo mesa iz sklada skupne porabe, čeprav menda to ni prav ker mesa ne štejejo za ozimnico. 20. septembra bomo meso dobili n ostalo ozimnico pa še nismo povsem prepričani. Običajno so pridelovalci sadja in zelenjave vsako leto dali v tovarne ponudbo da lahki kupimo ozimnico, letos pa bomo morali očitno sami poskrbeti za vse Jabolk bomo verjetno vzeli kake 3 tone,'od 100 do 150 kilogramov n> delavca. Radi bi, da bi delavci sadje plačali v dveh obrokih, vendar bedo skladi ze s svinjino preveč obremenjeni. Videli bomo' Malce bo sadje pocenilo tudi dejstvo, da ima tovarna lastnega prevoznika« Tudi sogovornik se je strinjal z mislijo, da je skrb sindikata n ozimnico velikega pomena, saj delavec to od svoje organizacije priča kuje. Zlasti je to važno za tiste, ki ne zaslužijo toliko, da bi lahko na enkrat plačali letošnje drago sadje in meso. D. Z. Žlebir Težo razpravam v osnovnih organizacijah Radovljica — Predsedstvo občin- . Ponovno bodo spregovorili o i skega komiteja ZKS Radovljica je delani analizi delovanja sk sprejelo natančen program aktivnosti občinske organizacije zveze komunistov v zvezi s 13. sejo CK ZKJ. Pripravila ga je delovna skupina, občinski komite pa ga je 6. septembra na svoji seji sprejel. Aktivnosti bodo trajale tja do 25. oktobra, ko bo komite povzel razprave po osnovnih organizacijah, aktivih komunistov in posameznih področjih delovanja komunistov. Težo bodo seveda imele razprave po osnovnih organizacijah zveze komunistov, v katerih bodo pregledali, kako uresničujejo svoje programe dela. Posebno pozornost bodo seveda posvetili sklepom 13. seje CK ZKJ, ki se nanašajo na današnjo vlogo in ugled zveze komunistov v naši družbi. Pri tem velja dodati, da se bodo člani komiteja udeležili razprav po osnovnih organizacijah. Sekretarji osnovnih organizacij pa bodo na posvetih, ki jih bodo pripravili v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v Radovljici in Kropi, poročali o poteku razprav. Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev bo v razpravi posebno pozornost namenil delovanju osnovnih organizacij zveze komunistov in njihovemu vplivu, idejnopolitičnemu usposabljanju, sprejemanju mladih delavcev v zvezo komunistov, in stabilizacijskim prizadevanjem v njihovi delovni sredini. Aktiv komunistov v zdravstvu bo razpravljal o organiziranosti zdravstva v občini ter o izvajanju programskih usmeritev, ki so jih že sprejeli na tem področju. Problemom na svojem področju bo namenil pozornost aktiv komunistov v vzgoji in izobraževanju. Razprava o problemih, vezanih na program dolgoročne stabilizacije, bo namenjena ^predvsem selektivnemu obravnavanju rezultatov gospodarjenja. Na področju gospodarstva bodo posebej spregovorili o turizmu in problemih v zvezi z njim. skega sistema, o delovanju kom^ stov v političnem sistemu soeiak čnega samoupravljanja s poud> kom na delu socialistične z\o.t upravni orgai Pripravili bodo pogovor z nogi partizanskih spomenic, na ka:;\ bo tekla beseda o gospodaror občini, o delu občinske org.\ ZKS in o prenašanju revolucion| nih tradicij na mlade. Razgovor z direktorji in preds niki stalnih akcijskih konferenc namenjen vprašanjem gospoda; nja, predvsem izvozu in naložbam V obravnavo osnutkov skV 13. seje CK ZKJ bodo vključen* vse komisije OK ZKS, ki bodo L lale probleme s področja svojega lovanja. Svečanost na Ledii Kranj — V nedeljo. 16. septi 1984, ob 10. uri bodo člani Plarr.r. ga društva Kranj slovesno odprli^ vo pot z Ledin na Veliko Babo. ti bo v severni steni Skute poti vaja gorskih reševalcev iz kamniške, tržiške in kranjske] je pa enot milice in armade. Z< jem prvega slovenskega pristopa^ 2127 metrov visok mejni vrh tttty goslavijo in Avstrijo ter rniuvu prikazom pripravljenosti Gonkt| sevalne službe bodo obeležili M organiziranega planinstva v Organizator vabi zato planin« se v čim večjem številu udeležijo! ninskega pohoda na I^edine in 1 kajšnje svečanosti. Ta dan ne bo| trebna za vzpon na Babo dovolili^ za gibanje v mejnem pasu. Orgsuv rali bodo tudi posebni prevoz; »v bus bo v nedeljo ob 6. uri odpelj*!] pred kranjskega hotela Creina,\\ čal pa se bo ob 16. uri od Plans ga jezera na Jezerskem. Popravek Q L J\ $J Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica. Skorja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Košn|ek — Novinar): Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer Helena Jelovi.an Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sede) Mari|a Volčjak, Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marian Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Eriavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januana 1958 kot poltednik, od (anuarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od |uli|a 1974 pa ob torkih in petkih -- Stavek TK Gorenjski tisk tisk ZP Ljudska pravica Ljubl|ana Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Mose Pi|adeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kran|u Števil ka 51500-603-31999 - Teleloni direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21 860. odgovorni urednik 21 835. tehnični urednik 21-835 komerciala pripaganda računovodstvo 28-46J mali oglasi naročnina 27 960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72 — Naročnino za II polletje 585 din V uvodnem članku torkovega ( sa z naslovom Krpa na strgane* če, je v zadnjem odstavku nap da je delegat v skupščini SFRJ< gat Vjekoslav Vidjak poved.:, 4jj sel odstotkov jugoslovanskih razpolaga*z 32 odstotki skupti goslovanskfga dohodka. Prav 23 odstotkov. Bralcem se opra mo zaradi napako. NA DEL O VNEM MESTU Zora Podbelšek Ni snažilk, ni direktorjev Kranj — Če si morda kdo predstavlja, da je svetovalec zaposlitve pri skupnosti za zaposlovanje prijetno in lahko delo, se prav gotovo moti. V kartoteki Zore Podbelšek, ki se s tem delom ukvarja že pet let, je trenutno okoli 370 oseb prijavljenih kot iskalcev zaposlitve. To pomeni, da se tedensko oglašajo pri njej vsaj tisti, ki si resnično želijo zaposlitve. Kajti tudi takšni so, ki se sicer prijavijo pri skupnosti, nato pa jih ni na spregled tudi po celo leto, ko pa se pojavijo, hočejo delo takoj, češ, saj je bilo dovolj časa za iskanje. »Posredovanje zaposlitve je zadeva, ki se hitro spreminja. Dvakrat na teden dopolnjujemo ponudbe del in opravil, ki nam jih pošiljajo iz delovnih organizacij z Gorenjske, pregled pa imamo tudi za nekatere druge regije. Vrsta poklicev je namreč takšnih, da jih gorenjske delovne organizacije težko zaposle, v drugih regijah pa jih na primer še vedno iščejo.« Se vedno se dogaja, da delovne organizacije ne prijavljajo vseh prostih del in opravil skupnostim za zaposlovanje ali pa šele takrat, ko že imajo izbranega kandidata. Praksa, ki bo žal še ostala, ker skupnosti nimajo tolikšnega vpliva, da bi jo odpravile. Prav tako kandidati, ki čakajo na delo in so prijavljeni pri skupnosti, nimajo nikakršne prednosti pred kandidati, ki se zanimajo za zaposlitev direktno v organizaciji dela od določenem razpisu. Izbor je namreč izključno v rokah komisij v delovnih organizacijah. »Seveda pa s tem še ni rečeno, da ne bi s kadrovskimi službami v združenem delu svetovalci zaposlitve v skupnostih dobro sodelovali. Za marsikaterega iskalca zaposlitve, še posebej, če gre za težje zaposljivega, se vedno osebno dogovarjamo s kadrovsko službo in skupno iščemo vse možne načine, da delavca kar najhitreje in najustrezneje zaposlimo. Po drugi strani pa nas iz delovnih organizacij tudi kličejo, kadar potrebujejo delavce. Posredujemo jim naslove, da jih povabijo na razgovor, dogaja pa se seveda, da ponujeno delo za koga ni zanimivo, ustrezno, je predaleč in podobno.« Čeprav je tako v kranjski občini kot tudi v gorenjski regiji prijavljenih manj iskalcev zaposlitve kot lani v enakem času, bo slika realna šele konec tega meseca, ko se razjasni, ali je generacija mladih iz šol našla zaposlitev ali se odločila za nadaljnji študij, koliko pa jih bo nekaj časa moralo počakati na delo. »Čeprav nezaposlenost na Gorenjskem in tudi v naši občini ni velik problem, suče se okoli 1 odstotka, skušamo vedno vsakega iskalca zaposlitve obravnavati, kot da je zanj to največji problem. To še posebej velja za pripravnike, zaposlene za določen čas, saj bi mladi radi delali, toda stalne zaposlitve za nekatere poklice ni, v sklepu o prenehanju del in opravil za določen čas, ki ga dobijo ob odhodu iz delovne organizacije, pa navadno niti ni poduka, da se morajo v 30 dneh oglasiti pri nas na skupnosti, sicer izgube pravico do denarne pomoči. Tisti, ki še niso bili zaposleni ali taki, ki odklanjajo ustrezno delo, seveda nimajo pravic iz socialne varnosti. To velja tudi za veliko skupino gimnazijskih maturantov v naši kartoteki, saj so prijavljeni kot iskalci, toda veliko jih študira naprej. Veliko je tudi takih iskalcev, ki hočejo delati »karkoli«, ko pa najdemo enostavna dela, kakršnega je tudi največ, se ne zanimajo več. Občasno bi še opravljali taka dela, stalno pa ne. Zato tudi ne najdemo nikoli dovolj snažilk in — kar se čudno sliši — tudi za mesta direktorjev ni več zanimanja.« Zaloge ali sive cene? Julija so v Kranju, kjer stanovanja ogrevajo iz skupnih kotlovnic, začeli plačevati za 34-odstotkov višje akontacije za ogrevanje v kurilni sezoni 1984/85. Razen akontacije pa še prispevek za zaloge, ki je različen in znaša od 3 do 23 dinarjev mesečno na kvadratni meter. Čeprav je bil občinski izvršni svet mnenja, da morajo o nakupu zalog goriva odločati stanovalci na zborih stanovalcev, so pri Domplanu že lretji mesec prispevek zaračunali, ne da bi čakali na njihovo mnenje. Pri tem večina uporabnikov niti ne ve, za kakšne zaloge gre, in pojavlja se dvom, da gre le za dvojno Podražitev: za v republiki dogovorjeno 34-odstotno in še ne-kajodstotno »sivo«. Za mnenje in obrazložitev smo PjNprašali pri Domplanu, ki uprava kotlovnice in obračunava stro-1**. ter pri stanovanjski skupnosti. Medtem ko so se pri Domplanu odzvali našemu vabilu in so se pogovora udeležili direktor France Rihteršič, vrjdja financ Erna Kovač in vodja poUovnic Iztok Kniiic, so se pri stanovanjski skupnosti izgovorili, češ p M v izračune niso poglabljali, ozi-r'jma, da se na finance ne razumejo. Vendar so vse predlagane izračune obravnavali in jih sprejeli. Zakaj torej poleg povečane akontacije še prispevek za zaloge? Kovačeva: »Akontacije za ogre-vanje stanovalci plačujejo 12 mese-liuri se šest mesecev. Obračun-■o ieto se začne 1. julija in konča 30- junija naslednje leto. Z denarjem, ki ga plačajo stanovalci v obliki ■ontacij, lahko sproti kupujemo go-mC nekako do novega leta, potem pa moramo najeti kredit, ki ga štaci pokrijejo do 30. junija. Do se-j smo si denar sposojali iz računov nih svetov, za naprej pa SDK te-pocetja ne dovoli več. Zato smo lagali, da bi poleg pokritja redil stroškov ogrevanja stanovalci rali še denar za nakep zalog, tako bi rezervoarje delno ali v celoti napolnili že poleti, ko je gorivo najlaže dobiti in po najbolj ugodni ceni. Tako bi potem denarno laže premostili zadnje mesece kurjenja.« Bi lahko na primeru Planine, kjer je največja kotlovnica v Kranju in ogreva 200.000 kvadratnih metrov stanovanj, bolj podrobno obrazložili, za kaj gre? Knific: »Stanovalci na Planini naj bi mesečno prispevali na nakup zalog goriva 7,65 dinarjev na kvadratni meter stanovanja. Z zbranim denarjem bi prihodnje poletje kupili 500 ton goriva in z njim napolnili tretjino rezervoarjev. Drugo leto bi zbrali denar še za 500 ton goriva in naslednje leto prav tako. Tako bi imeli leta 1986 poleti polne rezervoarje. S pomočo teh zalog bi pri akontacijah za ogrevanje ustvarili toliko rezerve, da nam proti koncu kurilne sezone ne bo več treba najemati kreditov. Hkrati pa to pomeni, da morajo stanovalci v teh letih plačati stroške nakupa 5.000.000 ton goriva za ogrevanje in še nakup 500 ton goriva za zaloge. Podobno je tudi v drugih naseljih, le da so količine manjše in stroški zato drugačni.« Vendar se je gorivo vedno kupovalo pred začetkom ogrevanja? Rihteršič: »Seveda, vendar smo si denar zanj vedno začasno sposojali iz računov hišnih svetov, kar naj sedaj ne bi več delali.« Tudi letos? Kovačeva: »Letos smo kupili zaloge goriva za vse kurilnice in smo zanje odšteli 33 milijonov dinarjev. To je velik strošek, ki ga z akontacijami komaj krijemo. Imamo pa še 10 milijonov primanjkljaja na Planini, ki ga bodo stanovalci pokrili šele oktobra in novembra.« Zakaj ne naredite obračuna takoj po prenehanju kurjenja 15. aprila, tako da bi bili lahko stroški do nove obračunske sezone poravnani? Knific: »To je nemogoče, ker tudi za mazut veljajo tako imenovane »sive« cene. Vsi računi, ki jih sicer moramo plačati takoj, imajo pripombo, da so cene začasne, da je gorivo uvoza in cena še ni znana zato je zaračunana le akontacija. Doplačila kL,nUieom? pona,vadi *ekaj mesecev kasneje. Ze pred zadnjo podražitvijo smo večino goriva kupili po znatno višji cen,, kot je sedaj uradno dolo™ na.« Izvršni svet občinske skupščine je menil, da je prispevek za zaloge nova obremenitev, zato naj bi o njej odločali zbori stanovalcev. Čeprav zborov še ni bilo in nič ne kaže, da bi jih sploh sklicevali, prispevek za zaloge obračunavate. Zakaj se ne spoštuje sklep izvršnega sveta? Kovačeva: »Menimo, da je bil izvršni svet preslabo informiran za kaj gre. Nas namreč niso povabili na sejo. Drug vzrok pa je v tem, da je zelo težko sklicati toliko zborov, saj vemo, da samouprava slabo dela. Sicer pa za vsako stvar ne moremo vsakega posebej spraševati.« Torej morajo stanovalci verjeti, da bo za ta denar prihodnji julij kupljenih 500 ton mazuta in mirno plačevati. Lahko potrdite, da bo tako in da ne gre le za večjo akontacijo. ... (molk) Zakaj na obračunskih listih prispevek na zaloge ni prikazan posebej in je enostavno vključen v akontacijo? Kovačeva: »Ker je v računalniku zmanjkalo prostora.« Menite, da se pri takšnih cenah goriva in ko gorivo predstavlja v ceni ogrevanja od 87 do 90 odstotkov, ne da kaj prida prihraniti? Knific: »Težko. Na Planini je večina naprav avtomatiziranih, prilagajanje zunanji temperaturi je avtomatsko, skratka, urejeno je tako, da naj bi bila v stanovanjih temperatura 19—20 stopinj. Res pa je, da so vsa tipala na severnih in najbolj mrzlih straneh.« • Zato je v večini stanovanj temperatura veliko višja. V lanski kurilni sezoni je bila primerna šele marca, ko je začelo zmanjkovati mazuta. Torej ne drži, da se ne da ni nič regulirati. Knific: »Da se, vendar je to delo dokaj zahtevno. Avtomatsko krmiljenje je treba nastaviti drugače, kar ni tako enostavno.« Pomeni, da je vendar pri ogrevanju mogoče precej prihraniti in s tem znižati Jesenice — Med delovnimi organizacijami, ki zaradi narave svojega dela zaposlenim ne morejo omogočiti dobrih delovnih razmer, četudi bi si na moč prizadevali, je Vatrostalna Zenica. Dela zidarjev pri Vatrostalni ni mogoče primerjati z delom drugih zidarjev, saj delajo v neznosnih delovnih razmerah: pri visokih temperaturah, v pečeh, prahu, ropotu, na višinah ali globoko pod zemljo. Delo v neznosni vročini Zidarji Vatrostalne opravljajo pri remontih ob pečeh najtežja dela v hudi vročini in prahu — Osnova osebnega dohodka prenizka ni,« pravi Bojan Gavrič, zidar. »Prevladuje mnenje, da delamo sami zase, nihče pa ne upošteva velikega prispevka Vatrostalne k proizvodnji v Železarni. »Boli nas,« nadaljuje Idris Smajič, zidar, »če slišimo očitke, da preveč zaslužimo. Nihče ne pomisli, da delamo ob nedeljah in praznikih, vedno, kadar nas potrebujejo. Sploh nimamo določenega delavnika — včasih smo dva dni doma, nato je potreben remont in smo zaposleni več dni zdržema. Naše plačilne osnove so izredno nizke, po 11.000 din, veliko nadurnega dela je treba, da se zasluži 35.000 dinarjev mesečno. Tak delavnik, ko nikoli ne veš, kdaj boš prost, utruja in slabo vpliva na družinsko življenje. Da niti ne govorimo o delovnih razmerah — to je treba videti in doživeti. Ko se ustavijo peči, je temperatura okoli 40 stopinj in ne moremo čakati, da bi se povsem ohladile. Kot delovna organizacija smo vezani na roke, kot posamezniki pa razumljivo težimo za Tomaž Zalokar, vodja enote tem, da izpolnimo normo, daj smo po njej plačani. Z delom zato začnemo Kadarkoli zagledamo podobo li- čimprej, tako da se stalno menjava-varja v martinarni, moramo prizna- mo — vsak vzdrži toliko časa, koli-ti, da še kako zasluži dodatek za te- kor le zmore.« žje delo. Toda pod njim ob še višji tempetaruti, globoko pod pečjo pri remontnih delih je zidar Vatrostalne, ki komajda premaguje vročino in komaj čaka, da ga sodelavec zamenja. • Jeseniška Vatrostalna dela v Železarni Jesenice, v drugih železarnah in kovinski predelavi najtežja remontna opravila. Pogovarjali smo se z nekaterimi delavci o njihovem delu, težavah in problemih. »Trdim, da smo v jeseniški občini premalo poznani in tudi upošteva- stroške, če se bolj upoštevajo zunanje temperature in če se naprave skrbno upravlja. Najlepše to dokazujejo pri Vodovodnem stolpu, kjer so v zadnjih treh letih s skrbnim nadzorom kurjenja in prizadevnim delom kurilnega odbora zmanjšali porabo goriva s 1100 na 754 ton lani, torej za dobro tretjino. Knific: »Vendar so naprave pri Vodovodnem stoplu manj avtomatizirane in jih je laže naravnavati.« Kljub temu pa bo na varčevanje treba misliti in tudi kaj narediti. Ljudje vse teže plačujejo, odklopiti se ne morejo in kuriti v gašperč-ku, pritožiti pa tudi nikamor, ker stroški morajo biti pokriti. Protestirajo lahko le tako, da ne plačajo, potem pa so objavljeni v Kranjčanu. Kovačeva: »Visoki stroški resnično postajajo velik problem. S tem se dnevno srečujemo. Ljudje prihajajo tudi k nam in dokazujejo, da ne zmorejo stroškov, mi pa jim ne moremo pomagati. Vsi skupaj se bomo morali potruditi, da bodo stroški manjši. Naši delavci v kurilnicah, stanovalci pa tako, da bodo zapirali radiatorje in da ne bodo, to. velja za Planino, potratni s toplo vodo, ki je tudi velik strošek. L. Bogataj DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. 9. 1984 bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Bri-tof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov Trg-11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 16. 9. 1984 pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ Mercator Deteljica. Mcrcator, Trg svobode 27 ŠKOFJA LOKA Market, Novi svet Idris Smajič, zidar »Zaradi težkih delovnih razmer je veliko delovnih invalidov,« pravi Tomaž Zalokar, vodja. »Delamo ob stari tehnologiji, delo je včasih življenjsko nevarno, organizacija dela pa je zaradi posebnega tehnološkega procesa dokaj težka. Delovni čas sproti prilagajamo, fluktuacija je zato precejšnja. Tisti, ki ne iščejo znosnejšega dela, ostajajo večinoma zato, ker so si pri Vatrostalni pridobili interne kvalifikacije ali zato, ker delovna organizacija zadovoljivo rešuje stanovanjske probleme zaposlenih.« »Pri zadnjem remontu plavža, ki je bil eden izmed največjih,« pravi Ivan Klinar, delovodja, »smo delo opravili v rekordnem roku, v šestih dneh je bila peč obzidana. Predvsem po zaslugi delavcev, ki so navajeni trdo delati, brez ugovorov in izgovorov.« Ivan Klinar, delovodja Ddjan Gavrič, zidar Zidarje Vatrostalne delavci v Železarni dobro poznajo in vsi, ki znajo pošteno presoditi, povedo, da se takega dela ne bi lotili za noben denar. Dela vedno opravijo kvalitetno in v dogovorjenem roku. »Vatrostalci«, vsaj tisti, ki so že nekaj let pri delovni organizaciji, ne znajo lenariti. Če iščeš delovno vnemo po naših delovnih organizacijah, jo opaziš pri normiranih delih, povsod drugje jo občutno primanjkuje. Zato so zidarji Vatrostalne resnično vredni pohvale, če jim že zadovoljivejšega plačila ni moč zagotoviti. ,, D. Sedej O LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN UUDJE PETEK. 14. SEPTEMBRA Društvo, ki noče biti neznano Pred desetimi leti so v Gorenji vasi ustanovili planinsko društvo, ki sedaj združuje že prek 200 članov — Doslej so se posvečali /lasti vzgoji in izletništvu, letos pa so začeli uresničevati skromne gospodarske cilje — V bodoče želijo še bolj prodreti med krajane PISMA BRALCEV Gorenja vas — Zamisel o ustanovitvi planinskega društva v Gorenji vasi je vznikla pred dobrim desetletjem med učenci tamkajšnje osnovne šole. Pravzaprav jih je spodbudil k temu takratni učitelj likovne vzgoje Tone Logonder, ki se danes tesno sodeluje z društvom. Junija 1974. leta so tako dobili v kraju svoje planinsko društvo, v katerega se je včlanilo približno 120 pionirjev in 40 starejših prebivalcev. »Težišče tedanje dejavnosti,« se spominja sedanji društveni predsednik Marko Miklavčič, ki je od vsega začetka eden od nosilcev organiziranega planinskega delovanja, »je bila vzgoja kadrov za delo z mladimi in izobraževanje mladega članstva. Usposobili smo 5 mentorjev in 4 mladinske vodnike, vse to pa ni preprečilo upada članstva po nekaj letih. Ponovno smo ga začeli pridobivati s prirejanjem organiziranih izletov. Najprej so jih vodili izkušeni planinci, pozneje pa 10 vodnikov, ki so opravili izpite na skupnem tečaju loških društev. Tudi sedaj pripravimo vsako leto od 15 do 20 društvenih izletov, na katerih obiskujemo predvsem Julijske in Kamniške Alpe.« Danes je v društvu 214 članov, od teh približno 70 starejših. Razen z iz-letništvom se ukvarjajo nekateri z varstvom narave — v odseku imajo okrog 20 šolanih gorskih stražarjev — in alpinizmom, ki ga en član in dva pripravnika gojita pod okriljem škofjeloškega alpinističnega odseka. Društvo skrbi tudi za 55 kilometrov poti, predvsem za vse pristope na Visočani gostje v Ušću Okrog 70 članov krajevne skupnosti Visoko bo od petka do nedelje gost krajevne skupnosti Ušće pri Kraljevu v SR Srbiji. V nedeljo bo sodelovala v dveurni priljubljeni televizijski oddaji TV Beograd Znanje-i manje. To izredno zanimivo oddajo, ki je v glavnem posvečena kmetijstvu, ne manjkajo pa tudi prispevki s področja arhitekture, vezenja in ročnih del, kulture in športa, gleda okrog 6 milijonov ljudi iz vse države. Krajevno skupnost Visoko bodo predstavili mešani pevski zbor, folklorna skupina in ansambel Gašperji. Sodelovanje na oddaji so jim med drugimi omogočile tudi nekatere delovne organizacije iz kranjske občine. Oddajo bo neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija od 12.15 < o H.15. J. Kuhar Blegoš s poljanske strani, ki spadajo k Loški planinski poti. •LetOS smo začeli uresničevati.« nadaljuje sogovornik, »tudi nekatere sicer skromne gospodarske cilje. Lotili smo se obnove zapuščene gozdarske koče ob poti od I,eskovice na Blegoš. Čeprav je dostop možen le peš, smo do nje spravili potreben material za obnovo strehe, sedaj pa nas čaka še ureditev notranjosti. Kočo bi radi preuredili v preprost bivak. Tod bi lahko prirejali za manjše skupine razne izobraževalne akcije, naši smučarji bi pozimi obiskovali bližnji Črni vrh, za druge planince pa bi zavetišče odprli ob majskem pohodu na Blegoš.« Ta pohod je ena od stalnih dejavnosti, ki jo goje skupno planinska društva Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri in Sovodenj. S slednjima društvoma planinci iz Gorenje vasi tudi najtesneje sodelujejo, sicer pa si z vsemi delijo na osnovi opravljenega dela finančna sredstva, ki so za ta namen na razpolago v občini. Letos so imeli več samostojnih prireditev, s katerimi so obeležili 10. obletnico ustanovitve društva. Maja so organizirali pohod na Goro nad Malinskim vrhom, poleti pa so pripravili svečano proslavo, med katero so razvili društveni prapor in podelili planinska priznanja prizadevnim članom. Takrat so priredili tudi družabni večer in odprli razstavo planinskih fotografij Jaka Čopa. Praznovanje bodo sklenili prihodnji mesec z odprtjem prenovljenega bivaka. »Z dosedanjim delom,« ocenjuje predsednik društva, »smo lahko zadovoljni. Pomembno je, da spoznamo želje članov in jih upoštevamo. Prizadevati si moramo, da z nenehno aktivnostjo opozarjamo nase; društvo pač ne sme biti v kraju neznano, če hoče živeti. Seveda je razumevanje za planinstvo in sodelovanje v njem lažje doseči med mestnim kot* kmečkim prebivalstvom, vendar tudi pri nas želimo v bodoče še bolj prodreti med krajane.« V društvu si bodo prizadevali pridobiti nove člane zlasti med delavci rudnika urana in krajani Poljan, kjer bodo po potrebi ustanovili planinski sekciji. Radi bi se povezali z mladinskimi organizacijami in izboljšali delo planinske šole. V načrtu imajo tudi popestritev propagandne dejavnosti. Ena od želja, katere uresničitev je povezana izključno z denarjem, pa je organiziranje privlačnih izletov v tuje gore. s. Saje ODKRIVANJE ZAKULISJA PROSLAVE V 67. številki GIj\SA, dne 31. 8. 1984 sem prebral rubriko PISMA BRALCEV z naslovom »ZAKl-LISJE PROSLAVE V UljBNEM* ter ugotovil, da je osebna užalje-nost, zaradi malenkostriega spodrsljaja nastopajočih recitatorjev in za odrom, mladi recitatorki zanesla rako daleč, da sta s tem pismom v časopisu izničili proslavo in celotno praznovanje krajevnega praznika. Celo več, potvor-jena je resnica in dejstva. Po oceni obiskovalcev proslave v Ljubnem, je ta proslava v vseh 8. točkah uspela. Številni obiskovalci so bili zadovoljni, saj je bila vsaka točka nagrajena z močnim aplavzom. Spodrsljaj pri recita-torski točki, ki je v tem pismu tako napihnjen, sploh ni bil opazen. Gledalci niso niti opazili, da Urška in Zalka nista recitirali, ker je resnično prav pri tej točki ozvočenje ponagajalo in večkrat močno zahreščalo. Morda je prav to povzročilo težave nastopajočim recitatorjem in glasbenemu vložku s citrami. Za odrom je nastalo razburjenje izvajalcev naslednje točke, ker je bila izvedba odvisna od ozvočenja. Recitatorki sta v svoji užalje-nosti pozabili na dejstvo, da je bilo vključno s pevskim zborom in napovedovalcem 31 nastopajočih. Vsak nastopajoči pa ima svoje težave in tremo. Vodja recita-torske sekcije je posvetil vso pozornost učencem do 4. razreda OŠ Ljubno, ker so recitirali pesmi na pamet, mladinke in mladinci pa so recitacije brali. Zato ni bilo pričakovati večjih težav, paziti je bilo potrebno samo na generalki dogovorjeni vrstni red recitacij (v pismu je po mnenju recitatork program, ki se ga nisem držal). Celotni program praznovanja in proslave krajevnega praznika je bil zasnovan na seji odbora za praznovanja in proslave pri KK SZDL Ljubno, ki je spremljal tudi uresničevanje. Spored ali vrstni red recitacij pa se je resnično krčil, ker so recitatorji odpovedovali. Odpovedana je bila tudi 9. točka v celoti, ker je izvajalec iz upravičenih razlogov zaprosil za odstop. Zato se je moral spored recitatorjev dopolniti. V zadnjih dneh sem dodal še vložek, nastop mladinke s citrami. Bralce želim opozoriti, da pismo ni tako nedolžno, kot izgleda na pri'i pogled. Pismo obravnava zadeve, ki nimajo nobene zveze s samo proslavo, še manj pa recita-torsko sekcijo. Besede in odgovornosti v dobesednem govoru, niso pripisane pravim osebam, če so sploh bile tako izrečene. Temu bi tudi lahko rekli: »Zakulisje.« Prireditve v okviru praznovanja kot so: športna srečanja mladih, streljanje z zračno puško rezervnih vojaških starešin, mokre gasilske vaje, obisk ostarelih občanov, polaganje vencev na spomenike padlih ter zaključna proslava z govorom in kulturnim programom pa res ni noben »POMP«. To, je le skromna oddol-žitev in obuditev spomina na čase NOB in počastitev spomina padlim. Na drugi strani pa poživitev nekaterih dejavnosti in aktivnosti v krajevni skupnosti, ki nam tako rade zamrejo. Pismo, je lepa domača naloga, z lepimi napovednimi stavki v dobesednem govioru. Besedilo v začetku prvega odstavka pa je vse graje vredno, ker se prebere takole: »Ko boste prebrali to pismo, se boste morda prav od srca nasmejali. Morda pa boste vzkliknili: »Saj ni mogoče ...« Pa je, pa je mogoče, 24. avgusta 1941 je bilo v Ljubnem ustreljenih pet talcev.« Temu besedilu, ne glede na no> daljne opisovanje spomina, opisovanju napake na proslavi, se krajani KS Ljubno pa tudi drugi bralci zagotovo niso smejali. Ob zadnjem odstavku, pa naj se zamislijo tudi DPO v KS Ljubno. Stanislav Žibert Življenje na planini Pri jezen \l bo zamrlo — Leta nazaj jolT mnogih planinah opuščali m živine in tako so pastirske Mjj stanovi, vidno propadale \t\ teri lastniki so jih dajali v ria*\ nie.sfni-m prebivalcem. oddiha v gorah, da bi jih mM vali. Mnogi pa so že spoznali^ jih tudi sami lahko koristno rabijo. Eden teh je Franc Sodn^ Studorja, sicer vodja siramt Srednji vasi v Bohinju, ki $( lotil temeljite prenove svojt^ stanu na planini Pri jezeru, fj upa, bodo njegovemu zgleduj dili tudi lastniki drugih stai^vj in potem se bo njegovim Ha^T kravam, ki jih letos pase nap^ nini, v prihodnje pridružilo %l živine. To bo še zlasti mogočt^ bodo člani ljubljanskega pkv\l skega društva Integral, ki planini svoj dom, uresničili m\ te za očiščenje in ozelenitev m nine. Na sliki: prenova stan l privabila k ogledu tudi Sodp^ znance (S) — Foto: S. Saje Praznik Podljubelja Podljubelj — Krajani Podljubelja praznujejo svoj krajevni praznik 14. septembra v spomin na padle prvoborce v Udinem borštu. V okviru praznovanja so v nedeljo, 9. septembra, imeli obrambni dan, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo preko 80 udeležencev. Obrambni dan so združili s pohodom na visokogorske kmetije, kjer so se med narodnoosvobodilno borbo zadrževali partizani. Obiskali so tudi več spominskih obeležij. Pohoda se je udeležilo preko 100 krajanov. Mladinska organizacija Podljubelja je pripravila tudi nekaj športnih srečanj. Tako je bilo v četrtek, 13. septembra, organizirano streljanje z malokalibrsko puško. Danes, 14. septembra, bo ob 18. uri v Podlju- belju pri osnovni šoli gasilska vaja. V soboto, 15. septembra, ob 14. uri pa se bo pred Domom družbenih organizacijah v Podljubelju pričelo tekmovanje z zračno puško in kegljanje za srnjaka. Obe tekmovanji organizira mladinska organizacija iz Podljubelja. To popoldne pripravlja mladina tudi družabne igre »Z vami in za vas«. Ob 18. uri bo v Domu družbenih organizacij slavnostna seja s proslavo, na katero še posebej vabijo vse krajane. (dd) Lom praznuje Lom nad Tržičem — Kraje^ skupnost Lom nad Tržičem praal svoj krajevni praznik 16. septemVj Letošnje praznovanje so zaceli ki četrtek, 13. septembra, s streli! tekmovanjem za »Storžiški pokadi soboto, 15. septembra, bodo mlajvl po okoliških vrhovih zakurili Wl ve. V nedeljo, 16. septembra. 11. uri bo pri osnovni šoli v Ia zbor kurirjev in pokroviteljev \ ne postaje G-34. Ta dan ob 12. uj obnovljeni vrtec pri šoli odpr, ogled. Ob 13. uri bo proslava vek družbenih organizacij, kjer bo^ kulturnem programu nastopih.^ in mladina ter pevski zbor ^ Lom. Na proslavi bodo najzasluK šim krajanom podeljena krajevne skupnosti in priznanja Po proslavi se bo pri domu dra^ nih organizacij v Lomu zadak žabno srečanje. / PA NISMO SE UKLONILI Leto 1942 je bilo najhujše Minka Peraić-Nežka, nosilka Spomenice 1941 Iz Podljubelja je doma Minka, Anžičmano-va. Napreden revolucionarni duh je v družino prinesel oče, ki se je iz ruskega ujetništva vrnil šele leta 1922. In kadar sta z bratom, ki je bil tudi udeleženec ruske revolucije, doma razpredala misli o delavskem gibanju v Rusi ji, so otroci poslušali z največjim zanimanjem. Že pred vojno so k njim prihajali tr/.iški komunisti — Andrej Stegnar, Joža Janežič in drugi. Minka se najbolj spominja leta 1938. ko je Andrej skozi vse leto, vsak četrtek, hodil k njim domov vzgajat tri člane. Ob nedeljah so bili tu ilegalni shodi. Tudi Luka Leskošek je včasih prišel sem gor. Po okupaciji so aktivisti hodili tod le še ponoči. Prvo vojno obdobje je k Anžičmanovim hodil vsako nedeljo komunist Joža Fink iz Križev. Nekoč so žandarji dobili pri hiši nekaj komunistične literature. Potem so prihajali pogosteje delat preiskave. Velikokrat je oče moral z njimi. Sramotno so ga gnali čez vas... Ko so ustanovili Tržiško četo, so se tod oglašali partizani. Nemci so vedeli, da so vedno kje blizu in vsako drugo noč so jih čakali kje v vasi, ob jutrih pa delali preiskave. Nekoč pa je Minka naredila hudo napako: od nemškega vodiča, Slovenca, ki ga je nemška policija uporabljala, da jim je kazal hiše, je sprejela pištolo. Ta vodič je namreč takrat, ko so mu partizani zagrozili, da ga bodo ubili, če bo še naprej delal za Nemce, obljubil, da bo šel v Borovlje in od tam nosil partizanom pištole. No, to prvo, je izročil Minki. Toda že s tem, da jo je sploh vzela, se je izdala, da ve za partizane. On se je potem umaknil na Koroško, kaže pa, da je obvestil Gestapo na Bledu, da je ona in njena hiša partizanska. Dvakrat so prišli blejski gestapovci na občino, da bi dobili Minko, a so imeli tam zavednega tajnika Kušarja, ki je Gestapu ugovarjal in prikrival stvari. Ko so drugič prišli, jih ni mogel več zadrževati. Minki je dal hitro pošto, naj se umakne. 19. julija 1942 so šli v partizane kar trije Anžičmanovi: oče Anton, brat France in Minka. Mama je ostala doma z dvema otrokoma. Selitev je bila zanjo neizbežna. Minka in brat France sta prišla v 2. bataljon Kokrskega odreda. Zelo hitro je prišel usodni september in Udin boršt. Pri Kapniku je bila Minka s svojo četo, ko so jih Nemci prvič napadli. Takrat so že vedeli, da so obkoljeni. Tri patrole so šle na oglede prvi dan, 13. septembra, pa se ena ni več vrnila/Ko je začelo pokati, so se umikali le globlje v gozd. O preboju komandant Janez Perko ni hotel nič slišati. In potem je napočil najhujši dan, 14. september. S prvimi sončnimi žarki, ki so posijali po viharni in deževni noči, so počili prvi streli. Potem je bilo vse huje. Rafali so orali tla, mine so lomile drevje in kopale jame, vmes je bilo slišati vpitje policistov. Spopad je bil zagrizen. Minka se ni zarila. Še na misel ji ni prišlo. Kakšnih dvajset jih je čez dan hodilo skupaj po gozdu. Ves dan je bila ob Stanku Mlakar-ju-Cvetku. Dobro se spominja Ančke Kokalje-ve-Nataše. Veliko sta bili skupaj, kot prej dekleta. Junaško dekle je bila Ančka. Petnajst let in pol ji je bilo tedaj. Kako ti je znala razstaviti in sestaviti mitraljez! Sredi noči, v temi. Obe sta bili temni, črnih oči, obe sta imeli dolge debele kite. Ančka je imela angleško uniformo. Zlo slutnjo je imela, da bo padla. Ko sta se prejšnji dan pogovarjali, je rekla Minki: »Ja, kaj pa ti misliš, enkrat bomo vsi padli. Slej ko prej!« »Vsi pa tudi ne bomo,« jo je zavrnila Min ka. »Nekaj nas bo zagotovo ostalo.« Junaško je padla Ančka. Ko je padel polit-komisar Stanko Mlakar-Cvetko — ustrelil se je sam, ker je videl, da je položaj brezizhoden — je vzela njegov mitraljez in streljala po Nemcih. Toda, ker ji je zmanjkovalo nabojev, je bilo tudi z njo kmalu konec. S Cvetkom pa je padel trinajsti borec iz Okrogelske jame. Popoldne se je tudi zadnja skupina, v kateri je bila Minka, zarila v smrečje. Spominja se, da je Zupane iz Dupelj brata Franceta povabil, da se skupaj skrijeta. Pa brat ni hotel z njim. Oni se je potem rešil, brat pa je padel med zadnjimi. Že več dni Minka ni videla brata, v zadnjem trenutku, ko je skočil globlje v gozd, pa ga je videla. Takrat je bil že ranjen. Ko so Nemci in domačini iskali mrtve, njega niso našli. Izgleda, da je izkrvavel nekje v Udin borštu. Ko so tičali'globoko v smrekicah, je Lavi-ćka, tržiški apotekar, ki je dobro znal nemško, napeto poslušal nemške komande. »Kaj govore?-Nas bodo obšli?« je tiho spraševala Minka. Čepeli so in puške so imeli pripra\ !v: strel. Enkrat pa se je Minka obrnila nazaj | sabo je zagledala Nemce. Eden zraven i ga so stali... Razorožili so jih in odpeljali na hrib: gozda. Tja so pripeljali vse ujete v Udiu,, štu. Kakšnih 20 jih je bilo. Okrog in okrv^ se polegli Nemci z mitraljezi. Nekaj pa ji s šlo v gozd in nasekali debele kole. Sleci«\ morali. Na kup so zmetali njihove obletaj nahrbtnike in vse skupaj zažgali. Njih p*\ pretepali. Minka je od udarcev postala lij da. Po prvem pretepanju so po radijski sporočili v Duplje, da so zdaj vsi zajeti. I dalo je, da je prišel ukaz, naj jih še Znova so se jih lotili... Potem so jih odvlekli v Duplje. NekM^ tovariši so bili tako pretepeni, da nisotli sami hoditi. Jeseničanu Matevžu je rokfti tvo visela ob telesu. Povsem nemočni Tudi nog nismo mogli prestavljati, Minki je želela le, da bi bila ustreljena. Dabi^, muk konec. Smrti se je še najmanj biku dela je, da pride hitro, da ni boleča. Vsak$^; ■ bal trpljenja v Begunjah, zasliševanj. V Dupljah so tiste, ki jim je bilo ik, slabo, Nemci polivali z vodo. Potem so M strojih, vzeli prve podatke. Minko so W imeli za Ančko. Kako sta se pred njo šopi^ Rainer in Ilosener. Vsaj zdi se ji, da je bi. mali napihnjenec z brazgotino na licu Ra: Kar razočarana sta bila, ker ni bila prava tem so jih s kamioni prepeljali v Begunj« ko krvoločno so jih gledali policisti in g« povci-v Begunjah. Tudi ti so se po svoje hi maščevati nad ujetimi partizani. Skozi šj vojakov so morali teči, vsak od njih pa jei pripravljen pas ali puškino kopito, daje ril. Kot večnost se je Minki zdel dolg ta nik. V bunker jo je prišel gledat sam Drus.., z dvema Slovenkama, ki sta se ji zlohotnoL žali. Bandite videti od blizu je bila za ttm posebnost. Udinboršt je bil velika mq| zmaga. Toda ne za dolgo . . . Minka je ostala v Begunjah d> meso do 26. julija 1943. ko ji zbežati / grajskega vrta-!. . p ^ Filatelistična razstava Škofja Ix>ka — V galeriji iui loškem gradu bodo v soboto, 22. septembra ob 10. uri odprli republiško filatelistično razstavo, ki bo posvečena 85-letniei Božidarja Jakca. Z razstavo bodo obeležili tudi 50-letnico Filatelističnega kluba Ljubljana, 35-letnico Filate-listične zveze Slovenije in 35-letnico Filatelističnega društva Lov-ro Košir iz Škofje Loke. Razstavo sta pripravila Filatelistično društvo Lovro Košir in Loški muzej iz Škofje Loke. Ogledali si boste lahko originalne osnutke za znamke Božidarja Jakca in /se znamke, žige in ovitke, ki so bili do sedaj realizirani. Prikazana bo tudi celotna dejavnost Fila telističnega društva Ljubljana, Filatelističnega društva Lovro Košir in Filatelistične zveze Slovenije. Na razstavi boste lahko kupili priložnostno dopisnico z žigom in katalog Jakčevih osnutkov in znamk ter pisemskih ovitkov in poštnih žigov. Razstava bo odprta do vključno 7. oktobra. Prešernovo gledališče v novi sezoni Adaptacija odra ne bo Osiromašila programa — Te dni kot vsako leto poteka vpis abonmaja — Teden slovenske drame bo Prešernovo gledališče organiziralo že petnajstič Prešernovo gledališče vstopa v novo sezono predvsem z velikim projektom adaptacije odra. Kljub temu, da je bila investicija v nov oder povsem jasna šele koncem prejšnje sezone, je umetniško vodstvo gledališča pripravilo tak program za tekočo sezono, da ga bo mogoče realizirati tudi v najskromnejših tehničnih pogojih. Zavedati se moramo, da bo vsaj polovico sezone gledališče gostovalo izven matične hiše (v Delavskem domu ali v Zadružnem domu na Primskovem). Z vpisom abonmaja so v PG začeli te dni in kot kažejo prvi dnevi, bodo vsi razpoložljivi sedeži, upamo da bodo kasneje tudi zasedeni, povsem razprodani že pred zaključkom vpisa. Gledališče v svojem novem repertoarju v prvi vrsti ponuja komedije. Tu je /.nameniti komediograf G. Fevdeau /. vodvilpm MAČEK V ŽA-KUU. Delo znamenitega komediografa bo slovenski publiki prvič predstavljeno. Premiera je predvidena v novembru. Znana dramska pisateljica Alenka Goljevšček pa pripravlja za kranjsko gledališče kome- Štiri nove knjige Prešernove družbe Pri Prešernovi družbi so v zbirki Ljudska knjiga pred kratkim izšle štiri nove knjige, prevedena dela tujih avtorjev no življenje kmečkih ljudi in vaških ciganov na območju severovzhodne Madžarske. Glavni junak pričujočega romana je tipičen madžarski vo- *Sinko« je delo švicarskega pisatelja Roberta Pingeta, ki ga uvrščajo glaVnem med pisatelje tako i meno vanega novega romana. Novi roman je v bistvu neke vrste modernistični realizem. Največ pozornosti posveča zunanjim stvarem, za katere meni, da so bile v tradicionalnem romanu zapostavljene. Podrobno slikanje oprijemljivega sveta, ponavljanje slik, ki obsedajo, često brez razlage o vzroku obsedenosti, so značilnosti novega romana. Iz golih površinskih opisov naj bralec izlušči, kaj se dogaja ali bi se moralo dogoditi. Roman Sinko je Robert Pinget napisal leta 1959. V njem se pisatelj pokaže kot izrazit zastopnik tega novega književnega oblikovanja, kjer /sakdan in njegova parodija vzbujata bralčevo pozornost. Jezik je bistven za Pingetov slog. ki je zdaj Preprost, da daje vtis šolske naloge, zdaj skop, že kar okrnjen, pa spet hfJte nerazumljiv, preobrnjenih poj-aii celo zlogov. Že sama vizual * M besed naj zbudi v bralcu zaželeno podobo. Značilno je pogosto ponavljanje zunanjih opisov, ki včasih bralca četa zbegajo. Običajna snov tradicionalnega romana, oseba in psihologija, sta potisnjeni v drugi plan. Raz-vozlanje dogajanja pa je prepuščeno bralcu. Poleg prevoda romana Sinko poznamo Slovenci Pingeta še po odlomku iz njegovega romana Pona-tfdek, ki je izšel letos v Novi reviji. Roman 'Sladkosned*. jfl nemški pisatelj VVilhelm Raabe napisal leta 1991 Wilhelm Raabe je eden treh ve-ili h severnonemških realistov, ki so pisali v Nemčiji sredi prejšnjega stoletja. Njegovo pisateljsko delo je rnoć razdeliti v tri obdobja. V prvem se je se precej naslanjal na romantiko, v drugem je njegov pesimizem dosegel najnižjo točko, v tretjem pa je prodrl na površje njegov smisel za humor, pa ne za glasen smeh, temveč bolj za tiho muzanje, miren nasmešek, kar dokazuje, da gleda kljub kritiki z ljubeznijo na svet. Prav v to obdobje sodi roman Sladkosned. Pisatelj sam je sodil, da je to njegovo najboljše delo in ga je imel zato najrajši, češ da je v njem, kot je sam dejal, »človeško sodrgo najmočneje privil«. Roman je podnaslovil Pomorska zgodba o umoru in s tem parodiral uspešnice tistega časa. Pomorska zato, ker jo pripovedovalec piše med vožnjo po morju, ko se vrača v Afriko, in govori o tem, kar je doživel med obiskom v domovini. O umoru zato, ker opisuje nepojasnjeni umor, ki se je zgodil pred davnimi leti in ki se pojasni med njegovim obiskom doma. A ne eno ne drugo ni prav nič pomembno. Pomembna je Sladkosnedova zgodba, zgodba debelega, zaradi požrešnosti zasmehovanega fanta, neuspešnega v šoli in pri študiju, ki pa je v resnici notranje svoboden, pogumen, dobrosrčen in pošten. Roman »Srečanje Balinta Fabiana / Bogom« je madžarski pisatelj Joz-, napisal leta 1976 in skupaj z romanoma »Madžari' in -Ko portos« sestavlja nekakšno trilogijo, iti ji je skupno polpreteklo in sodob- jak, ki se iz prve svetovne vojne vrne v domačo vas leta 1918 naravnost v revolucionarne nemire. Toda medtem ko so se njegovi sovaščani vračali z ruskega bojišča žarečih lic, z rdečim trakom na kapi, s krizante-mo v gumbnici in z iskro revolucije v srcu, se je Balint Fabian vrnil z italijanskega bojišča bledih lic, s spominom na predsmrtno grozo v očeh neznanega italijanskega vojaka, katerega je ubil v boju na nož. Življenje pa se je medtem spremenilo tudi doma, v njegovi družini. Težka vprašanja mu napolnijo zavest, nikjer ne najde več miru. Njegova življenjska tragedija in propad koreninita v tem, da ni zmogel dejanskega kljubovanja in upora proti vsem nečlovečnostim, kot so vojna, nasilje, uboji, izkoriščanje, ponižanje, revščina . .. To življenjsko dramo madžarskega kmečkega proletarca je pisatelj opisal v kratkih, zbitih stavkih in ba-ladno zgoščeno. Dogodki se hitro vrstijo in so omejeni na goli opis, pisec pove zgolj bistvene, končne pomembnosti o dejanjih, razmišljanjih in čustvovanjih junakov, ter s tem označi njihovo duševnost. Ker v glavnem uporablja besede iz kmečkega sveta in ker dogajanje poteka v zaostalem, prvobitnem, že skoraj eksotičnem okolju, iz celotne pripovedi veje nadih po nečem prastarem, preprostem, surovo naravnem in človeško pretresljivem. Roman »Srce teme« je delo angleškega pisatelja poljskega rodu Jo-sepha Conrada (Jožef Teodor Konrad Nalecz Korzienovvski). Usoda je hotela, da pisatelj, ki velja za najbolj izvirnega ustvarjalca angleške proze v začetku našega stoletja, zlasti kar zadeva jezikovno izbrušenost in slogovno samosvojost, do svojega enaindvajsetega leta sploh ni znal angleško. Kljub temu, da je pisal v slogu in na način, ki se je močno razlikoval od poglavitnih struj v romano-pisju njegovega časa, velja pri večini kritikov in literarnih zgodovinarjev za največjega angleškega prozaista v zgodnjih desetletjih našega stoletja. V angleško prozo je vnesel novo in plemenitejšo zvrst moderne romantike in to s svežim, poživljajočim pisanjem. Bralci Srca teme bodo nedvomno opazili, da je čudovit slikar tropske narave in narave sploh, posebnih od-tekov v ozračju, predvsem pa v slikanju značajev svojih junakov in drugih oseb. S kakšno živostjo opisuje pragozd v okolici reke Kongo, s kakšnim tenkim posluhom sončni zahod nad Temzo — in s kakšno jedkostjo osebje v uradu belgijskega podjetja, ki Marlovva najame za kapitana svojega parnika... ali pa zmedo in razdejanje kot sestavni del brezumnega vdora civilizacije v deviško deželo in usodo žrtev kolonizatorskoga pohlepa! Joseph Conrad je zaradi svoje izredno žive pripovedne moči že dolgo priljubljen tudi med Slovenci, saj imamo prevedena že skoraj vsa njegova najboljša dela. dijsko noviteto: GOVEJA DRUŽBA, v kateri se loteva anomalij naše družbe. Skozi komedijsko optiko brezkompromisnega smeha ter ob bogastvu situacij lušči poštenje od nepoštenja. Krstno uprizoritev najnovejše komedije bo PG pripravilo ob otvoritvi Tedna slovenske drame. Gledališče v okviru abonmaja napoveduje tudi dve gostovalni predstavi. Pri obeh delih gre za vrhove slovenskega glumaštva, saj obe deli, Jesihovi GRENKI SADEŽI PRAVICE ter Queneaujeve VAJE V SLOGU, vsakič napolnita dvorane. Dve naslednji predstavi pa bo gledališče poiskalo med najodmevnejšimi uprizoritvami celotne gledališke ponudbe (računajo na gostovanje Primorskega dramskega gledališča ter mariborske Drame). Med predstavami za otroke in mladino pa na prvem mestu omenimo popularni otroški musical PLEŠOČI OSLIČEK E. Vosa. V gledališču pa bodo za šole pripravili tudi biser sodobne slovenske književnosti Kosmačevega TANTADRUJA, ki naj bi svojo literarno prodornost potrdil tudi preko umetniške interpretacije besedila. Lutkarji kranjskega gledališča pa naj bi uprizorili BUTALCE F. Mil-činskega ter NAJMOČNEJŠEGA FANTKA NA SVETU L. Kovačiča. Ob slovenskem klasičnem tekstu za otroke bo tudi najnovejše besedilo slovenskega otroškega pripovedništva »burilo« domišljijo izvajalcev in otrok. Ob razpisu abonmaja za odrasle (šest različnih predstav) je PG razpisalo tudi mladinski abonma in abonma za otroke, ki se vpisujeta preko šol ali posameznih sindikalnih organizacij. Naj tokrat tudi opozorimo na izredno nizke cene vseh abonmajev. Prešernovo gledališče že vrsto let organizira Teden slovenske drame. Tradicionalni pregled uprizorjene slovenske dramatike prihodnje leto ne bo izostal. V gledališču upajo, da bodo februarja 85 organizirali že 15. Teden na novih odrskih deskah predvsem pa razmišljajo kako bi festival popestrili, da ne bi odzvanjal samo v Kranju in delno tudi v Sloveniji, ampak da bi ga registrirali tudi v celotni Jugoslaviji. Ne smemo pozabiti, da slovenska dramatika postaja vsak dan bolj zanimiva tudi v drugih republikah in pregled v Kranju bi vsekakor moral zajeti tudi te uprizoritve, ki so v zadnjih letih zaradi denarja manjkale. Večkrat deklarirano medsebojno spoznavanje ne bi smel zaustaviti denar. M L Koncert pri koči na 1 Dobrči Moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča bo za uvod v novo pevsko sezono tako kot že nekaj let zapored priredil koncert slovenskih planinskih in domoljubnih pesmi. Po koncertu pri Roblekovem domu na Begunjšči-ci in pri koči na Kriški gori bo letos na vrsti koča na Dobrči. Zbor bo v nedeljo, 16. septembra ob 11. uri zapel 18 pesmi. Pot do koče na Dobrči ni težka in ne predolga, zato pevci iz Podnarta upajo, da bo nastop privabil veliko ljubiteljev planin in zborovskega petja. Na prijetno pevsko in družabno srečanje na Dobrči vabi moški komorni zbor iz Podnarta. v____/ 13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Zveza kulturnih organizacij Slovenije letos trinajstič razpisuje srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na razpis se lahko prijavijo avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki. Sodelujejo lahko s: prozo, poezijo, dramatiko in kritiškimi članki. Svoje prispevke morajo poslati v treh izvodih, napisani morajo biti v slovenskem jeziku in s pisalnim strojem. Označeni naj bodo s šifro, v posebni ovojnici pa naj bodo zapečateni avtorjevi podatki: ime, priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. Prispevke je treba poslati na ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana (za 13. srečanje literatov) do 30. septembra. Izbrani avtorji se bodo najprej predstavili na območnih srečanjih jeseni in poizimi 1984/85, najboljši s teh srečanj pa bodo sodelovali na republiškem srečanju, ki bo marca prihodnje leto v Gradišču v Slovenskih Goricah. Franc Dolinšek v Delavskem domu na Javorniku Zamolkli toni tihožitij Slikarjev ki bi se s tolikšno prizadevnostjo in doslednostjo kot Franc Dolinšek oklepali tihožitja, te v našem času po krivici zapostavljene slikarske zvrsti, poznamo le malo. Še manj je med slikarji sa-morastniki takih, ki se s poudarjeno živim koloritom ne bi želeli prikupili gledalcu. Franc Dolinšek je nasprotno v barvah zadržan kot komaj kateri slikar pri nas. Akvarelne barve, ki jih uporablja pri delu, so prej temne kot svetle, še celo svetli predmeti v sliki imajo svojevrsten zamolkel ton. Morda prav zaradi tega privlačijo avtorja predvsem barvno zastrti objekti, ki služijo kot motiv njegovim tihožitjem. Tako se v Dolinškovih pretehtanih kompozicijah povezujejo temno obarvani sadeži z glinastim posodjem in potemnelim lesom. Podobno toniran je tudi podstavek, na katerega slikar polaga izbrane predmete. Tudi ozadje je temno zavešeno, pri čemer gledalec navadno nima občutka, da se prostor poglablja. Prav utesnjenost prizorišča združuje v sestav slike pritegnjene objekte v skladno celoto. Predmeti niso nikoli razmetani po prostoru, zdi se, da na poseben način težijo drug k drugemu, povezuje jih svetloba, ki je razlita preko njih. Lesk, ki ga je Dolinšku uspelo ustvariti npr. na lončenih posodah, je prav tako ena od posebnih odlik njegovih tihožitij. Igra svetlobe in sence daje slikanim predmetom plastičen videz, občutek oprijemljivosti, tvarnosti, resničnega bivanja. Slikarju Francu Dolinšku je se zdi pomembnejša dognana oblika kot vsebina likovnega dela. Kljub temu pušča Dolinšek vsaj v posameznih primerih razpoloženju prosto pot. Tihožitja npr. tista s polo-ščeno lončevino dihajo domačnost kmečkega doma ali tista s krompirjem neolepšan realizem s trudom pridobljenega pridelka. Brez pretiravanja lahko rečemo, da sodi Franc Dolinšek med oblikovno najbolj dognane slikarje tihožitij med našimi samorastniki. Tih in delaven ustvarja dela, ki niso le od danes do jutri, temveč bodo tudi mlajši generaciji ljubiteljskih slikarjev služila za zgled in oporo pri njenih likovnih prizadevanjih. Cene Avguštin Kranj ni kulturno mrtvo mesto Poletje, ko zamre kulturna dejavnost, gre h koncu in pred vrati je nova sezona. O tem, kaj se novega pripravlja v kulturnem življenju Kranja nasploh, smo se pogovarjali pri Zvezi kulturnih organizacij z Matevžem Omanom in Jankom Erženom. ZKO občine Kranj združuje glasbeno, gledališko, folklorno, foto-film-sko, literarno in knjižnično dejavnost občine. Ta čas so z delom že pričela razna kulturno-umetniška društva in ZKO že zbira njihove programe dela. Zveze kulturnih organizacij na Gorenjskem pripravljajo gledališki in folklorni seminar, saj morajo izboljšati kvaliteto dela društev. Zaradi večnih problemov z denarjem si slabih predstav ne morejo privoščiti, je dejal Matevž Oman. Pripravljajo tudi že načrte za spored ob praznovanju dedka Mraza. O tem se v Kranju vsako leto veliko razpravlja, stvar pa ostaja na isti ravni. Premika se tudi na literarnem področju, ki organizacijsko v Kranju že dolgo šepa. Pred njimi je 13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Pripravljajo izdajo pesmi štirih mladih literatov, dijakov bivše gimnazije. Prihodnje leto je za ZKO jubilejno. Vse prireditve bodo obeležene z njeno 30-letnico. Osrednja prireditev bo povezana s proslavo 27. aprila. Motto vsega dogajanja bo: svoboda, domovina. Skušali se bodo izogniti klasičnim proslavam, poudarek bo na fotografski in filmski dejavnosti amaterjev in zborovskem petju. ZKO dobiva finančna sredstva iz proračuna kulturne skupnosti, kamor se zlivajo dinarji iz delavskega žepa. Med društva ga razdeljujejo po načelu »kdor več dela, več dobi«. Imajo točkovni sistem, na podlagi katerega finančno ovrednotijo program dela vsakega društva za prihodnjo sezono. »Veliko ljudi ima občutek, da je Kranj kulturno mrtvo mesto, vendar to sploh ni res. Veliko se dogaja, vendar kritizirajo največ ljudje, ki se kulturnih prireditev ne udeležuje jo. Večina ne čuti potrebe po kulturi privlučijo jih le različna rajanja, kranjske noči,« je dejal Janko Er žen. V mestu je opaziti slab obisk predstav, medtem je v okolici popol . noma drugače. Za primer vzemimo folkloro. V Kranju sb gostovale različne skupine z raznih koncev sveta, a na predstavi se je zbralo le okrog petdeset ljudi. Če pa je bila prireditev izven mesta, posebno na Visokem, je bila dvorana vedno nabito polna. Zakaj tako? Matevž Oman pravi, da zaradi navezanosti ljudi na svoj kraj. Ljudje, ki delajo v kulturi, so odvisni od zanimanja sokrajanov in so jim odgovorni za svoje delo. \ Kranju je večina prireditev v centru tu pa se ljudje ne poznajo, so nekake otopeli. Nikogar ni, da bi jih spodbu dil, vpeljal v kulturno življenje. Za četi bi bilo treba pri mladih. Na ZKC to vedo, zato so že poizkušali s svojimi idejami prodreti v srednje šole. Popestriti so želeli pouk umetnostne vzgoje, ki se ga dijaki učijo zgolj iz učbenikov. Hoteli so vnesti praktične ure plesa, likovnih in glasbenih dejavnosti, vendar šole za to niso po kazale zanimanja. Škoda, verjetno si bodo morali dijaki usmerjenega izo braževanja v četrtem letniku sam organizirati plesni tečaj, če bodo ho teli na »maturantskem« plesu zaple sati s starši (če bo tradicionalni pleh ostal). Kaj pa poživitev zaprtega mestnega jedra? Na ZKO si želijo, da bi mesto dobilo zložljiv oder, pokrit prostor, in tako bi lahko eden od trgov stalno kulturno živel. Tam bi se lahko odvijale razne manjše gledališke igre, nastopi plesnih skupin, pihalnih orkestrov, ansamblov, lahko b; potekale prehodne likovne razstave otroci bi lahko pokazali svojo ustvar jalnost. Načrti torej so, verjetno p? je stvar nas vseh, kdaj se bodo ures ničili. A. Ažman OBVESTILO DELAVCEM IN OBRTNIKOM GORENJSKE Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, ORGANIZIRA strokovno ekskurzijo na VIS, dne 30. 9.-2.10. in 5.10.—7.10.1984. PROGRAM 1 dan: Odhod avtobusa za Split iz občine: Jesenice ob 2.30, Radovljica ob 3. uri, Tržič ob 3.30 in iz Škofje Loke ob 3.30 izpred avtobusne postaje, iz Kranja ob 4. uri zjutraj izpred hofela Creina. Iz Splita nadaljujemo vožnjo s hidrogliserjem do Visa in Komiže. 2 dan: Ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesta VIS: muzej NOB s številnimi eksponati iz časa, ko je bil Vis središče nove Jugoslavije, zgradbe, v katerih so delovala vodstva političnih organizacij in služb pri Vrhovnem štabu, ogled TITOVE ŠPILJE, v kateri je delal in bival tovariš Tito od junija do oktobra 1944. 3 dan: Odhod z barko do otoka Biševo in obisk MODRE ŠPILJE. Nato vožnja s hidrogliserjem do Splita, orientacijski ogled Splita in povratek mimo Drvarja, Bihaća, Čateža v Kranj, kamor predvidevamo prihod do 24. ure. CENA: Delavci plačajo 5.000— din, ostale stroške povrne Sklad, obrtniki plačajo polno ceno 10.000 — din. ROK PRIJAV: Do 24 septembra na Sklad. Za nadaljne informacije se obrnite na Sklad oziroma po tel.: 26-077. O LAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 14. SEPTEMBRA je Barbaru Kregar, dipl. intf. kozmetičarka in pcdikcrka starostne spremembe V starosti so kažejo povečane spremembe v krvnem in limfnem sistemu. Nekatere bole/.ni, kot so sladkorna bolezen in arterioskleroza povzročajo slabšo preskrbo tkiva s hranilnimi snovmi in kisikom. Rane se slabo celijo. Končno lahko tkivo odmre, pri čemer so najbolj ogroženi nohti, ker so najdlje od srca. Medtem, ko so zunanje krčne žile modre in skrotovičene ali vozlasto otipljive, so notranje krčne žile zaznavne samo zaradi bolečin. Koža pri edemu je napeta in svetleča. Klasična masaža izboljša prekrvavitev in je dobra preventiva proti motnjam v ožilju. Dobra masaža lahko vsakemu človeku koristi, vendar jo mora nujno izvajati strokovna oseba. Naš »gibalni« sistem, ki sestoji iz kosti, hrustancev, sklepov, vezi, mišic in kit je programiran v vsestransko harmonično gibanje. V civilizirani družbi je človeška drža enostransko obremenjena, zato se pri starejših ljudeh pojavi obraba sklepov in zmanjšana možnost premikanja. Putika, kot tipična bolezen izobilja se najpogosteje pojavi z bolečino in oteklino palca. Artroza v kolčnem, kolenčnem, palčnem in skočnem sklepu povzroča oteženo gibanje po daljšem mirovanju. Enostranska obremenitev nog lahko poruši celotno statiko telesa in povzroča bolečine, ki se razširjajo po celem telesu. Da se izognemo marsikaterim težavam, moramo že v zrelih letih skrbeti za nego celotnega telesa. Nenegovana koža se hitreje stara, nenegovano telo hitreje oboli. Redno treniranje telesa pozitivno vpliva na srce, krvni obtok, dihanje in na prekrvavitev notranjih organov. K domači negi nog spada dnevno umivanje, skrbno frotira-nje (posebno med prsti) in nega kože. Z lahkimi gimnastični-mi vajami (leže ali sede) lahko tudi do visoke starosti ohranimo gibčnost nog. bučke tako in drugače NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Mercalor MEŠANA POVRTNINA sestavljena iz dveh kozarcev. V prvem je grah, korenček in krompir, v drugem pa kumarice kocke. Namenjena je za hitro pripravo francoske solate, lah ko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k pečenju, zrezkom in za zelenjavne juhe. FRANCOSKO SOLATO □ ripravimo tako, da odcedimo in speremo z vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric — kockic, 2—3 velike žlice Eta gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol in poper po okusu. Vse dobro pomešamo. Eta francoska solata je tako pripravljena v 10 minutah. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Dušene bučke 600 g bučk, 5 g čebule, 40 g" maščobe, rdeča paprika, koper, 20 g moke, voda ali juha, 2 žlici kisle smetane Bučke olupimo, jih po dolgem prerežemo na štiri dele in narežemo ali naribamo na rezance. V maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo bučke, za noževo konico paprike in žlico sesekljanega kopra ter posolimo. Bučke dušimo, da se dobro /mehčajo. Nato jih poprašimo z moko in zalijemo z vodo ali juho. Če dodamo kislo smetano, bodo bučke še boljše. Prikuha iz bučk 600 g bučk, 40 g maščobe, 100 g čebule, 1 strok česna, 1 žlička moke, 2 žlici kisle smetane Bučke olupimo, razpolovimo, odstranimo semena, narežemo na rezance ali naribamo ter na-solimo. Posebej na maščobi zlatoru-meno popražimo na lističe narezano čebulo, strt česen, dodamo bučke in skupaj dušimo. Če želimo, lahko dodamo še za noževo konico rdeče paprike. Po 15 do 20 minutah dušenja poprašimo bučke z moko in zalijemo s toliko kisle smetane, da dobimo gostljato prikuho. K bučkam lahko ponudimo hrenovko, kuhano ali pečeno ali naravni zrezek. Pire iz buč in krompirja 700 g bučinega mesa, 300 g krompirja, 50 g masla, 50 g nari-banega parmezana, 1,5 dl smetane, muškatov orešček, sol, poper Buči odstranimo seme, jo olupimo, narežemo na koščke in skuhamo v slani vodi (30 minut). Skuhano pretlačimo ali zmelje-mo z električnim mešalnikom in premešamo s kuhanim pretlače-nim krompirjem. Dodamo maslo ter smetano in na majhnem ognju še nekoliko pokuhamo (5 minut). Pri tem moramo dobro mešati. Preden postrežemo, primešamo muškatov orešček in nariban parmezan. Dušene bučke s paradižnikom 800 g bučk, 2 ali 3 zreli paradižniki, 1 čebula, 1 žlica sesekljanega peteršilja ali bazilike, 4 žlice olja, sol Na olju svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kose narezan paradižnik in 5 minut pražimo. Nato dodamo na paličice narezane bučke, solimo, pokrijemo in 10 minut dušimo. Od časa do časa premešamo. Gotovim bučkam primešamo sesekljan peteršilj ali sesekljano baziliko. Bučke z jajci s 5 večjih bučk, \\ jajca, 100 g emontalca, 4 žlice olja, peteršilj, drobtinice, sol, poper Bučke operemo in narežemo na 1 cm debela kolesca, strese-mo na segreto olje ter pražimo, da porumene. Potresemo z drobno nasekljanim peteršiljem, zalijemo s kozarcem vode ali juhe. Dušimo 20 minut, odstavimo, primešamo zžvrkljana jajca in nariban ementalec. Bučke z jajci stresemo v namazan ter z drobtinicami potresen pekač in damo za 20 minut v pečico, ki smo jo razgreli na 200 stopinj C. za osvežitev Ruski čaj z mlekom 1/2 1 vode, 1/2 žličke i ga čaja, sladkor po ok 1/2 1 mleka, za odrasle I 1 žlička slivovke. V vročo, a ne vrelo ve topimo ruski čaj in ga mo v njej nekaj minuti dimo in nalijemo v sko pol čaja in pol mleka. Po{ su sladkamo. Pijača je okusna. Za odrasle lahko* mešamo še eno žličko i ke, kar zelo stopnjuje; r zdrav ima tisoč želja, bolan pa eno samo.. 0 Tak je ljudski pregovor, ki drži v vseh družbenih in časovnih sistemih, tudi v stabilnih in stabilizacijskih obdobjih. Zato ni čudno, da so pota pri iskanju zdravja včasih tudi zapletena, draga, nenavadna; so pa lahko tudi zgrešena ali pa obsojanja vredna. Spregovorili bomo o zdravljenju, ki ni pravo zdravljenje, ko gre za nasedanje bolnikov in njihovih svojcev. Za ponazoritev bomo naredili nekaj primerov iz bližnje preteklosti. Vselej gre za kronične neozdravljive bolnike, pri katerih ima bolezen svoj potek, na katerega še tako dober strokovnjak nima posebnega vpliva. Na primer multipla skleroza. Poznam bolnico, ki je pri nekem zdravniku (na domu) dobivala neke injekcije z obljubo, da bo boljše. Ni mi znano, koliko jo je stalo, vendar predvidevam, da je spet šlo — podobno kot pred leti v Italiji za vitaminske zvarke, ki sicer ne škodijo, koristijo pa tudi ne. Enako je z »zdravljenjem« bolnikov z mišično-živčnimi boleznimi in rakom. Glas o novem zdravilu in skrivnostnem (ne)zdravniku se kaj hitro širi in romanje ali pošiljanje zdravila, ki se plača po povzetju se začne. Bodite predvsem pozorni na širokoustne obljube ali na »zdravila«, ki zdravijo številne bolezni. Ne verjemite, da akupunktura zdravi vse bolezni, še najbolj pa je učinkovita prav v vašem primeru, kajti tudi za akupunkturo veljajo stroga načela o izbiri bolezni in načinu izvajanja. Ne nasedajte reklamam v časopisih in revijah in raje verjemite, da danes medicinski strokovnjaki res veliko ve&l da je možno v strokovnih revijah kaj hitv prebrati novosti. Če se že odločate za k skus zdravljenja, ki ga niste bili dele:*, pri svojem zdravniku, se brez strahu obv nite za nasvet nanj ali na drugega zdrava ka, ki mu povsem zaupate. Dober zdravr. vas ne bo odklonil, ampak bo poskušal nk postopek priporočiti ali pa ga bo odsve^ val. Tudi če bo šlo za domače načine zdra; ljenja, ki imajo neredko dobre rezultat^ vendar le, kadar gre za opredeljeno bo\ zen, ustrezno znanje o zdravilu, natančt\, uporabo, vedenje o možnem neugodne^ delovanju in zapletih. Še posebej opozarjamo na dvomljivo^ kakovosti različnih privatnih zvarkov, ^ prihajajo po pošti. Vprašljiva je sesta\^ tresenje, prevoz v vročih mesecih itd. vodila so kaj laična, težko razumljiva ^ označeno trajanje uporabnosti. Pri poš kah iz inozemstva je za preproste ljudi j\\ membno tudi vprašanje jezika. Če nekaj koristi vaši sosedi, ni retaj da bo koristilo tudi vam. Zato svarit^ pred uporabo zdravil, ki so vam jih posod\ li ali darovali, čeprav sicer odgovarjaj vsem predpisom. Posvetujte se o uporab. k svojim zdravnikom! Redka so zdravila, ki so v prodaji v i^\ zemstvu, pa pri nas niso registrirana in \ jih nujno potrebovali. Večino novih zdrav kaj hitro začno uporabljati na naših kl.r kah in če so učinkovita, so dostopna H našim bolnikom že pred registracijo. DrN\ gače je z zdravili, ki jih pri nas ni bilo r dobiti zaradi pomanjkanja; na recept u. jega zdravnika ste jih dobili v zamejstv in jih lahko uporabljate kot če bi jih dobi v domači lekarni. dr. Tone KOŠIR Pozdravljeni, dragi šolarji! Počitnice so končane in pred vami je novo šolsko leto. Verjetno že pridno sedite v šolskih klopeh, pa tudi prve strani zvezkov so popisane. Nikar ne pišite samo v zvezke, s svojimi spisi se oglasite tudi na pionirski strani. Opišite nam svoja doživetja med počitnicami, svoje vtise o šoli.. . Bodite tako pridni dopisniki kot prejšnja leta! S svojimi pismi so se nam oglasili otroci, ki so počitnice preživeli v Avstriji, na Stenjaku, v Fazani in Ljutomeru.. . Pa poglejmo, kaj so napisali! Počitnice v Gosselsdorfu V petek dopoldne smo se poslovili od staršev in se odpeljali na počitnice v Avstrijo. Že med potjo sva spoznala nekaj prijateljev. Kmalu smo prispeli v Gds-selsdorf. V času počitnic smo si ogledali okolico, se kopali v bližnjem jezeru. Sprijateljili smo se tudi z otroki iz Avstrije. Malovrh Klemen, Burnik Primož Prelepi Gosselsdorf Odrinili smo na Koroško v vasico Gosselsdorf. Tam naj bi preživeli nekaj počitniških dni. Po lepi in zanimivi vožnji smo se pripeljali pred lepo zgradbo, pred dom Kinderland. Kmalu smo se razporedili po sobah. Imeli smo zelo dobro hrano in po kosilu prijeten počitek. Ogledali smo si nekaj trgovin, v menjalnici zamenjali denar. Seznanili smo se z otroki iz Avstrije, ki so bili tam na počitnicah. Vsak dan sem doživela veliko lepega in razburljivega. Andreja Muri Vtisi iz Gosselsdorfa Prišel je težko pričakovani trenutek in z avtobusom smo se odpeljali proti našemu devet-najstdnevnem prebivališču. Takoj po prihodu smo si ogledali bližnjo okolico in jezero, v katerem bomo preizkušali svoje plavalne sposobnosti. Obiskali smo tudi Gosselno vas. Zanimali so nas predvsem avtomati s sladkarijami. Ko smo se vrnili v dom, smo se razporedili v sobe in zložili svojo prtljago. Že prvi dan smo bili s hrano zelo zadovoljni. Noč deklet naše sobe je bila razburljiva, saj smo se pogovarjale pozno v noč, pa čeprav je že vladal nočni mir. Zaradi razburljive noči si je naša soba nadela ime Nočni nemir. Naslednji dan smo težko pričakovali naše sovrstnike iz Avstrije, ves naš pogovor se je vrtel okrog njihovega prihoda. Z vrstniki smo se hitro spoprijateljili. Med drugimi smo si ogledali tudi bližnji grad, ki leži na manjši vzpetini. Na izletu smo doživeli tudi manjšo nesrečo. Marija je pomotoma stopila na osje gnezdo. Razjarjene ose ji s piki niso prizanesle. Sicer pa smo bili z izletom zelo zadovoljni. Katarina Bežek, Mojca Korenčan OŠ Simon Jenko Postala sem partizanski kurirček Že lani sva bili s sestro Sonjo med taborniki v Fazani. Tudi letos je Triglav Sindelfingen organiziral letovanje v domovini in prijavili sva se. Vsako jutro nas je prebudila piščalka. Po t 'ovadbi smo imeli zbor in zajtrk. Nekega dne smo opravljali veščino partizanskega kurifčka. Nosili smo posebne oznake. Ves dan nismo smeli govoriti in jesti. Ostali taborniki so nam nagajali, da bi se zmotili in pričeli govoriti. Zato sem šla kar v šotor, a nisem mogla zaspati. Po večernem zboru smo dobili malico — še nikoli ni bila tako dobra. Ko se je znočilo smo šli na orientacijski pohod. V začetku me je bilo malo strah. Hodili smo v parih, bila sem skupaj z Jenny. Zapomniti smo si morali geslo. Ko smo ga povedali zasedi, so nas spustili naprej. Tako sem uspešno opravila veščino partizanskega kurirčka. Druge dni smo se veliko kopali, ob večerih pa tekmovali in se igrali. Drugo leto bi šla spet med tabornike. Brigita Bizjak, odd. slov. dop. pouka Pforzheim Morje Iz brusnih školjk na obali sem slišala, kako morje umira, med dlanmi sem gledala obzorje, ki vanj se boleče zaganja morje. Poslušala sem pesem, v njej ni več hrepenenja, želja Kakor, da bi se izvil iz morskega dna tik pod površje, kjer ni življenja. Vmes so se kriki dušili v prazno iz mrzlih valov, se je plazil stok, kot da bi se iz vseh grl iztrgal jok. Pesem se je izgubila v mrtvo gladino . . . Toda jaz sem ostala, gledala jadra bela, ki so počasi zginjala v daljevo, v mrtvo globino. Vsak človek mora kdaj jokati, vse solze, ki bi se morale izteči, pa se niso, se iztečejo v mojo zavest, v srcu pa se strdijo v led ... (Biseri) Počitnice sem preživel v brigadi V nedeljo zgodaj zjutraj smo se vrnili z otoka Krka. Okoli sedme ure zjutraj pa smo se s pionirsko delovno brigado dr. France Prešeren odpravili na MDA Ljutomer' 84. Tja smo prispeli ob desetih. Nastanili smo se v zelo lepi šoli, ker smo bili utrujeni od vožnje, smo polegli po posteljah. Že naslednji dan je bil pravi brigadirski dan. Zgodaj zjutraj smo imeli vstajanje in zajtrk, po njem smo takoj odšli na traso. Malica je bila ob desetih, v naselje pa smo se vrnili okoli enih. Po vrnitvi s trase smo imeli kosilo, po njem "pa prosto popoldne, včasih tudi razne krožke. Sam sem sodeloval v lokostrelskem tečaju. Večeri so bili popestreni s kulturno zabavnimi programi. Ob 22.30 smo morali spat. Ob nedeljah nam ni bilo treba oditi na delovišče, zato smo si lahko šli ogledat Ljutomer. V brigadi mi je bilo zelo všeč, zato sem se odločil, da bom tudi drugo leto okusil brigadirsko življenje. Uroš Jagodic Pobiranje krompirja Proti koncu avgusta je krompir zrel. Treba ga je pospraviti. Za to delo je velikokrat premalo domačih pobiralcev. Gospodar najame sosedove otroke za pobiranje krompirja. Le-ta se pobira v suhem vremenu, zato da ni tako umazan. Ko sem pobirala krompir, je sonce močno pripekalo. Zato mi je pijača, ki jo je ponudila gospodinja, dobro dela. Zvečer se polne gajbice odpeljejo domov. Gospodar je bil vesel, ker je krompir bil pobran. Po večerji je gospodar otroke nagradil. Otroci smo bili veseli zaslužka, zato smo tudi drugič radi prišli pomagat. Damjan Verbič Nabiranje gob Mamica mi je dejala, da naj grem po jurčke. V gozdu sem najprej našla lisičko, katere sem se zelo razveselila. Počasi sem nabrala polno košaro jurčkov. Ko sem prišla domov, sem jih vsa vesela pokazala mami. Na- slednji dan sva s sestro Kranj. Gobe sem prodala niči in zanje dobila prec^ narja. Z njim sem kupila$J potrebščine. Gozdne jurek* tako spremenila v pa; »jurje«. Jana J GUINEA BISSAO V ponedeljek zvečer nas je obiskal Julio iz Guinee Km dežela je neuvrščena. Julio je državljan te afriške dežele, sk\ študira v Zvezni republiki Nemčiji. Pokazal nam je diapozitivi deželi. Zvedeli smo marsikaj. Še po drugi svetovni vojni je bila ta dežela portugalska Vsi ljudje so se morali učiti portugalščine, vladarji so bili Pi V sedemdesetih letih so se prebivalci te dežele začeli bojevan portugalski oblasti. Svojo deželo so hoteli imeti sami zase. Boj jal dolgo. Med to vojno je padlo veliko ljudi. Med njimi je bilt ditelj Amilkar Cabral. Po uspeli vojni so mu zgradili mavi njem je grobnica, pred katero otroci prinašajo bele rože. Ta lej lahko obišče vsak državljan Guinee Bissao, pa tudi turist Glavno mesto te države je Bissao. V središču mesta jed katerem je bila obešena portugalska zastava, sedaj po osvo pa zastava Guinee Bissao. V spomin na vstajo proti Portuna na trgu postavili lep spomenik v obliki stisnjene pesti. Najtepl bi v mestu sta sedež vlade in narodna banka. Ljudje v tej deželi se ukvarjajo s pridelovanjem riža, 1. ribolovom, ročno obrtjo in turizmom. Ta dežela ima lepe razčlenjeno obalo. Ta privablja turiste iz vsega sveta. Večkrat jajo tudi folklorne večere, imajo karnevale, ki se jih udeleži dje z maskami na obrazih. Prodajajo razne okraske, ki so i lani, in blago, ki je ročno tkano. Te izdelke najraje kupujejo kanci in Evropejci. Moje mišljenje je, da so si prebivalci res zaslužili svobod,, so se bojevali brez tankov in mitraljezov. Le pravičen boj prti riščevalcem jih je privedel do zmage. Vsako leto zato vsi mli stari Veselo praznujejo obletnico zmage. Nataša Hi NICARAGUA Na svetu je še veliko nerazvitih držav, ena od teh je tudi (i j gua. Tu prevladuje predvsem revno prebivalstvo. Zaradi r revščine stanujejo v zelo bornih kočah, za nekaj kruha pa n\v| delati tako starši kot tudi otroci od jutra do mraka. Toda kljub v* jim primanjkuje denarja, zato so otroci večkrat lačni kot siti. K^J dobijo dela, so prisiljeni krasti. Okradejo v glavnem bogate Iju turiste, ki imajo veliko denarja. Ker živijo v majhnih kočah, ni prostora, da bi vsi spali \ lji. Zato se morajo nekateri zadovoljiti tudi s spanjem na th sopisnem papirju. Težko pa je tudi priti do vode. Vsak dan mori]] do cisterne z vodo, pa še to ob določeni uri, ker jim vodo zafr Ker ni denarja za hrano, ga ni tudi za šolanje. Otroci so zato) smeni in neizobraženi. To je tudi ena izmed ovir razvoja Nic-Otroci nimajo oblek in čevljev. Ko nekdo preraste svojo ob dobi njegov mlajši brat ali sestra. Veliko držav na svetu pomaga nerazvitim državam. Tudi, slavija je ena izmed njih. Vendar pa so na svetu tudi ljudje, ku vsega preveč. Večina od teh nikoli ne pomisli na otroke, k \ kruha. Kruh mečejo celo med odpadke. Tako je tudi z obleko a komu obleka ni všeč, si kupi novo, staro pa zavrže Lepo bi biku takrat, ko bi metal obleko ali kruh v smeti, pomislil na lačne oblečene otroke v revnih deželah. Vera Šenk in Nastja Prapim TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 15. sept. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan. Že jeseni poskrbimo za mrzlo zimo - 8.25 Jeklenec, otroška serija TV Zagreb - 8.45 Smogovci, otroška serija TV Zg - 9.15 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Jezerske pošasti, angl. dok. ser. - 9.40 Tuni-zijski utrinki, dokumentarna oddaja - 10.05 Veliki diktator umetnosti, angleška dok. oddaja - 11.00 Poročila (do 11.05) - 17.55 Poročila -18.00 Ženska za pultom, nadaljevanje in konec - 18.50 Čudeži narave: Skrivnostni svet opic, kanad. poljud. znanst. serija - 19.10 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Maribor: Vesela jesen, direktni prenos festivala narečnih popevk - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 Zrcalo tedna - 21.55 Rumeno nebo, ameriški film (č. b.) - 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.25 Mož iz Laramija, ameriški film - 17.05 Otroška predstava - 18.05 Retrospektiva režiserja A. Džordževiča — B. Reljič: Zamašek, ki ne pušča, drama - 19.00 Narodna glasba -'19.30 TV dnevnik - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo - za-bavnoglasbena oddaja 20.30 Franjo Krežma - skladatelj in violinist, feljton -21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota, 21.30 Atletika YU : Anglija, report. - 22.20 Cervantes, španska nadaljevanka - 23.15 TV galerija, oddaja iz kulture TV Zagreb - II. program: 8 50 TV v šoli: TV koledar, Iz arhiva šolske TV, Foroči-la - 17.30 Kritična točka -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Mali koncert -18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ostrostrelec, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Brigadirski večer - zabavna oddaja - .23.00 Željoteka - zabavna \ oddaja NEDELJA, 16. sept. 9-30 Poročila - 9.35 Živ žav, ^ška matineja - 10.20 Jack Holborn, zahodno-nemška mladinska nadaljevan., ponov. - 10.45 J. Au-sten: Prevzetnost in pristranost, angleš. nadalj. - H-40 825 - oddaja za stik z gledalci - 12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila - 15.45 Domači ansambli: Oglarji - 16.15 Mostovi - 16.45 Poročila -16.50 Vrnitev k Sredozemlju, zabavno glasbena odd. TV Beograd - 17.20 Športna poročila - 17.35 Potujoči kino, avstralski film - 19.10 Risanka - 19.20 Cikcak -19.24 TV in HA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -19.57 Propagandnu oddaja -20.00 Balkan ekspres, nadaljevanka TV Novi Sad -20.55 Propagandna oddaja -21.00 Pajčevina na strehi sveta, dokumentarna oddaja - 21.30 Športni pregled -22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.35 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu -16.50 Glasbeno popoldne -18.30 Atletski dvoboj Jugoslavija : Velika Britanija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Svet v letih 1900-1939, dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Citadela, angleška nadaljevanka - 22.00 Neobvezno II, oddaja iz kulture (do 22.30) TV Zagreb, I. program: 9.20 Poročila - 9.25 Glasbeni tobogan, otroška matineja -10.55 Tršič: Vukov sabor, prenos - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Jugoslavija, dober dan (do 13.45) - 14.15 Narodna glasba s Cipra -14.45 Jack Holborn, nemška nadaljevanka - 15.35 Nedeljsko popoldne - 17.30 Dolga pot do sna, ameriški film - 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma - 19.30 TV dnevnik -20.00 Balkan ekspres, TV nadaljevanka - 21.00 Potovanja - 21.30 Športni pregled - 22.00 TV dnevnik PONEDELJEK, 17. sept. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Rast, Makedonščina, Za učitelje, Ustno izročilo, Poročila - 10.35 TV v šoli: TV čitanka, Risanka, Angleščina, Mali program, Risanka, Dreser, Na konicah prstov (do 12.30) - 17.20 Poročila -17.25 Smogovci, otroška serija TV Zagreb - 17.55 Varčevanje, Spekter, izobraževalni oddaji - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 P. Mackie: Bogomolka, angleška drama - 21.55 Propagandna oddaja - 22.00 Spoznano - neznano, oddaja o znanosti - 23.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe bosan-sko-hercegovskih pisateljev - 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti - 18.15 Srbija brez nepismenih 1985, izobraževalna serija -18 45 Glasbeni album -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška pano- rama - 21.10 Dinastija, ameriška nadaljevanka -22.00 Mali veliki svet, ponovitev dok. zabav. odda]e (do 22.45) TV Zagreb - I. program: 16,30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Rast, za učitelje, Ustno izročilo - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe bosan-sko-hercegovskih pisateljev - 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 B. Pekič: Čaj ob petih, TV drama -21.05 Izbrani trenutek -21.10 Paralele - zunanje politična oddaja - 21.40 En avtor en film - 22.00 TV dnevnik TOREK, 18. sept. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Jugoslavija, Peta državna konferenca, Izbrali smo za vas, Reka Cetina, Poročila -10.35 TV v šoli: Kemija povsod, Risanka, Metropolitanski muzej, Šola, Risanka, Pianist, Poti izobraževanja - 17.35 Poročila - 17.40 Jeklenec, lutkovna serija TV Zagreb - 17.55 Morje (Dalmatinske pesmi), glasbena oddaja TV Beograd -18.25 Koroški obzornik -18.40 Pustolovščina: 20 tisoč milj pod morjem, otroš odd. TV Bgd - 19.10 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 Aktualno - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 Košarka Bosna : Real - prenos (slov. kom.), v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Gledalec - urednik, zabavno-glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Top lista nadrealistov - 20.45 Žrebanje lota - 26.50 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Jazz orkester RTB - 22.35 Kronika BI-TEF-a TV Zagreb - I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Reka Cetina, Peta državna konferenca - 17.40 Poročila - 17.45 Mali svet -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Gledalec - urednik, za-bavnoglasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Filmi alfre-da Hitchcocka: Rebecca, ameriški film - 23.00 TV dnevnik RADIJSKI SPORED SOBOTA, 15. SEPT. Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Po republikah in pokrajinah -10.25-11.30 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10—14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -12.30 Kmetijski nasveti -13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - Iz naših sporedov Osmrtnice obvestila in zabavna glasba - 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Radio danes radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.55 Obvestla in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 13.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -18 M Minute za EP - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute s Kvartetom godal -20 00-23.00 Oddaja za Slovence po svetu - 22.00-22.20 Poročila - Iz naših sporedov 23 0rj Literarni nokturno Benjamin Fernandez: Moj •■.< I'epe - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni prse/am - glasba NEDELJA, 16. SEPT. Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.20 Humoreska tega tedna -Enver Mehmedbašič: Potovanja - 14.45 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 18.30 Na zgornji polici - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -^3.05 Literarni nokturno - 23.15 Poletni ritmi - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 17. SEPT. Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v do- ber dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z Dobrimi znanci - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov ■ - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno -23.15 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 19. sept. 8.45 TV v soli. TV koledar, Poštni nabiralnik. Kultura govora. Fašizem, Kras, Poročila - 10.35 TV v šoli: Sadovnjak, Risanka, Mala odbojka, Jajce, Risanka, Stava, Slike iz Slovenije - 17.50 Poročila - 17.55 Pedenjžep -18.25 Pomurski obzornik -18.40 Mozaik kratkega filma - 19.10 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 35 mm - filmska delavnica ob ameriškem filmu - Igra na kotalkah - 22.40 TV dnevnik II Oddajniki II. tv mreže: 16.40 Test - 16.55 Nogomet. Dinamo (Moskva) : Hajduk, prenos, v odmoru ... - 18.45 Narodna glasba - Festival Ohrid 84 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.00 TV dnevnik tv Zagreb - I. program: 16.00 Videostrani - 16.10 Poročila - 16.15 TV koledar - 16.25 Otroška oddaja - 16.55 Nogomet Dinamo (Moskva) : Hajduk, prenos - 18.45 Narodna' glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.00 TV dnevnik Četrtek, 20. sept. 8.50 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 17.50 Poročila - 17.55 Trapollo HH 33: Planet dveh sonc, mladinska nadalj. - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka -19.20 Cikcak - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Tednik - 21.00 Propagandna oddaja - 21.05 Martin Luther, vzhodnonemška nadaljevanka - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. tv mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zajec s petimi nogami, otroška serija -18.15 Rast - YU 84, izobraževalna oddaja - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetniški večer: Luis Bufiuel - 22.30 Zagrebška panorama TV Zagreb - I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Zgodba, Moja šola, Kemija - 17.40 Poročila -17.45 Zajec s petimi nogami - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter - politični magazin - 21.05 Gledališče v hiši - humoristična serija - 22.00 TV dnevnik petek, 21. sept. 8.50 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Ročk portret: Indeksi -17.55 Jack Holborn, zahod-nonemška mladinska nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Znanstveno tehnični film: Nikoli ne reci nikoli -19.00 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Človekovi možgani: Jaz, angleška dokumentarna serija - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Ne prezrite - 21.10 B. Binns: Proti vetru; Hiša na griču, avstralska nad. - 22.00 TV dnevnik II - 22.15 Sredina sveta, francosko-svicarski film Oddajniki II. tv mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Avtogrami, otroška serija TV Skopje - 18.15 Hočemo vedeti - izobraževalna oddaja - 18.45 V prostem času, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Okno v glasbeno delavnico - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Ljudje iz marmorja - junaki dela: Železničarji - 21.50 Film Jamesa Cagneva: Razžarjenje, ameriški film TV Zagreb - I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Angleščina, Branje -17.40 Poročila - 17.45 Avtogrami - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Aktualnosti - oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja sorod-nica Rahela, TV nadaljevanka - 21.00 Slovesni koncert združenih narodov za pomoč afriškim beguncem -21.45 TV dnevnik - 22.00 kulturni magazin NAGRADNA KRIŽANKA OSEBA KI PREDVAJA MODNE NOVOSTI OTOČJE V ARAFURT-SKEM MORJU STARA MAMA BABICA BAJESLOVNI OTOK KI SE JE (PO FtATONUl POGREZNIl V MORJE REKA NA JUGU ŠKOTSKE NAPRAVA V MLINU ZA I 1 l'.l'.f NJf PRVOTNO IME VOL GOGHADA RUSKI SKLA OATELJ [CEZARl LEPOTNA POSODOVKA IZ TROPSKE J AMERIKE VELIK GORSKI HRBET PEVKA AN SAMBLA ALPSKI KVINTET DRŽAVA POD HI MALAJO MEŠANICA PLINOV, KI NAS OBDAJA VINSKA POSODA KOŠČEK SUKANCA HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH |JU?IĆ PRVI MO LIVEC V MOŠE.II RAZKOŠNA HIŠA 2 VRTOM Rešitev nagradne križanke z dne 7. septembra: krasta, raster, antena Mirko, Ani raj Rado, Vaško, atentat, trasa, Kiro, ral, kropar. Ist, tesen, omot, UM, 11, Una, mokar, BSA, melona, as, satelit, renome, Aja, dninar, čar. Prejeli smo 136 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Marija Savli, Bavdkova 37, 64000 Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Elza Reš, M°šnK'^m 64240 Radovljica, 3. nagrado (100 din) prejme Bojan Habič, Moša Pijade 4, 64U0U Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 19. septembra do 9. ure na n^lov: ČPGlas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako nagradna križanka. 1. nagrada 25" din, z. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. TEHNIČNI BIRO JESENICE Kidričeva 41 1984 razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 27. 7 LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila KR 101-687 tip Zastava 101 C/1300, letnik januar 1982. Izklicna cena avtomobila je 180.000 din. Licitacija bo dne 24. 9. 1984 ob 15. uri v prostorih Tehničnega biroja Jesenice, Kidričeva 4l. Pred pričetkom licitacije morajo kupci položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Kupnina se plača v gotovini v roku 15 dni po podpisu pogodbe. Stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice nosi kupec. KREDITI ZA NAKUP OZIMNICE IN PREMOGA V Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske lahko dobite potrošniške kredite za nakup ozimnice in premoga. Višina kredita je odvisna od vaše kreditne sposobnosti. Za ozimnico se štejejo krompir, jabolka, čebula, česen, paprika in podobno. Posojilo boste dobili po 34 odstotni (trenutno) obrestni meri, najdaljša doba odplačevanja je 10 mesecev. Dodatne informacije dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. MMk ljubljanska banka M Temeljna banka Gorenjske 8. STRAN PETEK, 14. SEPTEMBRA 1984 REPORTAŽA Starševska šola razumevanja in spoznanj Društvo za cerebralno paralizo Gorenjske že trinajsto leto organizira v Novigradu za starše prizadetih otrok brezplačno dvotedensko letovanje — Za otroke je to možnost vsakodnevne intenzivne terapije, za starše pa nabiranje spoznanj, kako najbolje pomagati otroku Svetlolasi petletni Nace je sila potrpežljiv pobič, ko se z njim ukvarja fizioterapevtka. Da mu sicer ni vse prav, je pokazal na otroško neposreden način, saj je meni nič tebi nič pokazal vrata slučajnemu obiskovalcu, ki je zašel k njegovi fizioterapevtski uri v stavbi Zavoda za letovanje otrok v Novigradu. Nace je le eden od otrok, ki so prišli v šolo za starše, kot pravijo dvotedenskemu letovanju pri Društvu za cerebralno paralizo Gorenjske. Ob dvotedenskem bivanju v Novigradu so namreč skupaj z otroki in njihovimi starši tudi specialni pedagogi in nevrofizioterapevti — letos jih je bilo za izmeno 31 otrok z vse Gorenjske kar 8, zaradi česar je možna tudi intenzivna terapija otrok. »Letos je šola za starše organizirana že trinajsto leto, skupaj z letovanji mladostnikov pa bo število otrok s cerebralno paralizo, ki jim društvo omogoča bivanje na morju ob izdatni finančni pomoči občinskih zdravstvenih skupnosti, doseglo število 90,« pravi dr. Tatjana Veličkovič, ortopedi- nja kranjskega Zdravstvenega doma in ena od pobudnikov. Kljub uspehom, napredku, ki ga je vsa leta kazala šola za starše, pa je ta način ostal domala še brez posnemalcev. Starši, opažajo, da se vsako leto otrokovo stanje po takšni intenzivni terapiji v koloniji izboljša. Če so starši, ki so se prvič udeležili »šole«, dvomili o učinku, so morali mnenje spremeniti Ti otroci so seveda tudi med letom potrebni fizio-terapevtov in specialnih pedagogov v dispanzerjih Zdravstvenih domov ali v razvojnih oddelkih nekaterih vrtcev, doma so potrebne neprestane vaje in ukvarjanje z otrokom. Starši pa potrebujejo še več. »Za nekatere starše, ki pridejo z majhnim otrokom, pri katerem telesna prizadetost ni posebno opazna, doživijo šok ob spoznanju, da se z leti otrokove gibalne sposobnosti morda ne bodo izboljšale. Na srečo nekateri starši hitro razumejo, da je njihovo sodelovanje zelo potrebno, da jim lahko prav oni sami vsak dan skozi igro nudijo pravo terapijo,« meni Marija Božičeva, vodja Kazen individualne terapije je vsak dan enkrat ali ctL tako pri specialnem pedagogu ali pri fizioterapiji, jv lažji skupinski program z igrami, kjer vsi tekmujejo^ gajo. Fizioterapevtka Marija Pirnat se je v parku letovišča ukvarjala z Boštjanom, ki po hudi prizadetosti kot posledici prometne nesreče počasi osvaja gibanje na prostem. letošnje kolonije staršev. Za starše je pač najvažnejše, da otrokovo prizadetost razumejo tako, da so otroku v pomoč. Če se zaradi ljubezni do otroka slepijo, to otroka odvrača od samostojnosti in vztrajnosti pri premagovanju težav. Po-menek med starši, ki jih druži enaka usoda, je veliko vreden. Izmenjajo izkušnje, na lastne oči se prepričajo, kako se da tudi ob hudi prizadetosti napredovati. »Pri društvu se zavedamo, da v marsičem orjemo ledino,« pravi njegova zdajšnja predsednica Nada Piskar. »Pred nekaj leti ni bilo mogoče misliti, da bi otroci s cerebralno paralizo lahko obiskovali redno * . ~ šolo, ampak samo v zavodu, Načeta noge ne ubogajo tako, kot bi želel, s trdo vajo, pri kateri zdaj pa nekateri tudi gibalno mu pomaga fizioterapevtka Marija Bogataj, pa bo nekoč bolje, hudo prizadeti otroci obiskuje- (C Dijaški domovi so oživeli Septembra je življenje v dijaških domovih krenilo po utečenih kolesnicah. Dijakom bo delovnik znova določal urnik, osebje se bo spet otepalo s težavo, kako prehraniti in vzgojiti odraščajočo mladino. Če bi bila hrana boljša, hora legal i s kako uro kasnejša, če se ne bi bilo treba učiti na ukaz in če bi bilo življenje v domu nasploh manj na »piščalko«, potem bi bilo tu kar znosno živeti .'.. Kranj — Če naj sodimo po kranjskem dijaškem domu, potem bodo letos vsa-ležišča zasedena, čeprav so ceno z lanskih 5.460 dinarjev povišali na 8.250. Vendar kaže, da dijaki od daleč pač nimajo druge izbire in so se pripravljeni sprijazniti tudi s popravljeno ceno. V kranjskem dijaškem domu jim zanjo obljubljajo boljšo hrano. Dijaškim domovom kajpak ni lahko. Za njihovo gospodarno poslovanje je tudi tolikšna cena prenizka, saj z njo komajda pokrijejo stroške ogrevanja in hrane. Kje pa so potem še vsa režija, vzgoja in drugo? Za lani so izračunali, da je en sam prebivalec doma v letu dni porabil 490 litrov kurilnega olja, kar pomeni 2.360 dinarjev mesečno le za nafto! A ko bi imeli probleme le z gospodarjenjem! Tarejo jih tudi kadrovske težave. Težko so dobili računovodje Potrebovali bi še nekaj vzgojiteljev, da bi bili kos petsto mladim, zlasti tistim, ki pridejo v Kranj iz drugih republik in tu doživijo nekakšen kulturni šok. Peščica vzgojiteljev zdaj le za silo obvladuje množico* odraščajočih, namesto da bi jim intenzivneje pomagala pri preži* vijanju prostega časa, pri sprejemanju nove'? ga okolja, pri odraščanju daleč od družine in poprejšnjega načina življenja . .'. Takšno ceho plačujejo dijaški domovi. Dijaki, ki žive v njih, življenje seveda gledajo z druge plati. Takole so izpovedale tri dijakinje, ki so se že lani privadile in tematskemu življenju: Lidija Marčun s Krasa »V dijaškem domu bom morala preživeti vsa tri leta svojega šolanja. Zdaj sem ravno na Sredi in sem si- že nekako privadila. Lani jp bilo te/ko, ker je bila sila slaba hrana, pa tudi novi težini mi je kratil svobodo. Z materialnim problemom se ukvarjajo bolj moji starši, ki npsr.jp stroški- šolanja. Sicer imam 6000 dinarjev štipendije, a ta ne bi zadoščala niti za oskrbnino v domu, ko bi jo morala sama poravnavati. S starši smo tudi že razmišljali, da bi šla raje stanovat k zasebnikom. Toda sobo je v Kranju težko dobiti, tudi dražja bi verjetno bila kot dom. Mama je tudi menila, da mi domska disciplina ne more škoditi. To sicer drži, pa vendar bi rada kdaj kako urico prostega časa, ne le ob koncu tedna, ko grem običajno domov. Nerazumljivo se mi zdi tudi, da moramo imeti postelje po-( stavljene narazen . . .« Tatjana Blažič z Mirna na Primorskem »Tudi jaz imam štipendijo, da se ob pomoči staršev lahko preživim v Kranju. Cena doma je letos res visoka, vendar so nam obljubili, da nas bodo tudi bolje hranili. Za lani ne pomnim, da bi kdaj imeli na krožniku meso, tem večkrat pa se spominjam testenin. Se dobro, da sem ob koncu tedna hodila domov in se tam najedla za ves teden nazaj. Pa to me še ne moti toliko kot režim učnih ur. Raje bi se namreč učila tedaj, ko se zdi meni pomembno, ne pa na ukaz.« Majda Galun s Ptuja »V primerjavi /. vrstniki, ki živijo s starši, imamo mi domovci gotovo manj svobode, saj moramo biti zvečer že "ob pol desetih v postelji, vsak dan se moramo učiti ob točno določenem času, prostega časa nam puščajo malo. Verjamem, da je to v domu s 500 mladimi ljudmi nujno, a me vendarle kdaj pa kdaj moti. Zlasti v času učnih ur, ko smo vse tri sostanovalke v sobi za mizo, pa bi raje 'klepetale, kot pa buljile v knjige. Dom je tudi vsako leto dražji, tarnajo naši starši. Tudi naši žepi so obremenjeni. Če sami pokrivamo stroške bivanja v domu, nam ne ostane veliko za disco, knjige, obleke, kino. za kak priboljšek k enolični internatski hrani . . .« 1). Z. Žlebi r Lidija Marčun Tatjana Blažič Majda Galun jo redno osnovno šoi se je na srednjo šolo niške smeri v Kiti vpisal tudi učenec 1 rem se bodo pedagog li, da bo svoje znanja na drugačen način ^ učenci.« Prav tako kot star^ spreminjati miselno^ šolah in povsod dim voljni sprejemati i>/ praksi uporabljati k znanja pri ravnanju $ tirni otroki. Če semo^ kujemo od drugih j tehnični opremi, ki; na voljo prizadeti otr\( nas ne manjka u l volje, elana, tudi uV ga organizacijskega kovnega dela. Nikar ne vedo kako iz: ležnost terapevtom^ ukvarjajo z njihovi^ Vsak, tudi neprizadet lec zlahka spozna, nih. Tudi /daj s popravilom ne bi smoli odlašati. Posekati bi mo rali goščo ob poti. da se pozimi vejevji' ne bi pod težo snega upognilo na cesto in cestišče vsaj toliko obnoviti, da bi ya bilo mogoče pozimi plužiti. /,e res, da je vas majhna, da jih je od 37 krajanov le 15 sposobnih /.a delo. toda kljub temu smo pripravljeni pomagati. Ni reš, da ham za cesto ni mar. To smo dokazali že v preteklosti, ko smo z udarniškim.delom čistili obcestne kanale1, sekali veje, nasipali pesek in podobno,« zatrjujejo vaščani in se Spominjajo šestdesetih let. ko je za njihovo cesto, kot tudi /a ostalo v krajevni skupnosti Preddvor, skrbel njihov sokra-jan dane/. Rebernik. »V tistem obdobju je bila cesta najbolje vzdrževana. KcM asfalt je bila!« /. Možjance nas je pot vodila V kranjsko Cestno podjetje, kjer so povedali, da so / novim letom dobili v vzdrževanje tu di 500 kilometrov gorenjskih lokalnih cest (med njimi tudi odsek od Tupalič do Mo/jan-ce), da so >e potlej skušali pri rinemo organizirati in skleniti s krajevnimi skupnostmi po godbe o vzdrže\ aun . Pravijo, da so pogi < že spomladi, a 12 IV j danes še niso dobilivy| ne pritrdilnega m r.<-ga. Če bo kraj odklonila* podpis posvl Cestno podjetje SttMl valo cesto ali pa bo zaupalo kateri usposobljeni delovni ciji. "Res je, da smo oki premišljevali, kaj bu' pravi .Jože Zonmn, nik sveta krajevne ^ Preddvor. »Zaveda" denarja /a v/di.. kdaj krajevnih cesttl či> ga ne bomo bogato' nitili / udarniškim S mo z njim bolj nulo J Če bi delo prepustili u podjetju, bi bile tel vzdrževanju verjetno) saj vsi vemo, kako dr podjetjih delovne urvq in st rojev. Krajev bo še v tem dneh REPORTAŽA PETEK, 14. SEPTEMBRA 1984 S, STRAN GLAS PETKOV PORTRET Pred vlečnicami ne bo vrst jvna smučarska vozovnica bo 550 dinarjev — Pred vlečnicami pričakujejo dolgih vrst — Kranjska gora bi morala enotno »pati na domačem in tujem tržišču jska gora — V našem tj znanem smučarskem tu V Kranjski gori se vise dobro pripravljajo na o sezono. Žičničarji so vzeti pri rednih vzdrže-delih na žičnicah. Še j hitijo v Podkorenu, bi radi še pred snegom obili smučišče tako, da f^Bo pripravljeno za zahte-kme in prireditve ter za rtne treninge naše smu-e reprezentance. Umetni elani uspešno privabljal irje, letos pa bodo še bolj ■oljni, saj gradijo poleg *#edve novi vlečnici, jpj veseli pa bodo smu-letošnjih cen na žičnicah letnicah, kajti zaradi ener-drugih stroškov so mo-todražiti dnevne vozovnice ali manj sezono zaklju-fo z izgubo in tudi letos se , fcbeta kljub podražitvam, ^■be nikakor niso ekonom- 300 dinarjev, za popoldansko od 12. do 19. ure pa 320 dinarjev. Ena vožnja na vlečnici ali sedežnici bo 50 dinarjev, sezonska karta za smučišča kranjskogorskih žičnic pa 6.000 dinarjev. Nekoliko cenejše so terminske vozovnice: sedemdnevna velja ."'.080 dinarjev, za štirinajst dni smučanja pa 5.390 dinarjev. Številni se odločajo za karte, ki imajo po 50 točk. Ena vožnja v Mojstrani šteje štiri točke, za petdeset točk pa bo treba odšteti 362 dinarjev. Že lani pred vlečnicami ni bilo dolgih vrst, ki se jih spominjamo iz minulih let in verjetno jih tudi letos ne bo. Za prav septembra že veljajo nižje hotelske cene. V hotelu A kategorije, Kompasu, stane penzion v dvoposteljni sobi 1.900 dinarjev, v Alpini 1.500 dinarjev, v Larixu in v Leku 1.700 dinarjev. V Prisanku bivajo domači gostje za 1400 dinarjev, v Slavcu že za 1.100 dinarjev. Turistična taksa je letos 28 dinarjev in za otroke 14 dinarjev. Hoteli so že predložili tudi dolarski cenik za tuje goste, ki bo veljal tudi v naslednjem letu. V Kranjski gori si razumljivo želijo živahnejšega turističnega utripa in načrtujejo tudi nove apartmaje in hotelske zmogljivosti, a naložbe so silno drage in je težko zbrati de štiričlansko slovensko družino nar. Zato bo tudi za apartmaje bo smučanja presneto draga, ob Razorju, ki jih načrtujejo, na karta — tako so fiagali — bo veljala v i gori, Podkorenu in v Martuljku 550 dinarjev, mutišču v Planici, Moj-•»i . Spanovem vrhu pa 400 Za otroke do desetih za 100 dinarjev cenejša, m ko za skupine smu-nad 10 velja 500 dinar -£a dopoldansko smuko od 13 ure bo treba plačati številnim popolnoma nedostopna. Zaradi upadanja standarda bo marsikdo ostal doma ali si dvakrat, trikrat privoščil najbližje smučišče, kajti tudi bencin bo očitno vse dražji. treba ogromno denarja, ki ga turistična Kranjska gora sama ne zmore in bo potrebna širša družbena akcija, če hoče-jo.^da se bo še kaj gradilo. Zal pa se v Kranjski gori iz Tako popularna rekreacija bo leta v leto bolj opaža, da je tu žal v zatonu, občepeli bomo doma. Kranjska gora, kjer so danes po hotelih večinoma agencijski gostje, predvsem Angleži, tako kot ostali kraji ne pričakuje velikega obiska v zimski sezoni, domačih gostov sploh ne. Že zdaj jih je občutno manj kot minula leta, če- ristično gospodarstvo med seboj premalo povezano in da se premalo uporno loteva razreševanja hudih težav. Premalo skrbijo za enotno nastopanje na domačem in tujem tržišču, saj se očitno vsak hotel zapira za lastne zidove in prešteva devize. Dohodek bremenijo ogromni stroški, ki jih imajo hoteli predvsem z ogrevanjem, kajti kuriti je v treba v Kranjski gori sedem mesecev. Turistična poslovna skupnost ni zaživela in zdaj je v Kranjski gori že težko dobiti strnjene in točne informacije o zasedenosti in prostih zmogljivostih. Vsak ve le toliko, kolikor je v njegovi »pristojnosti«. Ni skupine ljudi ali posameznikov, ki bi vlekli turistični voz naprej. Zato je čutiti mlačnost, nezavzetost za skupne stvari. Kljub vsem splošnim ali samo kranjskogorskim težavam bi bilo mogoče vendarle privabitj več turistov v lepi zgornjesavski kraj. D. Sedej Jože Zaplotnik To nedeljo bodo kranjski planinci odprli novo pot Z Ledin na Veliko Babo. Vanjo je osem markacistov vgradilo blizu 450 ur trdega dela. Med tistimi, ki so se potili ob nošenju težkih bremen na goro, vrtanju lukenj v steno in zabijanju varovalnih klinov, je bil vedno prizadevni načelnik odseka za pota pri kranjskem planinskem društvu Jože Zaplotnik. Za markaciste pravijo, da so še posebno veliki ljubitelji gorskega sveta. Da je Jože z njim tesno povezan, niti ni čudno, saj je od ranega otroštva zrl v mikavne vrhove nad Jezerskim, kjer se je rodil v letu osvoboditve naše domovine. Kot mlad fant je začel nositi hrano v Češko kočo na Spodnjih ravneh, potlej pa ga je Karničarjev Andrej iz domačega planinskega društva navdušil za markacijsko dejavnost. Vzljubil je označevanje gorskih poti z belo-rdečimi oče-sci, čeprav je pri urejanju poti na Kočno, Dolške Škrbine, Mali Grintavec in drugam kaj kmalu spoznal, da mora markacist pred uporabo barve in čopiča postoriti marsikaj zahtevnejšega. »Pri nadelavi novih poti in popravilu starih,« pojasnjuje sogovornik, »je treba često vzeti v roke tudi kramp in macolo. Nošnja kovinskih varoval v skalo je garaško delo, namučimo se tudi pri vrtanju in zabijanju, saj za to le malokdo uporablja stroje. Dober markacist mora znati veliko stvari postoriti sam, imeti mora smisel za opazovanje narave, sposobnost presoje za izbiro najboljše smeri in čut za varstvo okolja obenem. Čeprav poti delamo tako, da so dostopne in varne za vse, razne tehnične pripomočke vgrajujemo le tam, kjer je to nujno. Markacist mora tudi upoštevati mnenja, drugih in se vključevati v kolektivno delo, predvsem pa ga mora stvar veseliti.« Jožeta razveseljuje ta dejavnost že skoraj dve desetletji. Najprej je več let vodil jezerske markaciste. Ko se je, skoraj dvajsetleten, preselil v Kranj, je nekaj časa zahajal v gore le kot planinec, potlej pa se je 1974. leta pridružil sprva kranjskim vodnikom in pozneje še markacistom. »Takrat smo se začeli pripravljati,« se spominja, »na urejanje poti Kranjski vrhovi. Bilo nas je malo, zato smo v letih 1975 in 1976 prebili vse proste dni in celoten dopust v gorah, da so bile poti ob času nared. Žal pa vsi obiskovalci gora ne cenijo dovolj naših prizadevanj. Nekateri namerno poškodujejo drevesa /. markacijami; veliko škode na poteh nastaja tudi zaradi izgradnje gozdnih cest.« Danes deluje v odseku pod Jožetovim vodstvom približno desetina mladih, a izkušenih planincev, ki skrbijo za urejanje poti na območju Karavank in Grintovcev, Storžka, Zaplate in Kalške-ga grebena pa Jošta, Mohorja in Jelovice. Lani so na novo speljali poti od Kali.šča pod Stegovnik in z vrha Tap-ke na Dolce. Letos so za 85-letnico društvene dejavnosti podarili planincem pr vi slovenski pristop na Babo, ki vodi levo od Kranjske koče pod Ledinskim vrhom in v grapi med vrhom in Babo privede na staro pot. Za pri- hodnje leto snujejo še zahtevnejše načrte; želijo na m reč nadelati novo pot /. Ledin na Skuto ter omogočiti povezavo med Jezersko in Kokrško Kočno. Poleg tega nameravajo vse vrhove opremiti s kovinskimi žigi. »Vsa številna delovna potepanja po gorah«, premišlja Jože, »mi niso nikdar odveč. Celo nasprotno; čutim potrebo po aktivnosti, saj se pri opravljanju poklica žerjavi-sta ne gibljem mnogo. Vendar bi bilo tako verjetno tudi v primeru, če bi opravljal fizično delo, saj je najpomembnejši občutek, da sem med bivanjem v gorah koristen za planinstvo. Veliko mi pomeni zadovoljstvo planincev na dobrih poteh v florah.« Tudi planinci ne skrivajo zadovoljstva nad Jožetovo skrbjo za pota. V zahvalo za njegovo delo so mu 1976. leta podelili bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije, tri leta pozneje KnafeljcVvo diplomo, leta 1980 pa priznanje PD .Jezersko. To so obenem priznanja za razumevanje in potrpežljivost vsej Za-plotnikovi družini, še zlasti bolni Jožetovi ženi, ki lahko le po pripovedi sledi moževi dejavnosti v gorah. S. Saje ■im podjetjem pogodbo, »zanj vzdrževala 7,7 kilo-V lokalnih cest: od Predli do Potoč in do Doma Al-■ Drolca, do Nove vasi in .Ido Brega in Tupalič ter *\|ipalič do Možjance. Za cepi vzdrževanje bo dobila \|boč dinarjev, samo za ije snega pa bo potrebo-50 tisočakov. Za možjan-j\ psto bo dobila 55 tisoč di-kar je ob več kot mili-I škodi na cestišču le ličen znesek. V Cestnem ju so že predlagali, da bi paj s predstavniki samo-ne komunalne interesne iogledali cesto in se kodločili. V krajevni ti menimo, da bi bilo )lje, če bi v cestišče li železne kanale. Izkuš-namreč pokazale, da so I pod cesto slabo ob- [raščak ►rizanesel sjanci lovinski viri navajajo, še graščaki pogledali alcem Možjance skozi zaradi težkih življenj-n delovnih razmer. Iz koliških vasi so morali nj tlako, medtem ko je ■rita irnela le dajatve v pVii dandanes bi morali kdaj pa kdaj pogledati ste in ji izdatneje po-Suj menda želimo, da & nase obrambne name-^nembno področje ostalo vBtno. Z raznovrstnimi morali pospeševati s«pvo, razreševati zaple-iW«ialno problematiko in zagotoviti nekatere, za življenje v odročni vasici nujne dobrine. Že ob krajši suši presahne izvir in zmanjka vode V zbiralniku pod Mojzesovo skalo. Letošnje poletje je bilo še kar obilno z močo, pa kljub temu je v nekaterih, predvsem višje ležečih hišah, pritisk v vodovodnih ceveh toliko upadel, da se pralni stroji niso vrteli. Na pranje so nosili k sorodnikom v dolino. Ko je Lado Trebeč, sicer predsednik krajevne konference SZDL Preddvor in član vaškega odbora, v ponedeljek pripeljal v vas vodovodne cevi, so krajani končno dobili upanje, da bo kmalu tudi iz njihovih pip tekla voda z močnejšim curkom. Vodovod bodo napeljali z Zapečnikove planine. Studenec so že preskusili in ugotovili, da ima neoporečno vodo. Vode bo dovolj za vso vas, ni pa zanesljivo, če tudi za 25 počitniških hišic v bližnji okolici. Denar za cevi je prispevala občina, pri vsaki hiši bodo dali še od 10 do 20 tisočakov, pri izkopu pa bi lahko, krajanom in strojem pomagale še mladinske brigade. Edina hitra vez z dolino je sprejemno-oddajna postaja, ki jo ie kranjski štab za civilno zaščito pustil v vasi po udoru ceste. Postaja je priključena na Omrežno napetost, kar pomeni, da bi v primeru pretrga" nega tokokroga (strela, požar) edina vez ostala gluha na pomoč iz doline. Telefon se je Možjanci sicer približal, trije pro.;ti priključki za to vas so v Tupaličah; vprašanje pa je, kdaj bo zabrnel tudi v vasici na hribu. Prav bi bilo, da kmalu. C. Zaplotnik Naš dragi prvošolec Ko smo tretjega septembra gledali za malim garačem, kako prvikrat tovori šolsko torbo, se nam je milo storilo. Nenazadnje tudi zato, ker smo zanj namenili dobršen del družinskega proračuna Lani je dvakrat tedensko odhajal v malo šolo, v plastični vrečki je nosil delovni zvezek, pisalo, barvnike in copate, zavili smo mu sedvič in jabolko. Vsak mesec je prinesel domov Cicibana. Nismo si predstavljali, da bi bilo na jesen, ko malček postane prvošolec, kaj bistveno drugače. Pa smo se ušteli. Ko je iz kopalk prvikrat zlezel v lansko majico in kav-bojke, smo videli, kako se je v letu dni potegnil in spoznali, da za šolo ne bodo potrebni zgolj torba in učbeniki. Ker družinski proračun ni neomejen, smo kanili izdatke za našega šolarja sproti zapisovati, pa vendarle je nadzoru nedvomno ušla še kaka drobna pomembnost. Za šolske potrebščine smo odšteli 3000 dinarjev. To niso le knjige in zvezki, temveč cela vrsta tehničnih pripomočkov, ki jih naše šolsko obdobje ne pomni. Ploščice za računanje množic, bleščeči papir, plastelin so le nekateri, ki smo jih mi, na klasični način izšolana generacija, uspeli prepoznati. Vse >ku paj smo naložili v torbo za 1200 dinarjev in položili na tehtnico: blizu 9 kilogramov. Prtiček za malico in brisačko za vzdrževanje higiene v šoli smo vzeli iz domače zaloge, zato tisti hip ni bilo treba niče-, sar plačati. Klasični telovadni pulover, ki ga mu bo spletla babica za hladnejše dni, 2000 dinarjev. Najdražji so bili čevlji, za katere smo odšteli 4500 dinarjev, za škornje, ki ga bodo varovali pred dežjem, pa 2500 dinarjev. Kupili smo mu tudi pelerino za 1800 dinarjev, saj bo dežnik (1500 dinarjev) verjetno izgubil že prvi deževni šolski dan. Jeseni smo optimistično izračunali, da nas bo prvošolec stal stari milijon ali morda ob nepredvidenih izdatkih kako polovico več, a smo se uračunali. Za šolske potrebščine, torbe, copate smo odšteli 5200 dinarjev. Da smo ga oblekli od glave do pete, 20.940 dinarjev. Torej smo se ušteli za cel milijon. Toda že prvi šolski dan je mali prinesel domov v beležki zahtevo po novih dajatvah: malica bo 300 dinarjev na mesec. Če bo hotel ostajati v podaljšanem bivanju, bomo dodali še kakih 1500. Za telovadbo bo potreboval hlačke ali trenirko, nujno pa mu mora- mo kupiti tudi adidaske, saj jih ima v razredu vsakdo, ki kaj velja. Ciciban stane na leto 420 dinarjev in tovarišica je rekla, da je obvezen. Eant pa bi rad naročil tudi Kurirčka, čeprav ga priporočajo šele tretješolcem. Sicer pa Kurir-ček tudi stane »le ušivih 420 dinarjev«. Tako smo si torej prve šolske dni olajšali denarnice. Dobra dva stara milijona in pol, očetova .povprečna plača, je šla za prvošolca. Potolažilo nas je le to, da smo z našim edincem kar dobro prišli skozi in da drugim, ki imajo v šoli dva, tri ali celo več otrok, trša prede. Vendar izračunani znesek prav gotovo še ni dokončen. Med letom se bodo polomile ali izgubile voščene barvice, potrebni bodo novi floma-stri, da bodo prav tako imenitni kot Uroševi, pa na topel pulover pozimi še draga bunda .. . Ce nam bo sreča mila, morda le ne bomo končali na beraški palici. D. Z. Žlebir copati so nas stali 1000 dinarjev. Prvošolec, če bo kajpada bolj mirne narave, bo do sklepnega spričevala strgal, ponosil ali prerasel dvoje hlač. Zanje smo odšteli po 2500 dinarjev. Na razprodaji smo mu kupili še žametne kavbojke, ki so stale 1200 dinarjev, da jih bo imel v rezervi, če bo razbo-ritejše sorte. Dva kompleta ^spodnjega perila sta znesla 1000 dinarjev, dvojne nogavice 240 dinarjev, dve raztegljivi majici, da ju bo nosil namesto srajc, 1200 dinarjev, volna za O LAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 14. SEPTEMBRA Franc Peternelj si; »ustr'elil« 596 krogov Državni rekord svetovne vrednosti H rastje ~ 52-letni Franc Peternelj i/ 11 rastja pri Kranju je na državnem prvenstvu z malokalibrskim orožjem v Zagrebu >ustrelil« s hitrostrel-no pištolo 590 krogov od 600 možnih in /a dva kroga izboljšal šest let star državni rekord. Primerjati jugoslovansko prvenstvo in olimpijsko tekmo ni najbolj umestno, pa vendarle — Franc bi s tem rezultatom osvojil na olimpijskih igrah v Los Angelesu zlato kolajno. Žal ni bil niti med olimpijskimi kandidati. Zakaj ne? »-Jugoslovanski olimpijski komite je postavil previsoko normo — 595 krogov, kar je bilo tedaj za krog več od mojega državnega rekorda. To je rezultat, s katerim so na olimpijskih igrah že osvajali kolajne. Švicarji so svojim strelcem postavili normo 592 krogov. Avstrijski »pištolar« Pe-tritseh, ki je pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Moskvi osvojil bronasto kolajno, je moral za nastop v Los Angelesu pristreljati 591 krogov,« pravi Franc Peternelj st., ki je v svoji bogati športni karieri nastopil dvakrat na olimpijskih igrah (v Montrealu in Moskvi), na svetovnem prvenstvu v Švici, na več evropskih prvenstvih, v svoji vitrini pa ima že 22 zlatih kolajn z državnih prvenstev. »Za izpolnitev olimpijske norme sem imel tudi premalo priložnosti. Lani so me povabili le na dve večji tekmovanji — na odprto prvenstvo Jugoslavije v Titograd in na balkansko prvenstvo v Solijo. V Bolgariji smo tekmovali v nemogočih razmerah, zeblo nas je in o tem, da bi izpolnil normo, ni bilo moč niti razmišljati. Titograjsko strelišče mi že od nekdaj ne ustreza: tarče so preveč osvetljene, prostor za strelnimi mesti prav tako, strelec pa je skoraj v temi. Na letošnjih tekmovanjih, na katerih pa po pravilih olimpijskega komiteja ni bilo mogoče izpolniti norme, nn je šlo bolje. V Rečici pri Laškem sem dosegel 595 krogov, nekajkrat sem »ustrelil« tudi krog manj.« Na slovenskem prvenstvu v Ljubljani in na državnem v Zagrebu, kjer je dosegel odlična rezultata — prvič 594 in drugič 594 krogov, je izkušeni kranjski strelec dokazal, d \ bi zaslužil mesto v številčni olimpijski ekipi. Franc se sicer jezi nad zam jeno priložnostjo, toda bolj kot o tem razmišlja o prihodnosti. »Po slabih rezultatih v lanski sezoni sem že nameraval odnehati, po letošnjih spodbudnih dosežkih pa sem spet dobil veselje do treningov in tekmovanj. Prihodnje leto bo v Osijeku v počastitev 20-letnice strelskega športa na Hrvatskem evropsko prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem, kjer bo Jugoslavija v tekmovanju s hitrostrelno pištolo nastopila z ekipo. V njej naj bi bila tudi sin Franc in še eden od strelcev. Če bom v Osijeku dobro streljal, se bom morebiti potegoval še za nastop na olimpijskih igrah v Seulu.« Franc je kritičen do razmer v našem strelskem športu. »'Puškaši' imajo letno okrog 20 pomembnejših tekmovanj, 'pištolarji' le dve ali tri,« pravi. »Za vadbo imamo veliko slabše možnosti kot, denimo, tekmovalci iz vzhodnoevropskih držav, ki na enem treningu postrelijo štirikrat več municije kot mi. Pri nas varčujemo, gledamo na vsak metek.« Dvajset let se že Franc vozi na treninge v Ljubljano, običajno enkrat tedensko, pred pomembnejšimi tekmovanji tudi večkrat. S sinom Francem, nekdanjim evropskim prvakom in dobitnikom bronaste kolajne na sredozemskih igrah v Splitu, sta se letos odrekla denarju, ki sta ga dobila za vadbo, in ga namenila za izgradnjo strelišča v Preddvoru. »Upam, da bo prihodnje leto že nared,« pravi Franc. »Bliže bo in še vožnja po cesti, ki ni tako prometna, bo psihično manj naporna.« C. Zaplotnik J Strelsko tekmovanje Ribno — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) Radovljica prireja v soboto, 22. septembra, od 8. do 12. ure na strelišču pod Ri-bensko goro v Ribnem pri Bledu ekipno tekmovanje v streljanju s pištolo in avtomatsko puško. Udeležijo se ga lahko petčlanske ekipe osnovnih organi- zacij ZRVS radovljiške občine. Zmagovalna ekipa in tekmovalci, uvrščeni od prvega do petega mesta, bodo prejeli pokal oziroma priznanja na svečani akademiji ob dnevu JLA v mesecu decembru. Občinska konferenca ZRVS Radovljica sprejema prijave do 20. septembra, izjemoma pa tudi na dan tekmovanja na strelišču v Ribnem. NOVO V KINU Ameriško filmsko dramo Rocky, ki govori o življenju in trdem treningu ter uspehih boksarja, smo že imeli priložnost videti na TV ekranih in v kinu. 'Zdaj pa v gorenjske kinematografe prihaja nadaljevanje, Rocky II. Rocky, ki je v eni težkih tekem poškodovan, pride v bolnico, kjer mu svetujejo, naj se ne ukvarja več z boksom. Njegovo vkla-pljunje v normalno življenje ne gre brez težkoč. Vendar sčasoma Ročki/ spozna, da ga njegoim življenjska pot vodi le nazaj k ringu. To je sprejela tudi njegova žena, ki na koncu odobri njegovo odločitev, da ponovno nastopi. Igralec Sulvester Stallone je tudi v tem filmu pokazal izredne igralske kreacije in nepozabne boksarske scene. Tudi film Sostanovalke prihaja iz Neiv Yorka. Bivše dekle na klic. Bili, živi v apartmaju sredi Neiv Yorka. Ker ima premalo dohodkov, da bi plačevala drago stanovanje, si dobi sostanovalki, igralko Joan in fotomodel Seri. Vrsta ljubezenskih zgodb, precej golote, vzponov in padcev in nazadnje za vse tri srečen konec . . . Kot pravijo, je režiser Vincent za ta svoj film uporabil igralke, ki enako dobro znajo na filmskem platnu igrati in ljubiti. .. Se ena filmsko nadaljevanje se nam obeta: Supernum II Kdor ima rad avanturistično fantastiko, naj si ga ogleda. Superman, ki se je rodil na planetu Knjpton, je prišel na zemljo, kjer sta ga vzgajala na-radnu Aincneana. Postal je novinar, se zaljubil ud. Slede pa hudo dramatični dogodki. Medtem ko je V prvem filmu Superman rešeral Kalifornijo, mora daj rešiti kar celo Ameriko, kajti r nevarnosti je že predsednik drŽave* Superman se je sicer odrekel svoji nadmoći, r je nevarnost le prevelika, vskoči in udari kjer ga kliče dolžnost. I bil je ljube.en. toda rešil je deželo pod pogubo. Težko je sicer zm, val vse zapnpke, a Uspelo mu je, da so hudobe ponovno zapustile Ijo ... ko au-uigo-zem- NOGOMET Presenetljiva zmaga Tržiča Kranj - V prvem kolu gorenjskega nogometnega prvensH a so člani Tržiča presenetljivo visoko premagali moštvo LTH, Bohinj je osvojil prvi točki proti Alpini. Lesce so ugnale Polet, Reteče so bile boljše od Kondorja, Bled in Alp-les pa sta se razšla /. delitvijo točk. V pokalnem tekmovanju so imele več uspeha gostujoče ekipe, omeniti pa velja visoko zmago Tržiča na gostovanju v Retečah. Izidi — člani — 1. kolo — Tržič : LTH 4:1, Bohinj : Alpina 5:3, Bled : Alp-les 1:1, Lesce : Polet 4:1. Reteče : Kondor 7:3; pokal SFRJ - Polet : Jesenice 3:5, Reteče : Tržič 3:8, Alples : Bohinj 1:2, LTH : Bled 4:0, Lesce : Kondor 3:0 mladinci — 1. kolo — Bohinj : Alpina 3:0, Lesce : LTH 1:1, Kondor : Polet 4:1; mladinski pokal — Alpina : Alples 5:4, LTH : Jesenice 4:0, Polet : Kondor 7:6, Lesce : Bohinj 8:3; kadeti — 1. kolo — Sava : Alples 3:0, LTH : Jesenice 3:0, Triglav : Britof 0:6, pionirji — 1. kolo — Bohinj : Alpina 3:4, Bled : Alples 3:0, Lesce : Polet 3:0, Tržič : LTH 1:4, Reteče : Kondor 5:2. P. Novak Podbrežani visoko dobili v Britofu KRANJ — V drugem kolu občinske nogometne lige A je Sava v Trbojah premagala domačine, Kokrica je tesno odpravila Šenčur, Podbrežani so visoko zmagali v Britofu, medtem ko sta Primskovo in Zarica igrala neodločeno. Izidi — Kokrica : Šenčur 1:0, Podbrezje : Britof 5:0, Trboje : Sava 2:4, Primskovo : Zarica 2:2. Vodita Podbrezje in Sava s štirimi točkami. Izidi članske B lige — Mavčiče : Grintovec 5:0, Preddvor : Podgorje 3:2, Visoko : Bitnje 1:8, Hrastje : Velesovo 3:3. Vodijo — Bitnje, Mavčiče in Preddvor s štirimi točkami. Mladinci — Trboje : Naklo 4:2, Preddvor : Primskovo 1:7, Bitnje : Zarica 4:0. Vodi Primskovo s štirimi točkami. Pionirji — Bitnje : Zarica 0:7, Podbrezje : Sava 0:3, Kokrica : Primskovo 1:3, Visoko : Naklo 1:3, Britof : Šenčur 4:0. Vodijo Britof, Sava in Primskovo s štirimi točkami. D. Jošt ROKOMET V gorenjski ligi 14 ekip Kranj — Danes, v petek, pričnejo s tekmovanjem tudi rokometaši v gorenjski ligi. V prvi, tekmovalni skupini sodeluje osem ekip: Sava, Jelovica, Krvavec. Britof, Storžič, Gumar, Besnica in Duplje; v drugi, rekreacijski pa ekipe veteranov Save, Peka, Dupelj, Preddvora, Kranja in letališča Brnika. Večina tekem bo na sporedu v petkih. Zmagovalec tekmovalne skupine se bo na kvalifikacijah potegoval za uvrstitev v drugo republiško ligo. J. Kuhar Brane Dolinar zmagovalec avtorallyja Kriška planina — Športna kom\ cerkljanskega avto-moto društva je v nedeljo pripravila tradicionalni torallu Kriška planina. 1'deleženci so po spretnostni vožnji predZatf-nim domom v Cerkljah krenili do Požemka, mimo Grada do Stiske 2 Ambroža, kjer je bila preskušnja v streljanju z zračno puško: nato pa*! Ijevali do cilja na Jezercih. Zmagal je Brane Dolinar pred Francem Jto? toni. Markom Prosencem, Janezom Globočnikom m Blažem Kaplani Vsi vozniki so se udeležili tudi proslave pri spominskem obeležju -K dilo i ti slika: J. Kuhar ŠPORT OB KONCU TEDNA Kranj: letno pionirsko prvenstvo v smučarskih skokih — Smučarska zveza Slovenije in Smučarski klub Triglav Kranj prirejata jutri, 15. septembra, ob 16. uri na 55-metrski skakalnici na Gorenji Savi letno slovensko prvenstvo v smučarskih skokih za starejše pionirje (letnik 1970 in 1971). Uradni trening bo med 9. in 11. uro, prijave pa sprejemata prireditelja še do 14.30. Naklo: tek in pohod »Od spomenika do spomenika« — V spomin na dvodnevni boj borcev drugega bataljona Kokrškega odreda septembra 1942 bosta v nedeljo sedmi množični tek in pohod »Od spomenika do spomenika«. Udeleženci bodo lahko med 9. in 13. uro krenili k cilju, k spomeniku v Kapniku, s šestih štartnih mest: iz Strahi-nja, Goric, Tenetiš, Dupelj, Nakla in s Kokrice. Ob 14. uri bo v Kapniku proslava, uro kasneje pa razglasitev rezultatov za vseh 16 kategorij in podelitev priznanj in nagrad. Kranj: odbojkarski finale za pokal maršala Tita — Odbojkarska zveza Slovenije je organizacijo sklepnega dela tekmovanja za pokal maršala Tita v naši republiki zaupala Odbojkarskemu klubu Triglav. Ženski finale bo jutri, s pričetkom ob 15. uri, v športni dvorani na Planini; nastopile bodo ekipe Palo-ma Branik II, Partizan Tabor in Bled. Moški finale bo v torek ob istem času in v isti dvorani, za zmago pa se bodo potegovali ravenski drugoligaš Fuži-nar, slovenski prvoligaš Narodni dom iz Ljubljane in ekipa Bleda. Nogomet — Nogometaši kranjskega Triglava se bodo v četrtem kolu slovenske nogometne lige pomerile v nedeljo ob 16.30 na igrišču Stanka Mlakarja z moštvom Izole, Naklanci pa gostujejo v Kamniku, kjer bodo igrali z moštvom Stola. Na sporedu bo tudi tretje kolo v občinskih nogometnih ligah. Razpored tekem — člani — sobota ob 17.30 — KINO KRANJ CENTER — 14. septembra: amer. barv. pust. RAMDO ob 16., 18. in 20. uri, 15. septembra: amer. barv. pust. RAMBO ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. pust. SUPERMAN II ob 22. uri, 16. septembra: jap. barv. ris. PALČIČA ob 10. uri, amer. barv. pust. RAMBO ob 15.. 17. in 19. uri. prem. amer. barv. akcij, drama ROC-KYII ob 21. uri, 17. septembra: amer. barv. akcij. ROCKY II ob 16., 18. in 20. uri. 18. septembra: amer. barv. akcij, drama ROC-KY II ob 16., 18. in 20. un, 19. in 20. septembra: amer. barv. pust. fantastika SUPERMAN II ob 15.45, 18. in 20.15. KRANJ STORŽIČ — 14. septembra: amer. barv. MOŽ IZ SAN EERNANDA ob 16 18. in 20. uri 15. septembra: amer. barv. karate OROŽJE PROTI UGRABITE-UEM ob 16. uri. amer. barv srhljivka PETEK. 13-, I. del ob 18. in 20. uri, 16. septembra: amer. ital. barv. pust. SUPER VOH-UAČ ob 14. in 18. uri, izrael. barv. erot. kom. VROČI ŽVEČILNIK ob 16. uri, prem. amer. barv. erot. SOSTANOVALKI ob 20. uri 17. in 18. septembra: amer. barv. erot. SOSTANOVALKI ob 16.. 18. in 20. uri, 19. septembra: Izrael, barv. erot. kom. VROČI ŽVEČILNIK ob 16.. 18. in 20. uri. 20. septembra: ital. amer. barv. pust. SUPER VOHUAČ ob 1(1. 18. m 20. un. TRŽIČ — 15. septembra: amer. barv. fant. BLADE RUNNER - IZTREBIJEVA-l.EC ob 16.. 18. in 20. uri. prem. amer. barv. erot. SOSTANOVALKI ob 22. uri. 16. septembra: jup. ban: n.v. PALČIČA ob 15. uri, umrr barv. BI ADE RUNNER - 17.TRE-BUEVALEC ob 17. in 19. uri, jap. barv. erot. 1001 NOČ V TOKYU ob 21. uri. 17. septembra: jap. barv. erot. 1001 NOČ VTO-KYU ob 18. in 20. uri. 18. septembra: ital. hun: kron. LETEČA BRIGADA ob 18. ur,, jap. barv. erot. 1001 NOČ \' IdKVU oh 20. un. 19. septembra: ital. amer. ban: )>ust SUPER VOHUAČ ob 18. in 20. uri, 20, septembra: izrael, barv. erot VROČI ŽVEČILNIK ob is. in 20, uri. DOM KAMNIK — I5r septembra: ital ban: pust BOMBARDER nI, 16., is. in 20. un. prem. atnef. Iittrr. akcij. ROCKY // nI' 22. uri. 16. septembru: mil. ban: pust. BOMBARDER ob 15. in 17. un. jap lum: erot. CESARSTVO ČUTNOSTI ob 19. uri, prem. amer. barv. pust. fant. SUPERMAN II ob 21. uri, 17. septembra: ital. ban: pust HČERKA DŽUNGLE ob 18. in 20. uri, 18. septembra: izrael. barv. erot. kom. VROČI ŽVEČILNIK ob 18. in 20. uri. DUPLICA — 15. septembra: hongkon. barv. akcij. GVERILCI ob 20. uri. 16. septembra: franc. barv. akcij. ŽIVI OGENJ ob 15. in 17. uri, amer. barv. fant. NEW YORK 1997 ob 19. uri, 19. septembra: amer. ban). pust. RAMBO ob 20. uri, 20. septembra: amer. barv. erot. SOSTANOVALKI ob 20. uri. RADIO JESENICE — 14. septembra: izrael. barv. erot. VROČI ŽVEČILNIK ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. pust. SUPERMAN II ob 21. uri, 15. septembra: angl. ban\ kom. BOLNICA BRITANIJA ob 17.\n 19. uri, 16. septembra: ital. ban\ pust. SAMO BOG ODPUŠČA ob 17. in 19. uri, 17. septembra: ital. barv. pust. SAMO BOG ODPUŠČA ob 17. m 19. un, 18. septembra: amer. bani srhlj. HIŠA GROZE ob 17. in 19. uri, 19. septembra: nem. ban: erot. krim. POROČILO IZ ST. PAULUA ob 19. uri. PLAVŽ JESENICE - 14. septembra: ital. barv. pust. SAMO BOG ODPUŠČA ob 18. in 20. uri, 15. septembra: ital. ban: pust. ŠAMO BOG ODPUŠČA ob 18. in 20. uri. 16. septembra: slov. ban: mlnd. PA-STIRCI ob 16. uri. angl. ban: kom. BOLNICA BRITANIJA ob 18. in 20. uri. 17. septembra: nem. ban: erot. krim. POROČILO IZ ST. PAt LIJA oh 18. in 20. un. 18. septembra: jap. ban: erot. CESAR SITO ČUTNOSTI ob 18. in 20. un. 20. septembra: amer. ban: srhlj. HIŠA GROZE ob IS. m 20. uri. KRANJSKA GORA - 14. septembru: nem. ban: pust. PUSTOLOVŠČINE BARO \A MUNCHIIAUSE\A ob 18. uri. 15. septembra: amer. ban: srhlj. HIŠA GROZI ob 20. uri. 18. septembru: ital. hun: pust .SV1 MO BOG ODPUŠČA ob 'JO. itn DOVJE — 1(1. septembru: amer. barv srhlj. HIŠA GROZI ob 20. uri, 20. septembru: ital. beri: pust. SAMO BOG ODl'1 ŠČA ob 20. un. KOMENDA — N. septembru: ital bari: akcij. BOMBARDER ob 20. un. 15. septembra: jap barv. erot. 1001 NOČ V TOKYl' ob 20. un. ava : Podbrezje, Britof: Kokri* ir : Zarica, Primskovo : Trk t Sava ČUl : Preddvor, Grintavec : Hrast^ gorje : Mavčiče (ob 16. uri na\W Velesovo : Visoko (ob 18. uriij kem); pionirji — sobota ob 16,i Sava : Kokrica, Zarica PrkV Primskovo : Visoko, Naklo Šenčur : Bitnje; mladinci -10. uri — Naklo : Preddvor. Šencvff boje, Primskovo : Bitnje, Zari«* krica. (-d) Rokomet — Oba gorenjska stavnika v enotni slovenski lig.; kolu gostujeta; rokometaši Jebi Igu pri ekipi Mokerca, igralke { pa v Kočevju. V drugi moški repi hgi bo jutri ob 19. uri srečanj Prule v nedeljo ob 10. uri PreC Riko, Žabnica Žabnica gostuje^ supelj. V enakem ženskem tel( nju bo jutri ob 18. uri tekma D Beti Metlika, v Preddvoru pjT med domačinkami in igralkah škega Peka. V republiški lig. J dince — skupina center bodo-^ ----onujjuia Lcmfi UUUO Hi du naslednja srečanja: Škofjijl Kamnik; v ^ Žabnica. Peko * trivu . Preddvor, Oii Križe, Šentvid : Ka ženskem tekmovanju a Duplj? Ohmpija : Alples in Šentvid*^ Preddvorčanke so proste. Danes* čno tudi tekmovanja v občini Razpored tekem — skupina A Ji Jelovica (petek ob 17. uri), Kr/ Britof in Storžič : Gumar (petek*' uri) in Besnica : Duplje (nedelja* uri); skupina B — Sava-veterar^ tališče Brnik in Peko-veterani r{ veterani (petek ob 18. uri) ter Q dvor-veterani : Veterani Krati' ,fi ob 17. uri). - J. Kuhar DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK O LAS ČEŠNJ1CA . MM x 20. lU 14. septembra: amer k fant. NEW YORK 1997 ob 20. un I SORA ŠKOFJA LOKA - 14 dokument. ROJST\0 ob 18. in 2 in 16. septembra: avantur. STRI F MAMBE ob 18. in 20. uri, 18. septttk kung fu LEOPARDOVA SAPA ob Š} 19. septembra: kung fu LEOPARD0\d PA ob 18. in 20. uri, 20. septembra s dija INŠPEKTOR NERODA ob 20 un POLJANE - 14. septembru: kom* DEKLETA S PLAŽE ob 20. un. li w bra: spektakel NEPREMAGLJIVI GH TOR ob 18. un. 18. sptembrm: komec ŠPEKTOR NERODA ob 20. un OBZORJE ŽELEZNIKI - 14. »m, bra: avant. STRUP ČRNE MAMBtd uri, 15. septembra: dokument ROB ob 20. uri. 16. septembra: komtdu KLETA S PIAŽE ob 18. in 20 un, iW tembra: ital. spekt. NEPREMAGL ' GLADIATOR ob 20 uri RADOVLJICA - 14. septembru ban: pust. MEČ BARBAROV ob 20. v,., septembra: ital. ban: pust. MEČ BAm ROV ob 18. uri, amer. ban: UVOIlUvl KE ob 20. uri, 16. septembra: amtr |J| LJUDJE MAČKE ob 18. un. ital. ban 11 MEČ BARBAROV ob 20. uri. 17. _ bra: angl. barv. ZLO POD SONCSHi uri, 18. septembra: amer. ban-MAČKE ob 20. uri, 20. septembri ban: ZLO POD SONCEM ob X, 20.-septembra: amer. barv. MOJE, MOJE SANJE, ob 20. un. BLED — 14. septembra: za p. nen [ SALON /A MASAŽO ob 20. un. tembra: amer. ban: HUDOBNA .": ob 18. in 20. uri. 16. septembra hun: grozlj. SREČEN MOJ ROJSfi ob 18. uri, zap. nem ban: rab. MASAŽO ob 20. uri. 17. svptemt ban: pust. MEČ BARBARO} septembru: ital. ban: pust MEČ M /\0\'o/> 20. uri, 19. septembra: u ne LJUDJE MAČKE ob 20. uri, 20. angl. ban: ZLO POD SONCEM BOHINJ BOH. BISTRICA -tembra: zap. nem. ban: Ztil: Mi MASAŽO ob 20 uri. 16. septembru han- Hl DOB V. 1 /1 Ml J \ ob l septembru: amer. bari: Ui D/l ob 20. uri. K4IV? i /£3 KOMPAS \J2L JUGOSLAVIJA Starodavna kitajska kultura, Zagreb, 1 dan, 15.9., 23.9. in 26. 9. Brioni, 7 dni, edinstvene počitnice na Brionih Brioni — sprejemamo naročila za skupine Križarjenje med južnodalmatinskimi otoki, 8 dni, 22. 9. Bosna in samostani Srbije, 8 dni, 15. 9. Dunaj in obisk razstave cesarja F. Jožefa, 3 dni, 21. 9. London, 5 dni, 21. 9. in 28. 9 Rim skozi stoletja, 5 dni, 19. 9. in 17. 10. Strokovna potovanja: — Graz, jesenski sejem, 1 dan, 2., 5. in 6: 10. — Frankfurt — INTERSTOFF, 4 dni, 28. 10. — Frankfurt — IKA/HOGA — med. gostinska razstava, avtobus, 5 dni, 12. 10. — Munchen — IKOFA'84, 3 dni, 23. 9. — Munchen — MODE WOCHE, 3 dni, 6. 10. — Munchen — OKTOBERFEST, 3 dni, 30. 9. — London — frizerska razstava, 5 dni, 28. 9. — Stockholm — med. razstava ogrevanja in energetske teh., 5 dni, 30. 9. — Bologna — SAIE, med. gradbena razstava, 2 dni, 26. 10. — Friedrichshafen, sejem plastike, 3 dni, avtobus, 4. 10. V ŠPORTNO DRUŠTVO »BAČA« PODBRDO ŠPORTNO - REKREACIJSKO DRUŠTVO SORICA Organizirata III. tek na Soriško planino. L Čas: sobota 15. september 1984 s startom ob 17.00 uri 2. Tek: je posamičen 3. Kategorije: a — moški do 40 let b — moški nad 40 let c — ženske 4. Prijave: eno uro pred startom na startu i. Opis proge: Start je v Podbrdu pred objektom KS. Nato teče trasa preko Petrovega brda in Sonce do Soriške planine, kjer bo tudi cilj. Proga je dolga 12 km in ima 800 m višinske razlike. Asfalta je.3 km. Okrepčevalnica bo na križišču nad. Sorico. Prevoz na relaciji start — cilj — start bo organiziran. 6- Razglasitev rezultatov: 1/2 ure po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj na cilju 7- Priznanja: prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo posebne meda- lje, naslednjih 15 bronaste medalje I. Startnina: 100 din na osebo • 9. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu Športni pozdrav! - » ŠD BAČA - ŠRD SORICA GRADIMO TUDI JESENI V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuju bo v dne do 21. 9, 1984 posebna bogata izbira gradbenega materiala. Cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltiti, zidaki, šiporex bloke, termo inhidroizolacijski material, betonske strešnike, betonske cevi, betonske kvadre, dimniške tuljave, ^ schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, keramične ploščice, betonsko železo, armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinski in električni mešalci za beton, samokolnice, betonske montažne garaže, prodajamo za gotovino in gradbene kredite. Po želji organiziramo tudi prevoz na gradbišče, za nekatere jgfr ITIGTOlICO V ŠTANJEL, biser KRASA Med tipično zasnovanimi in zgrajenimi kraškimi naselji, ki jih sestavljajo značilne kamnite hiše. je Štanjel po svoji legi. starosti, slikovitem izgledu in arhitekturi edinstven Tja prireja Kompas v nedeljo. 23 septembra enodnevni avtobusni izlet Izletniki se bodo na poti ustavili v Vipavi, kjer bo v kleti pokuši-na vin. Po prihodu v Stanj* l bo kosilo v domači gostilni, nato pa s bodo udeleženci lahko ogledali spominsko svečanost ob prazniku vasi. Lahko bodo s popustom kupili kraški pršut, slanino, kruh, teran, brinovec in druge domače dobrote. Cena izleta na osebo je 1.500 din, za zaključene skupine pa bodo po dogovoru program tudi obogatili z ogledom Lipice, ali Kosovelove domačije ipd Podrobnejše informacije dobite po tel 061 216-404 DELFIN Kranj vas vabi na ribje \ specialitete j IZ KOMPASOVE PONUDBE STROKOVNIH POTOVANJ Od 29. do 31. oktobra bo v Frankfurtu mednarodni sejem »INTERSTOFF« Kompas organizira štiridnevni obisk sejma, od 28. do 31. 10. 1984 V ceno 49.600 din na osebo je vračunano: prevoz z letalom na relaciji Zagreb-Frankfurt in nazaj, letališka taksa prevoz letališče—hotel—letališče, prenočišče z zajtrkom v dvoposteljnih sobah s TWC, vstopnine na sejem in vodstvo potovanja. Iz KOMPASA so nam sporočili, da je za potovanje PO BOSNI IN SAMOSTANIH SRBIJE z odhodom jutri, 15. 9. ŠE NEKAJ MEST. Potovanje traja 8 dni in stane 18.600 din na osebo. Prijavite se lahko še danes v najbližji turistični poslovalnici. Odločite se za enkratno doživetje, saj omenjeno potovanje že vrsto let navdušuje slovenske izletnike Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon: 063 33-421 31-865 Z Metalko sodelujejo: Krka Izolacije Novo mesto, IGM Strešnik Dobruška vas, Termika Ljubljana, Marmor Hotavlje, LIKO Vrhnika, Salonit Brežice, Siporex Zagorje, EKO Titovo Velenje izdelke je dostava zastonj. NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Peljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA. hene&lit _ Lackfabrik jšk Seebacher Allee42 SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE Prireja VELIKO DENARNO — BLAGOVNO TOMBOLO v nedeljo, 16. septembra 1984 ob 14. uri v športnem parku v Domžalah DOBITKI: 1. 600.000,00 din 2. ZASTAVA 101 3. TRAKTOR 4. 200.000,00 din 5. BARVNI TELEVIZOR , 6. PRALNI STROJ 7. HLADILNA SKRINJA 8. -14. (7) KOLESA 15.-20. (6) ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA OPTIČKA INDUSTRIJA -GMETALOUS- ZAGREB ■EMEUNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA OČESNA OPTIKA MARIBOR MARIBOR. JURČIČEVA I. TELEFON »«S OPTIČNI SERVIS Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez, bogata izbira okvirov in sončnih očal Pregled vida v ponedeljek, torek, sreda od 14.—15". ure v ORDINACIJI V SERVISU *\ Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! ŠIVILJSTVO RAVNIKAR Staneta Žagarja 29, Kranj NOVO RAVNIKAR MARJETA Šivanje posteljnine: prevleke za prešite odeje, za blazine in plimoje, klasične rjuhe za samske in zakonske postelje, jogi rjuhe za samske, zakonske postelje in za francoske postelje, okrasna pregrinjala. Popravljanje konfekcije. Odprto od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. ALPETOUR BRIONI, eno- in dvodnevni izleti za skupine RAZSTAVA STARODAVNE KITAJSKE UMETNOSTI, Zagreb, programi za skupine ENO- IN VEČDNEVNI IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE TREKING, Durmitor - Tara, 4 dni, odhod 26. 9 LOŠINJ, 4 dni, odhod 4. 10. RAB, 7-dnevni oddih, avtobusni prevoz, odhod 13. 10. Z GOBARJI V NEZNANO, odhod 6. 10 NABIRANJE TARTUFOV v ISTRI, 19.-21. 10. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. -J) ALPETOUR Hotel CREINA Kranj Obveščamo vas novno obratovati i d da bo 17. septembra 1984 pričela po- SAVNA V HOTELU CREINA. Za individualne goste (brez rezervacij) bo odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 21. ure. Vsak petek in soboto pa od 15. do 21. ure, po predhodni rezervaciji na tel. 23-650. Vabi kolektiv hotela IA-9500 Villach ALPETOUR ŠPORT HOTEL Pokljuka Vabimo vas, da obiščete naš hotel s 150 ležišči, trim kabinetom ter veliko izbiro jedi z gobami in divjačino. Vsako soboto je od 9. do 02. odprt DISCO KLUB Priporočamo vam sprehode po svežem zraku, lahko pa si boste nabrali tudi gobe, maline, jagode ali brusnice. Organiziramo piknike za skupine do 250 ljudi. Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu 77-027. Vabi kolektiv hotela! OLA8 12 STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, T4: SEPTEMBRA |j nama 1 f*s Ljubljana, Škofja Loka, Cerkno, Kočevje, Ravne, Žalec, • Leveč, Titovo Velenje, Slovenj Gradec DAN PROIZVAJALCEV stara cena nova cena ZKZ MOZIRJE jajca po 10 kom. 185.00 130,00 CARNEX VRBAS svinjske zarebrnice — 399,90 ETA KAMNIK paprika, paradižnik 720 g korenje kocke 720 g paprika rezana 720 g 78,00 84,00 108,00 54.00 58,00 70,00 KOLINSKA LJUBLJANA gorčica 700 g hren 260 g softy 80.50 79,00 28,29 56,30 55,30 19.80 PODRAVKA KOPRIVNICA rum domači 1/1 kinderlada 250 g pesa 0,66 gov. golaž 400 g sadne kocke 185 g kis za vlaganje 31 roč. podravka juhe — 5 kom 207,90 109.80 61,00 148,46 30,30 175,00 144,50 145,50 82,30 45,70 112,00 22,70 122,50 108,40 BADEL ZAGREB stolno vino belo 1/1 vino cviček 1/1 — 53,70 68,32 UNION LJUBLJANA pivo ležak 1/2 pivo grand 3 x 0,33 ročka 45,21 182,10 31,50 109,00 LJUBLJANSKE MLEKARNE jadran otočec in snežnik žogice 150,00 80,00 35,00 100,00 50,00 20,00 EMO CELJE grt. posode robert (3 del.) 3.578,65 2.505,05 TUBA LJUBLJANA zobna pasta denikotin zobna pasta dentaform 53,78 53,78 37,65 37,65 FERROMOTO MARIBOR (blago II. kvalitete) likalna podlaga — rokovnik 190,00 likalna podlaga — za desko 66570 likalna podlaga — za mizo 100 x 60 722,20 krpa za tla 50 x 80 140,00 krpa za tla 56 x 65 170\00 flip standard 30 x 40 89,00 starlet krpe 106^00 flip standard 3/1 89,00 glitzi st. 26^40 gobaWH-1 55,00 goba fema 71,40 135,00 443,70 488,70 98,00 119,00 62,00 37,80 33,60 15,90 11,20 49,00 STEKLARNA HRASTNIK kozarci 320 g (grt. 6 kom) kozarci za vodo (grt. 2 kom) kozarci za viski 240 g (grt. 6 kom) 344,94 146,30 391,21 232,00 103,10 283,60 UVOZ IZ ČEŠKE lak za lase 200 g 498,10 278,00 SVILANIT KAMNIK brisače II. in III. kv. po zelo ugodnih cenah KLJUČ SARAJEVO moške, ženske in otroške nogavice II. in ugodnih cenah. kakovosti po zelo Delovni čas od 8. do 22. ure 17. 9. 84 do 40 % ceneje o° 'K**** ***** «de*om vi - ****** \si'H sSfeSsr- *urn lo\cn-A/L Sadne W* l A39.00 %% 47,00 70,00 246.5° 246 .£»0 40,00 A00.00 p\vo 9Ta" 43« V a rezan« o\ 2*" 1 GORENJSKA PREDILNICA _ ŠKOFJA LOKA II Obvešča zainteresirane JE D kupce, da je delavski svet ob 50-letnici delovne organizacije odobril za čas od 7. do 29. septembra 1984 li GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka jubilejno predsezonsko znižanje cen izdelkom široke potrošnje pri prodaji v svoji industrijski prodajalni v Škofji Loki. Znižane so cene predvidoma za ročno pletenje in jersevu do 30 %. Znižanje cen ob jubileju je naša zahvala kupcem za njihovo zaupanje in priporočilo še za nadaljnje zaupanje. PRODAJNA SLUŽBA E 1 SE N 9170FB3LACH BOROVLJE 55 spock XX HAUPTPLATZ13 JElSENtihU tel. 9943-4227-3249 Nudimo vam: STIHL motorne žage, HOSOUARNA motorne žage, verige za vse motorne žage, GRUNDFOS črpalke, vodovodne cevi, PPR kabel 2x1,5 2x2,5 3x1,5 3x2,5PGP kabel, bakrena pločevina, pocinkana pločevina, zaščita lesa, lak za parket in kovine. Imamo zastopstvo in prodajo električnega ročnega orodja firm: B0SCH, MAKITA, BLACK and DECKER in sicer za: vrtalne stroje, kotne brusilke, luknjarice, ročne krožne žage, verižne žage, motorne žage, sko-belnike . . . Znani smo po nizkih cenah. Govorimo slovensko. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Razglaša prosto delo oziroma nalogo v DS Skupne službe: OPRAVLJANJE ČUVAJSKIH POSLOV — kadrovski sektor Pogoji: — da ima kandidat dovršenih 8 razredov osnovne šole in da je umsko in fizični sposoben za opravljanje vratarsko čuvajske službe, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršno koli drugo dejanje storjeno iz koristoljubja, — da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja, — da je odslužil vojaški rok, — poskusno delo 2 meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni po objavi. __J Ljubečna OGI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČ Telefon: 063 33-421 31-865 Popravek Pri oglasu za DOM U JENCEV KRANJ. p. 0. 1. maja 59, se pri 2. točki J sa prostih .def in nalogi no glasi NEGOVANJE STANOVALCEV Za napako se opravičuj, ČP GL S Komisija za delovna * merja V OSNOVNE SOLE LUCIJAN SELJAK KRANJ 1. razpisuje za določen čas prosta d in naloge UČITELJA KEMIJE 2. in objavlja za nedoločen čas pn\ dela in naloge DELAVKE V KUHINJI Pogoji pod 1. točko so zaL sko določeni. Nastop dela takoj. Razpis velja 8 dni po «k Dobijo se suhe domače KLOBASE PO STARI CENI 570 din za kilogram PAKIRANE Z ZASEKO po ceni 400 din kilogram MESARIJA KALAN, StražiM » kemična Čistilnica in pralnica bistra škofja loka Obvešča cenjene stranke i bo v ponedeljek, 17. mm bra 1984 odprla novo sprejemnico v Kranju na Kokrici. Golu ška 7. Sprejemnica bo odft ta vsak dan, razen soboti praznikov od 14. do 18.u,^ ob sobotah pa od 8 \ 12. ure Vabljeni! \ JHgK, 14. SfPTEMBBA 1!84 v *- OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN OLA8 Trgovska in gostinska 1)0 ŽIVILA KRANJ Vse učence, ki ste se odločili za pridobitev gostinskega poklica in še ne prejemate kadrovske štipendije obveščamo, da Trgovska in gostinska DO Živila Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, tozd GOSTINSTVO Kranj, n. sol. o, Kranj, Maistrov trg 11, za šolsko leto 1984/85 še ni podelila naslednjih štipendij: — H štipendij za poklic NATAKAR (IV. stopnja) — 4 štipendije za poklic KUHAR (IV. stopnja) — 2 štipendiji za poklic SIASČIČAR (IV. stopnja) Višina štipendijo za 1. letnik je enotna za šolsko leto 1984/85 in /na.ša 4.152 din. za ostale letnike pa je višina odvisna od učnega uspeha v preteklem letu in je njena višina za odlični uspeh 6.228 din, za prav dober 5.104 din, za dober 4.152 din In za zadosten uspeh 3.460 din. Zainteresirani kandidati se čimpreje /glasite v kadrovski službi DO Živila Kranj, Maistrov trg 11 (nad prodajalno Delikatesa). KOVINAR JESENICE Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Nizke gradnje z dne 30. 8. 1984 in v skladu s 101. členom Statuta TOZD Nizke gradnje razpisujemo dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD NIZKE GRADNJE za dobo štirih let Kandidati morajo v skladu s 102. členom Statuta TOZD Nizke gradnje poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev za razpisana dela in naloge*izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo srednjo šolo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki ali - da imajo višjo šolo gradbene smeri, organizacije dela, ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki, - da imajo ustvarjalen odnos do poglabljanja samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, tozd Nizke gradnje, razpisna komisija, Jesenice, Sp. Plavž 6. MMIEKJC IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA Komisija za delovna razmerju pri delavskem svetu razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. KV AVTOM EHANIKA 2. KV ŽERJAVISTA KV STROJNIKA 1 KV KUHARJA rogoji: pod 1. — KV avtomehanik, s poklicno šolo avtomehanske stroke in zveno- letno prakso, V pod 2. — KV žerjavist z ustrezno poklicno šolo in dvoletno prakso v stroki, pod 3. — KV strojnik z ustrezno poklicno šolo in dvoletno prakso v stroki, pod 4 — KV kuhar z ustrezno poklicno šolo in tremi leti prakse Za vsa razpisana dela traja poskusno delo tri mesece. Kandidati naj pi-»mene vloge naslovijo v roku 15 dni po objavi na naslov: IMOS SGP Gorenje, Radovljica, Ljubljanska 11. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni od dneva sprejetja sklepa o izbiri. KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRA n. sol. o. Mirka Vadnova 1 Jj, Objavlja prosta dela in naloge ^. /' V TOZD OPEKARNE b. o. - VOZNIKA VILIČARJA - VOZNIKA BULDOŽERJA - KLJUČAVNIČARJA - VZDRŽEVALCA Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke ter izpit za voznika viličarja oziroma izpit za strojnika TGM ter eno leto delovnih izkušenj, delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. V TOZD GRADNJE b. o. - KLJUČAVNIČARJA - VZDRŽEVALCA Pogoji:— poklicna šola kovinske stroke ter eno leto delovnih izkušenj, delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati za zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOG P Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne oziroma TOZD Gradnje, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Industrijski kombinat * PLANIKA KRANJ Razpisna komisija DS TOZD tovarne obutve Planika Kranj razpisuje v skladu s 47. členom Pravilnika o delovnih razmerjih in 128., 129. in 131. člen Statuta TOZD Tovarne obutve Planika Kranj dela in naloge VODENJE TOZD TOVARNK OBUTVE PLANIKA KRANJ Poslovanje temeljne1 organizacije vodi kot individualni poslovodni organ vodja tozd. Za vodjo TOZD je lahko imenovana oseba, ki pole« pogojev predpisanih v členu 511 ZZD izpolnjuje še naslednje pogon-: — da ima visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne, organizacijske, strojne, čevljarske smeri ali — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na Odgovornejših delih in nalogah v proizvodnji obutve, v komerciali, finančno-ručunovodski službi, splošni ali organizacijski službi, — da obvlada nemški in angleški jezik, — da je moralno politično neoporečen ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, Kranj v 15 dneh po razpisu v zaprti kuverti z oznako »vodenje TOZD«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za prijavo. ^JJ^ LIP BLED, TO LESNA PREDELAVA PODNART . Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOGA III z naslednjimi delovnimi pogoji: — V. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa. 2. BRUSAČA z naslednjimi delovnimi pogoji: * — IV. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri ali kovinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri brušenju rezil 3. GASILCA z naslednjimi delovnimi pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti dela in 2 leti delovnih izkušenj, — šola za poklicne gasilce. 4. HLODARJA - VILICARISTA z naslednjimi delovnimi pogoji: — II. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa — izpit za voznika viličarja. |KM"md^t'^wPOŠ,jeJ° P"jave v roku 15 dni po objavi razpisa rm naslov: lai- Kied, TO I^sna predelava Podnart, Podnart 33. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od zaključka objave. * OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Delovna skupnost skupnih služb Kranj, Gosposvetska 10 TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VOZNIKA REŠEVALCA AVTOMOBILA - 2 delavca 2. ZUNANJEGA DELAVCA 3. SNAŽILKE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. — poklicni voznik D kategorije ali poklicni voznik C kategorije s 4 leti delovnih izkušenj v stroki, — opravljen 80-urni tečaj prve pomoči po programu RK Slovenije z diplomo, pod 2. — in 3. — osnovna šola, — prosta dela in naloge snažilke so v Zdravstveni postaji Preddvor. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z 2 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ Razpisujejo dela in naloge 1. SVETOVALCA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO v komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri, — eno leto delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. Dela in naloge zajemajo opravila s področja gradbeništva, stanovanjskega in vodnega gospodarstva. Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, Splošne službe — kadrovska služba, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. itM.i SERVISNO PODJETJE Tavčarjeva 45 Kranj Objavlja po sklepu DS prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 Tovorni avto TAM 60 T nosilnost 2,5 T, letnik 1978, brezhiben, izklicna cena 580.000,00 din 2 Kompresor EAGRAM, leto izdelave 1975, ne obratuje, izklicna cena 100.000,00 din Prodaja bo v soboto, 15. septembra 1984 ob 10. uri v prostorih Servisnega podjetja Kranj. Interesenti naj položijo pred pričetkom licitacije varščino v višini 10 odstotkov. Kupec plača tudi prometni davek. Vse ostale informacije po telefonu 21-282. ALPINA tovarna obutve ŽIRI Strojarska ulica 2, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi sklepa Delavskega sveta za Delovno skupnost skupnih služb razpisujemo prosta dela in naloge VODENJE NABAVE za linijo lahke obutve za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba komercialne, ekonomske ali čevljarske smeri ali priznana z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog, — zunanjetrgovinska registracija, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpina, tovarna obutve Žiri, Razpisana komisija, za Delovno skupnost skupnih služb, Strojarska ulica 2, Žiri. DEŽURNI VETERINARJI od 14. 9. do 21. 9. 84 za občino Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798 za občino Škol'ja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofka Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629 LDodovod Kranj Popravek Pri razpisu za komunalno podjetje Vodovod Kranj, dne 7. 9. 1984 smo pomotoma objavili napačen znak podjetja. Za napako se opravičujemo. ČPGIAS KRANJ SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ Cankarjeva 2 Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA (v usmeritvi gradnja) za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidat mora izpolnjevati predpisane pogoje, za učitelja praktičnega pouka v usmerjenem izobraževanju. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh, obvestilo o izbiri pa boste prejeli v 15 dneh po objavi razpisa. 7 GLAS 14. STRAN MALI OGLASI tel.: 27-960_ PRODAM MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 14. SEPTEMBRA Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 100 kg in več japonskih RAC. Posavec 16, Podnart 9914 Prodam tovarniško nov SILO-KOMBAJN sip SK 80, še v garanciji. Franc Rozman, Podreča 8, Mavčiče, tel. 064-40-009 10883 HRUŠKE za vlaganje in JABOLKA, lahko kupite vsak dan od 7. do 20. ure v Kranju, C. 1. maja 4, tel. 21-582 10928 Prodam KOSILNICO rex kombi, gorenje. Matija Rihtaršič, Bukovica 13, Selca 11069 Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama. Zakoč, Maistrov trg 12, Kranj 11095 Prodam PUNTE in BANKINE, in KUPIM STREŠNO OPEKO kikinda. 600 kosov, tip 272. Gorenja vas — Reteče 23, Škof ja Loka 11111 Prodam nove temnorjave POGRADE 190 x 80. Martinjak, Britof 215/A samo popoldan 11123 Prodam večjo količino rabljenih OKEN in VRAT, GRADBENE ELEMENTE 150x 50, rabljeno litožele-zno BANJO, ekspanzijsko POSODO, mešalni ventil, 120-litrski, rabljen bojler. Telefon 22-624 11171 Prodam PUJSKE, stare 7 tednov. Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka 11166 Prodam 3 KW termoakumulacij-sko PEČ, nov trajnožareči ŠTEDILNIK in otroški športni VOZIČEK. Tel.: 22-853, int. 45 11183 Prodam HLADILNO OMARO 300 1, še v garanciji. Nasovče 24, Komenda 11184 Prodam termoakumulacijski PEČI 3 KW in 4 KW ter več OBLEK in PLAŠČEV za močnejšo žensko postavo. Tel.: 40-666 11185 Prodam star GRUŠT za drva. Zg. Bitnje 22 11186 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Sp. Besnica 182 11187 Oddam v rejo ali prodam mlado KRAVO, ki ima 8 1 mleka. Strahinj 65 11188 Prodam OJAČEVALEC TECH-NICS SU77K 2x65W. Tel.: 064-45-357 11189 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4KW in DIVAN. Ogled popoldan. Naslov v ogl. oddelku. 11190 Prodam 1500 kg CEMENTA. Tene-tiše 72, Golnik 11191 Prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. Cesta na Klanec 8 C, tel.: 25-878 11192 Prodam 60 PUNTOV in ŠPIROV-CE. Jenko, Jelenčeva 2 — Kranj. Ogled po 15. uri 10120 Prodam starejši PRALNI STROJ gorenje in dobro ohranjen HLADILNIK. Cesta na Klanec 8 C, tel.: 25-878 11193 Prodam KOMPRESOR, jager mali, star 2 leti. Tel.: 064-61-904 11194 Prodam koncertni KLAVIR, Šenčur, Partizanska 28 11195 Poceni prodam malo rabljeno pločevinasto KOPALNO BANJO. Franc Jenko, Reteče 54, Škofja Loka 11196 Prodam 7 mesecev brejo TELICO. ' in OBRAČALNIK za ročno kosilnico, motivverk, Sp. Duplje 51, Duplje " 11197 Prodam kvaliteten HI-FI OJAČEVALEC SONY 2 x 30 W za 7.000 din. Ješetova 24 a, Stražišče, Kranj 11198 Prodam ZAJCE za pleme. Gorica 13, Radovljica 11199 Prodam 2 dvokrilni OMARI, Peter Bajič, Zlato polje 2 B, Kranj 11200 Prodam 2 KOŠTRUNA. Slavko Cipar, Visoko 70 pri Kranju 11201 Prodam 6 tednov starega BIKCA SIMENTALCA. Zg. Bitnje 72 11202 Prodam dekliški PLAŠČ in obleko za 12 let. Tel.: 24-517, Kert Anica, Go-renjesavska 31, Kranj 11203 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46 11204 Prodam poročno OBLEKO, barvo beige. Marija Kuralt, Hrastje 44, Kranj 11205 Prodam rabljene DESKE za opa ženje. Zg. Bela 11, Preddvor 11206 Po zelo ugodni ceni prodam skoraj nov kuppersbusch ŠTEDILNIK s pečico. Čulibrk, Čirče 3, Kranj 11207 Prodam fasadne KOMBI PLOŠČE, 5 cm. Svoljšak, Zbilje 43, Medvode 11208 Samonakladalno PRIKOLICO Pionir 17, dobro ohranjeno prodam. Šink, Suha 38, Kranj 11209 Prodam eno leto star 801 BOJLER. Lado Grobelšek, Planina 58, Kranj 11210 Poceni prodam KONZOLNO DVIGA- ILO, nosilnost 200 kg, v dobrem stanju. Anton Gaberšek, Britof 310 11211 Prodam originalno, samo eno leto • bljeno kuppersbusch PEČ. Ogled v ■ >• .-to ali edefjo. Puštal 111, Skoija Loka H212 :dair -nlado KRAVO simental s tele n, Sr. Bitnje 18« 11213 rodam dobro ohranjen TRAK MODNI SALON MOJCA TERŠEK Zlato polje — Trgovski blok, Kidričeva 12 vabi k obisku in nakupu jesenske konfekcije. Novost so tudi poročne obleke Nudimo vam tudi izdelavo po meri. Se priporoča! TOR s kabino, Zetor 4911. Zg. Brnik 17 11214 Prodam sedežno GARNITURO. Vehovec, Valjavčeva 14, Kranj 11215 Prodam dve raztegljivi SEDIŠČI in dijaško-otroško PISALNO MIZO. Vse skoraj novo in ohranjeno. Tončka Majcen, Dežmanova 8, Kranj, X. nadstropje 11216 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, ali po telitvi. Zalog 8, Cerklje 11217 Prodam DRVA. Strahinj 70, tel.: 47-631 11218 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Podbrezje 18 11219 AKVARISTI! Prodam 12 vrst AKVARIJSKIH RIBIC. Šijanec, Ju-leta Gabrovška 23/VII. .11220 Prodam kratka DRVA za kuppersbusch in 1 m hrastovih ter hrušovo ŽGANJE. Bašelj 9, tel. 45-283 11221 Prodam KRAVO s teličkom, tri TELETA in PUNTE. Mirko Bohinc, Zapoge 17, Vodice 11222 Prodam 6 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. Janez Gros, Zelenica 4, Bistrica pri Tržiču, tel. 50-336 11223 Prodam razžagano ŽAMANJE na 1 m dolžine. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel. 70-225 11224 Prodam diatonično HARMONIKO Be Es Be Ha in As Des Ges ce. Zupanova 2, Šenčur 11225 Prodam dobro ohranjeno starejšo SPALNICO — .orehov furnir ter električni ŠTEDILNIK s pečico (4 plošče). Ivica Pajer, Kranj, Tomšičeva 8 11226 Prodam 10 dni staro TELIČKO fri-zijko. Praprotna polica 6, Cerklje 11227 Prodam TELETA za zakol. Olše-vek 22, Preddvor 11228 Prodam KRAVO za zakol (tudi polovico). Zg. Brnik 28 11229 Prodam poročno OBLEKO št. 38, beige barve, tel. 22-762 Peč — litoželezno, švedsko »HOR-RAHAMMAR«, 37.000 kcal/h z boj-Ierjem in a.utomatico »BILLMAN«, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 064/22-477 11230 Prodam RESEIVER LENCO R-25, 2x20W. Boris Sladic, C. 1. maja 61, Kranj, tel. 064/21-021 11231 Prodam 500 kosov STREŠNE OPEKE kikinda, model 272. Rozman, Trojarjeva 18 Kranj 11232 ZLATO za zobe, prodam. Ponudbe pod šifro: Najboljši ponudnik 11233 POHIŠTVO »Soča« za v spalnico ali predsobo, prodam pod ugodnimi pogoji. Telefon 26-500 11234 ZEMELJSKI KABEL, 35 m, 4 x 16, baker, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11235 Prodam KRAVO po izbiri. Koželj, Moste 54, Komenda 11236 Prodam težko KRAVO simental-ko, po drugem teletu. Albinini, Sp. Dobrava 4, Kropa, tel. 79-608 zvečer 11237 Prodam original francoskega »POLŽA« za volan za spačka. Ogled v soboto. Falle, Otoče 17, Podnart 11238 Prodam barvni TELEVIZOR, Ogled popoldan. Mubi, Ul. XXXI. divizije 52, Kranj 11239 Prodam HLADILNIK in PEČICO, oboje vgrajeno v omarici kuhinje marles, oranžne barve, cena 37.000 din. Ogled na Hrušici 133 pri Jesenicah vsak dan od 17. do 19. ure 11240 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4kW. Borut Žvelc, Breznica 48, Žirovnica 11241 Poceni prodam BOBNE holywood. Telefon 61-041 popoldan 11243 Ugodno prodam novo KOTNO KLOP »lantana«. Ogled zvečer. Prešeren, Cankarjeva 20, Radovljica 11244 KUČMO in žensko JAKNO tjulen, velikosti 38, izredno ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 24-654 int. 260 11245 Prodam KUHINJSKE ELEMEN-'TE, štedilnik 4 + 2, HLADILNIK z zamrzovalnikom ter pomivalni stroj. Kranj, Tončka Dežmana 2, stanovanje št. 3 11246 PPR KABEL 2x2,5 mm, ugodno prodam. Telefon 24-351 — int. 23-85 dopoldan 11247 Prodam TRAKTOR universal 445 TT, pogon na vsa štiri kolesa, avto ŠKODO 105 S in motor APN-4 in TELICO za zakol ali nadaljnjo rejo. Marko Eržen, Stara Oselica 18, So-vodenj. tel. 61-976 dopoldan 11248 Poceni prodam KOSILNICO got-brod Telefon 061/612-794 11449 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje. Franc Salmič, Pivka 16, Naklo 11450 Prodam dva KOZLA in KOZO. Naslov v oglasnem oddelku. 11451 Prodam ŠPORTNO KOLO. Telefon 28-605 11452 Prodam POLKAVČ z jogijem, PISALNO MIZO in otroško POSTELJO z jogi vložkom, vse odlično ohranjeno. Po ugodni ceni. Informacije po tel.21-216 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO, št. 38-40. Frlic, Zevnikova 5/A, Kranj, tel. 27-937 11253 Prodam 8 tednov starega BIKCA ali zamenjam za TELIČKO simentalko. Jerič, Možjanca 8, Preddvor 11254 Prodam ali zamenjam za manjšo, novo 3.000-litrsko CISTERNO; ter GRADBENO DVIGALO. Poljče 23, Begunje 11255 Prodam barvni TELEVIZOR gore-, nje, velik ekran. Ogled v soboto popoldan. Miro Rogelj, Kranjska 23, Šenčur 11256 Ugodno prodam 300 kosov fasadnih ZIDAKOV, rdeč in POROLIT, debeline 8 mm. Kovor 36, Tržič 11257 Prodam belo POROČNO OBLEKO št. 42. Alenka Mikulič, C. 4. julija 31, Tržič, tel. 50-155 11258 Ugodno prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje, 15.000 kcal, na trda goriva. Lenart Jemc, C. svobode 31, Bled 11259 Prodam VENTILE in 2 RADIATORJA aerotermic, dimenzije 900/78, 32 členov. Telefon 50-369 dopoldan 11260 Prodam ZLATO za zobe. Mirko Ul-čar, Alpska 17, Bled 11261 Prodam 42 kv. m OPAŽA, debeline 16, širine 10 cm, za 3,5 SM. Karmen Stare, Pod Rebrom 6, Bohinjska Bistrica 11262 Prodam KOBILO, staro 5let, vajeno vseh kmečkih del. Jerala, Srednja vas 6, Begunje 11263 Prodam dobro ohranjen GLASBENI CENTER in TV video igre philips com-puter. Telefon 26-524 11264 Prodam bencinski AGREGAT boseh, 1500 watov, 50 HR. Telefon 81-502 popoldan 11265 Prodam KANARČKE - pevce. Franci Snedec, Sr. Bela 43, Preddvor 11266 Prodam 2 BIKCA, stara 2 in 10 mesecev. Jamnik 15, Kropa 11267 Prodam rabljeno SPALNICO. Informacije od 16. ure dalje po tel. 064/22-704 11268 Prodam TELIČKE po izbiri in vzid-ljiv ŠTEDILNIK z boljlerjem (nerjaveč - svetleč). Sr. vas 11, Golnik 11269 Prodam brejo, čistokrvno KOBILO lipicanko, staro 8 let s 4 meseci starim ŽREBETOM in leto in pol staro ŽRE-BICO lipicanko, vse z rodovnikom. Telefon 74-691 11270 Globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, kot nov, .deč, prodam za 5.500 din. Čadež, Staneta Žagarja 9, Radovljica 11271 Prodam 20 kg težke PUJSKE. Zg. Lipnica 10, Kamna gorica, tel. (064) 74-804 popoldan 11272 Prodam klavirsko HARMONIKO in starejši PRALNI STROJ gorenje. Telefon 69-765 11273 Prodam mi.^.do KRAVO in 9 mesecev brejo TELICO. Šmartno 28, Cerklje 11274 Prodam dva PRAŠIČA za dopitanje. Velesovo 35, Cerklje 11275 Prodam 30 vreč APNA. Žemva, Smo-kuč 7/A, Žirovnica 11276 Prodam rabljeno 6 kW termoakumulacijsko PEČ. Jankovič, Jenkova 10, Kranj 11438 Za 5.000 din prodam popolnoma nove PLANINSKE ČEVLJE št. 43, ročno delo. Klemenčič, Gorenjskega odreda 4, Kranj 11439 Poceni prodam ženski usnjeni JAKNI št. 38 in 42, novi, iz naravnega usnja ter raztegljiv KAVČ. Naslov v oglasnem oddelku 11440 Prodam tri OVCE. Petrič, Pšenična polica 20, Cerklje 11441 Prodam HOBI STROJ za obdelavo lesa, s 4. operacijami; in CISTERNO za olje, velikost 4 x 1 m. Ročevnica 53, od 20. ure dalje 11442 Prodam SMUČE (150 cm dolge), OKOVJE tvrolia 50, PALICE 1,50 m, »PANCARJE« št. 36. Blagojevič, Valjavčeva 13, Kranj, tel. 23-828 11443 Prodam jedilni KROMPIR, brez škropila in umetnega gnojila, cena 2.500 din. Ana Pire, Nasovče 11, Komenda 11444 DIRKALNO KOLO rog senior, prodam. Telefon 61-568 11445 Prodam nova garažna in vhodna VRATA. Informacije po tel. 28-446 popoldan 11446 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesni-ce in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Naklo, tel. 47-226 11447 JAGODE — plezalke, poceni dobite v Kranju, Oprešnikova 9, Primskovo 11448 KLINKER, dvakrat žgano opeko za zidavo dimnika, 60 kosov, prodam. Telefon 26-361 do 14. ure 11449 Prodam rabljena OKNA in 50 KOMBI PLOŠČ 5 cm. Sr. Bela 12, tel. 45-220 11450 Prodam zimske GUME za Z-750 in termoakumulacijsko PEČ ali zamenjam za drva. Šifra: In moški plašč 11451 Prodam KOLO maraton, JA^4 NO DESKO D-2, KAJAK tuns-f SALKE št. 42 in 1500 ZNAČK. TJ. A 40-138 Ugodno prodam 500-litrsko KAkJ prtega tipa, za namakanje sadu 1 nova 9, Šenčur Prodam 2 kub. m fasadnega PR-i krem barve. Telefon 47-636 Prodam 221 KOMBI piJ 1500 x 500 (1 kv. m), debeline 5c^ ceneje kot v trgovini. Telefon 8$' Prodam KUPPERSBUSCH gc za 3.000 din. Telefon 064/60-817 y dan Prodam kombiniran OTR0§K* ZIČEK za dvojčka. Telefon 28-946 KUPIM_ Kupim 8 dolžinskih metrov hlew pocinkanih REŠETK za stojišča. w" kič, Žiganja vas 31/A Kupim 10 do 14 dni stare TELfl za pleme, od dobrih krav. Plačan^ ^ ko v devizah. Kokra 3, Preddvor Kupim staro SKRINJO ali PRI ČNIK. Ponudbe pod šifro: Starina Kupim 500 kosov sivih ce STREŠNIKOV s posipom, drav ter 50 zaključnih STREŠNIKOV \ fon 79-513 Kupim PRALNI STROJ; in DAM AVTO RADIO philips citvl.v 7.000 din in motorno kolo JAMJ staro 4 leta, za 6,5 SM. Ponudbe^ 61-897 — Srečo Kokalj, Poljan^, Škofja Loka Kupim več praznih AŽ -* Jordan Blaževič, Bled, JelovškaJfj 78-348 Kupim STROJ z moduli za u strešne opeke folc. Vilfan, Zg. Bic Kupim PIANINO. Naslov v nem oddelku VOZILA DELFIN Kranj vam nudi sveže in zamrznjene ribe Prodam domač CEMENT. Telefon 064/21-777 11452 Uvoženo nosečniško PELERINO in 50 let stare GRAMOFONSKE PLOŠČE, prodam. Kranj, tel. 21-345 11453 Novo maxi PONY KOLO, prodam. Kranj, Ul. Vide Šinkovčeve 8 11454 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ul. 1. avgusta 7, Kranj (Kopač) 11455 Prodam 1400 kosov cementnih STREŠNIKOV »Dobruška vas« Novo mesto. Informacije: Predoslje 29 11456 Ugodno prodam raztegljivo MIZO za v jedilnico. Kranj, Ul. Lojzeta Hrova-ta 10, stanovanje št. 19 11457 Prodam več ročnih VOZIČKOV z derco. Kuhar, Predoslje 6 11458 Prodam visoko breje KRAVE in TE-LICE, po izbiri. Ziherl, Sr. Bitnje 24, Žabnica t 11459 Prodam KAMERO agfa movekson 2000 super 8, cena 25.000 din. Janez Dežiman, Selo 9, Žirovnica 11460 Prodam približno 200 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 8 mm, po 50 din. Telefon 70-233 popoldan 11461 Prodam 130-litrski kombiniran BOJLER za centralno kurjavo. Suha 4, Kranj 11462 Prodam KRAVO s teličkom. Zalog 34, Cerklje 11463 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo, drugo tele. Zg. Brnik 90, Cerklje 11464 Prodam VRATNO KRILO mahago-ni, s slepim podbojem (81/15). C. na Klanec 63, Kranj ' 11465 Prodam 50 kosov STREŠNE SALO-NITKE, uvožene. Telefon 061/841/439 11466 Prodam 1 teden staro TELIČKO simentalko. Nova vas 13, Radovljica 11467 Prodam ali zamenjam nov TRAKTOR 5011 zetor za zetor 6011. Naslov v oglasnem oddelku 11468 Prodam BALKONSKO OGRAJO, dolžine 5 m (možno prilagajanje na dolžino). Telefon 27-150 11469 Prodam 10 dni staro TELIČKO, od dobre krave mlekarice. Brezovica 3, Kropa, tel. 79-690 11470 KOLO maraton, staro 4 mesece, prodam za 2,8 SM. Korošec, Orehovlje 18, Kranj 11471 Prodam novo otroško klavirsko HARMONIKO in SLUŠNI APARAT. Naslov v oglasnem oddelku 11472 Ugodno prodam 40 vreč APNA. Ogled po 15. uri. Žalar, Visoko 119/A, Šenčur 11473 Kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Telefon 50-241 11474 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Vrhovnik, Sv. Duh 76, Škofja Lo"ka 11475 Prodam plemenskega OVNA in 3 OVCE, jezersko-solčavske pasme. Aleksander Pogačnik, Zg. Dobrava 27, Kamna gorica 11476 Na zalogi imamo cementne cevi premera od 100 do 400 mm. Brečko Jožefa. Sebenje 67, Zasip, Bled, tel.: 77-756. Prodam bakreno PLOČEVINO za žlebove. Naslov v oglasnem oddelku 10712 Prodam novo MOŠKO KOLO rog, dva PLAŠČA, podložena s krznom in 3 malo rabljene moške OBLEKE. Francka Lavtar, Praprotno 3, Selca nad Škof jo Loko 11424 Prodam 3300 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec, po 3 din za kos. Franc Križaj, Godešič 42, Škofja Loka 11425 Prodam suhe smrekove in macesno-ve OBLOGE za oblaganje sten in stropov (napušč), širina 5, 7 in 9 cm, dolžina 1 -4 m. Telefon 62-618 11426 Prodam SURF imgrad D-2, rabljen eno sezono. Telefon 26-803 11427 Prodam delavnega VOLA, starega 3 leta. Mirko Čemažar, Davča 19, Železniki 11428 Prodam LOVSKO PUŠKO - šiber-nico, kaliber 16 x 16. Janez Badeško, Zadobje 17, Gorenja vas 11429 Prodam MIVKO. Dernovšek, Reteče 20. Škofja Loka 11430 Prodam OJAČEVALEC 2 x 100 W z zvočniki- Hudobivnik, Grosova 18, Kokrica 11431 Prodam približno 100 PUNT. Telefon 22-679 11432 Prodam mlado KRAVO s teletom. Mlaka 21, Kranj 11433 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Velesovo 42 11434 Prodam ZAJKLE in KUNCE. Buče-nel, Pristava 2/A, Tržič 11435 Prodam 8 KUGE L za balinanje. Telefon 26-310 11436 Prodam ZAJKLE za pleme, pasme belgijski orjak. Naslov v oglasnem oddelku 11437 Prodam moped avtomatik. Primožič, Groharjevo 58, Škofja)' ka tel. 60-832 \{ Prodam DIANO, letnik 1979.£ Škarabot, Partizanska c. 27, Krar, Ugodno prodam ZASTAVO, tnik 1977. Golniška 109, Kokrica M Prodam ZASTAVO 101 super. 1979. Poženik 27, Cerklje Štiri OBROČE z zimskimi 185 x 14, prodam. Telefon 24-563 Prodam nova prednja leva V,, za ŠKODO 100. Marinka Ribnika) Bela 72 Prodam novo tovorno PR1KC za osebni avto, nosilnost 11 Vrančić, Pot na Jošta 47, Kranj Prodam nove GUME radial 165 v-platišči in prednjo steno za' 1 DO 1500. Telefon 27-615 . i Prodam MZ 150, s čelado, cenaf^ ' Lahko tudi na obroke. Telefon &ft| VVARTBURG karavan, letnik '% ugodno prodam. Česnik, Šiškovo^ lje 38, Kranj - Stražišče Po delih prodam ZASTAVO \ barvni in črnobel TELEVIZOR \ fon 21-267 Prodam R-4 — »katrco«, letali registrirano do junija 1985. če 77, Cerklje Dobro ohranjen FIAT 1320'.$ plinsko napravo ali brez in FIAT; prodam ali menjam. Telefon 26-124 *! 1L Prodam FORD 15 TAUNUS, aF njam za ZASTAVO 101, z dopH Golnik 46, soba 210 1L Prodam ZASTAVO 750 LC, r 1979 - december in ZASTAVO confort, letnik 1982. Žabnica 37 i: Prodam ZASTAVO 750 LC 1979. Češnjevek 33, Cerklje Prodam KOMBI ZASTAVA letnik 1979 ali menjam za mar.s ter dve železni »TRAVERZI« Kranj Ugodno prodam osebni avto, LADA 1200, letnik 1975. Ogled vak dan od 16. ure dalje. Mitja Križe 151, Tržič Prodam ZASTAVO 750 LE, 1980. Telefon 064/23-682 Prodam novo tovorno PRIK za osebni avto in PONY EXP Igor Krivec, Zg. Bitnje 136 pri EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! -v [h ji Nov ZASTA\'A 850 prodam. Telefon 025 in 27-583 od 19. uro dolje 11242 Produm ZASTAVO 101, letnik 1976. ine 14. Žirovnica 11300 Prodam ZASTAVO 850, registrirano maja. Jagrič, Koroška 49, Kranj 11301 »»Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980 v - december. Vilfan, Zg. Bitnje 22 J 11302 S' Ugodno prodam zaprt KOMBI. Predoslje 60/A. Kranj 11303 j ŠKODO 120 LS. rdeče barve, letnik tv W2, prodam. Telefon 064/26-977 O! 11304 " Prodam ZASTAVO 750, vozno, regi-K)^ birano do marca 1985, cena 3,5 SM. ^ luljanović, Kranj, C. 1. maja 65 — po-vjoldan 11305 ,! FORD FIESTO, letnik 1981, prodam. Telefon 0*4/24-834 11306 V GOLFA JGL, letnik december 1982, \frodam. Hrastje 73 11307 LjJ>; Prodam SPAČKA, registriranega do .'•.'lilija 1985. Soklič, Kranj, Lojzeta Hro-L\%ta7 11308 5jf Prodam LADO 1200, letnik 1972 (mo-r. karoserija, generalno obnovljena), na 120.000 din in motorno kolo W, letnik 1973 tip R 50/5, generalno novljen, cena 220.000 din. Podbrez-\§12/A 11309 M Prodam VW 1200 J, letnik 1974. Sajo-Wk, Mlaka 4, tel.24-356 11310 lil Prodam VVARTBURG. Sr. Bitnje 10 11311 Prodam avto TAM 5000, registriran julija 1985. Tone Čebulj, Oreho-23, Kranj 11312 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Jože jak.Trstenik l/A, Golnik 11313 Prodam dobro ohranjen VOLKSWA-N, letnik 1972. Šolska 4/A, Stražišče 11314 VVARTBURG karavan, le,tnik novem-1979, prodam za 21 SM1. Čuk, Tene-70 11315 Ugodno prodam avtomobilsko PRI-"LICO. nosilnosti 400 kg. Smledni-6. Kranj - 11316 Ugodno prodam dobro ohranjeno ODO 120 L, letnik 1979, registrirano maja 1985. Aljančič, Podbrezje 80 11317 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, strirano do 7.9. 1985. Vrhovnik, a 3/A, Kranj 11318 Prodam novo lažjo tovorno PRIKO-00 za osebni avto. Resman, Zgo-»23, Begunje 11319 1 Prodam APN-4 MS, letnik 1981 in PZ, celega ali po delih. Štremfelj, kovo nas. 14, Škofja Loka, tel. 765 11320 Prodam 7 let staro ZASTAVO 101, s inoma novo školjko, karamboli-prednji del. Telefon 76-347 11321 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 ^ZASTAVO 101, letnik 1978 ter traj-Faoiar«io Pfcč Kekič Gradnikova 2, J* Kranj H322 X TJ>r,^m ^arambolirano, starejšo LA-i vu*tln.! pre dam. Telefon 004/22-477 1 1347 Prodam ZASTAVO 101 konfort, letnik 1981. Stojan Davidovič, Rudija Papeža 30, Kranj 11348 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980, registrirano do septembra 1985. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Irena Stopar, C. 4. julija 51, Tržič 11349 PEUGEOT 30/S, 75 KM, letnik 1974, prodam. Telefon 064/74-568 11350 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, vozno. Telefon 78-237 11351 126-P, letnik 1982, prodam. Telefon 27-319 H352 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1972. Polde Lebar, Prisojna 7, Bled H353 Za VVARTBURGA prodam polosovi-no, lamelno ploščo sklopke, rezervno kolo, levo krivino in sredino prednjega odbijača vse novo. Vinko Kuralt, Reteče 34/A, Škofja Loka 11354 ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do junija 1985, ugodno prodam. Telefon 28-946 11355 Prodam VVARTBURG, I. registracija 1976, cena 9 SM. Janez Velikovrh, C. Talcev 75/A, Kranj 11356 Ugodno prodam ZASTAVO 750 LC letnik 1979, 40.000 km. Ul. Vide Šinkov-čeve 8, Kranj 11357 ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjeno, prodam. Ogled vsak dan po 19. uri. Lojzka Tavčar, Titova 69, Jesenice H358 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1977. Stane Tičar, Kurirska pot 3, Kranj 11359 Poceni prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, registrirano do aprila 1985. Zg. Gorje 6/A 113(50 Prodam MOTOR MZ 150, letnik 1976, brez baterije, za 3 SM. Rotlje-va 12. Kranj-Čirče -11361 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Vinko Mohorič, Jake Platiše 5, Kranj 11362 Prodam ZASTAVO 101, letnik f976 Telefon 50-832 113(33 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do junija 1985, cena 8 SM. Ersad Muhelič, Planina 2, Kranj 11364 Prodam R-4 GTL, letnik 1983. Tomaž Juvan, Tuga Vidmarja 8, Kranj 11365 Ugodno prodam osebni avto SUN-BEAM 1300, letnik 1975. Telefon 57-066 11366 VW 1300, letnik 1967, celega ali po delih prodam. Telefon 064/83-051 11367 Prodam AVTOPRIKOLICO. Telefon 27-990 11368 Ugodno prodam ohranjeno ZASTAVO 101, letnik december 1975, registrirano do februarja 1985. Milan Novak, Planina 17, Kranj 11359 Prodam TOMOS APN-6, še v garanciji, najboljšemu ponudniku. Ogled od 17. do 1*8. ure. Iztok Jeras, Blaževa 3, Škofja Loka 11370 Prodam malo rabljeno enoosno ki-per PRIKOLICO, 3 t. Telefon 49-060 11371 Prodam lepo ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1979. Telefon 064/60-817 popoldan 11372 Prodam MINI 1000, rdeče barve, registriran do junija 1985. Sponko, Hote-maže 15, Preddvor 11373 Prodam MOPED tomos 15SLC, letnik 1984, neregistriran. Branko Luž-nik, Breg 43, Žirovnica 11374 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Škrabelj, Hrušica61, tel. 82-861 - int. 81 dopoldan 11375 CITROEN GSX, letnik 1978, prodam ali zamenjam za manjši avto. Rant, Moša Pijade 3, Kranj, tel. 25-730 11376 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do konca leta. Telefon 66-689 11377 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980, registriran do junija 1985, nove gume, potreben manjšega popravila, cena 14,7 SM. Šmit, tel. 89-023 v petek in soboto od 7. do 14. ure 11378 126-P, letnik 1977, prevoženih 74.000 km, registriran do av gusta 1985, prodam, za 12 SM. Informacije po tel. 77-591 — int. 32 od 20. ure dalje 11379 126-P in motorno ŽAGO stihi 07 S. dobro ohranjeno, prodam. Habjan, Dražgoše 15, Železniki 11380 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1977. Visoče 6, Tržič 11381 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. cena 85.000 din. Janez Dežman, Selo 9, Žirovnica 11483 Prodam JUGO 45, 10.000 km. Ogled v petek in soboto popoldan in nedeljo ves dan. Vidie. Preddvor 32 11416 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Ogled vsak dan popoldan. Maj kič, Li-kozarjeva 25, Kranj 11417 Ugodno je naprodaj SAAB 99 GL, letnik 1977, v odličnem stanju (4 vrata), cena 55 SM. Telefon 25-751 11418 Poceni prodam starejšo ZASTAVO 750, registrirano za celo leto ter MOTORNO ŽAGO jonsereds. Voklo 70, Šenčur 11419 Prodam ZASTAVO 750. Jevšek, Britof 209 11420 ALFA ROMEO berlina 2000, prodam za 35 SM in ZASTAVO 750 za 7 SM. Vozili sta ohranjeni in registrirani do junija 1985. Telefon 62-708 11421 Prodam ZASTAVO 750, za 5 SM. Pa-lovšnik, Zgoša 66, Begunje 11422 Prodam poškodovano karoserijo za ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1982. Nadi/ar Bogdan, Bohinjska Bela 82 Prodam VW 1200 J, letnik 1975. Tel.: 22-00L popoldan STANOVANJA Mlad zakonski par išče SOBO, GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Tome Ilijev. Trg OF 13, I.jubfjana 11382 /.domku, samska, nujno najamem enosobno STANOVANJI'., centralno ogrevano, v Kranju. Možno predplačilo. Ponudbe pod: 1. oktober 1984 ali po tel. 064/24-651 od 8. do 12. ure 11383 V Lescah, Radovljici ali na Bledu, v/umem v najem dvo- ali trisobno STANOVANJE, delno opremljeno ali neopremljeno. Telefon 77-675 ali pod šifro: Čimprej 11384 V najem vzamem STANOVANJE ali starejšo HIŠO na relaciji Kranj —Ljubljana. Ponudbe pod šifro: Reden plačnik 11385 Zamenjam družbeno stanovanje — večjo garsonjero na Planini II, za večje, lahko tudi starejše stanovanje v Kranju. Oblak, Likozarjeva 23, Kranj (Planina) Zamenjam manjše družbeno dvosobno STANOVANJE (47 kv. m), centralno ogrevano na Planini, s soglasjem, za večje, brez centralnega ogrevanja v Kranju. Vrečkova 9, stanovanje 33 POSESTI_ LOKAL v centru Kranja, oddam za mirno obrt. Stanko Rode, Kranj, Re-ginčeva 13 11386 Prodam starejšo HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje. Britof 97, Kranj 11387 DELAVNICO ali LOKAL za mirno obrt v Kranju, išče obrtnik za dalj časa. Telefon 28-427 11388 Prodam GARAŽO, 30 kv. m, v Kropi: in VW KOMBI-BUS. Sr. Dobrava 18, Kropa 11389 Prodam VIKEND HIŠO blizu smučišča na Starem Vrhu. Telefon 061/59-793 11390 Kupim ZAZIDIJIVO PARCELO na območju Kranja. Telefon 21-734 od 13. do 20. ure 11391 Oddam starejšo HIŠO, 10 k m iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1392 Naprodej je polovico HIŠE z ločenim vhodom, v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 11393 ZAMENJAVA IN DVIG OSEBNIH IZKAZNIC Obveščamo krajane PRIM-SKOVEGA, da lahko dvignejo nove osebne izkaznice v pisarni krajevne skupnosti od ponedeljka, 17.9.1984 dalje vsak dan od 7. do 11. ure in od 11.30 do 15. ure, v sredo pa do 17. ure. Krajevne skupnosti Planina, Huje, in Bratov Smuk pozivajo vse krajane, ki še niso zamenjali starih osebnih iz-Ikaznic, da to naredijo naslednji teden. Osebne izkaznice bodo zamenjavali v prostorih krajevne skupnosti od ponedeljka, 17.9. 1984 do petka 22. 9. 1984 vsak dan od 8. do 14. ure, torek in četrtek pa od 8. do 17. ure. ZAPOSLITVE PRODAJALCE KNJIG - PRIROČNIKOV, na območju Slovenije, iščem. Napišite kratek življenjepis. Pogoj osebno vozilo. Ponudbe pod: Takoj 11156 HIŠNI SVET, Dražgoška ul. 6, Kranj - Iščejo SNAŽILKO 11394 Nudim honorarno ZAPOSLITEV ŠIVILJI, na vašem domu, od septembra do decembra, za serijsko delo, na relaciji Kranj —Kamnik. Samo pismene ponudbe. Vida Bitenc, Gorenjesav-ska 31, Kranj H395 Zaposlim delavca v KOVINSKI STROKI. Lahovče 87. Cerklje 11396 V redno delovno razmerje sprejmem DELAVKO, zanesljivo. Zlato Vodi.šck.' Planina 38, Kranj 11397 Iščem VARSTVO /.a 8 mesecev starega otroka. Brezar, Gradnikova 11, Kranj h 398 Resno ŠIVIIJO ali KROJAČ ICO s vsaj 2 leti prakse šivanja v konfekciji, zaposlim za nedoločen čas. Plača zelo dobra, norme ni. Naslov v oglasnem oddelku 11400 Za pomoč sprejmem INSTALATER JA Centralnih kurjav. Ponudbe pod Centralna kurjava 139!) OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične. ŽALUZI JE — popravila vseh vrst rolet in žalu-zij, naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9306 HITRA in KVALITETNA NAPELJAVA ELEKTROINSTALACIJE. Telefon 60-584 10389 Obveščamo vas, da smo pričeli z ugodno prodajo OTROŠKIH BUND, pri kateri lahko odstranite rokave. Bunde imamo od št. 6—16, cena od 3.100 do 4.050 din. ELITA - PEPELKA Kranj 11157 Zima je pred vrati! Po zamrznjenih cenah vam VODOVODNO INSTALACIJO na novi ali stari hiši, izgotovi obrtnik, brez čakanja! Telefon 28-427 11401 Obveščam stranke, da se zopet lahko dobijo LESENE COKLE. Olševek 54, Preddvor h402 Nudimo izdelavo in montažo vseh vrst ROLET in ŽALUZIJ, raznih barv. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, Šenčur, tel. 061/50 720 11403 PRIREDITVE Ansambel SIRILA vabi VSAKO NEDELJO, ob 17. uri na MLADINSKI PLES na PRIMSKOVO pri Kranju. ŽREBANJE in BOGATE NAGRADE' 11404 ANSAMBEL JEVŠEK igra v GORI-ČANAH pri Medvodah 11423 OO ZSMS Duplje prireja ples v Gasilskem domu v Dupljah. Pričetok ob 19. uri. Igra skupina ŠESTI ČUT. Vabljeni! IZGUBUENO Najditelja rjave POTOV ALKE z umsko narodno nošo, izgubljeno na relaciji Bohinj —Bled —Škofja Loka, prosim, da mi jo proti nagradi vrne na naslov: Jure Lapanja, Partizanska 43, Škofja Loka. tel. 60-386 11405 Od Ljubljane do Kranja, možno v bližini avtobusne postaje sem izgubil OČALA »RODENSTOCK« z dioptrijo. Možno tudi v avtobusu. Proti nagradi 4.000 din, prosim če pokličete po tel. 064/41-132 11406 NAJDENO_ V petek, 7. 9. 1984 sem v Kranju našla ZLATO ZAPESTNICO. Dobi se: Frančiška Jan, Tavčarjeva 39, Kranj 11407 OSTALO _ Iščem VARSTVO za 8 mesecev staro punčko na domu, od decembra dalje. Telefon 22-624 11159 V varstvo vzamem otroka. Šimu-nac, Lojzeta Hrovata 10, Planina II. 11408 Opozarjamo vse MEH LETOVE s Tr-stenika, da naj ne širijo laži po vasi o DOBRINOVIH in Petru ZAPLOTNI-KU st. s Trstenika 11409 Iščem VARSTVO za U-mesečno PUNČKO, vsak drug teden, oziroma po dogovoru: Poceni prodam POROČNO OBLEKO, crem barve, Št. 38, cena 4,000 din. Križe 75 11410 V najem oddam KROŽNO ŽAGO za drva. Albin Žagar, Juleta Gabrovška 3/A, Kranj 11411 Iščem VARSTVO za 8 mesecev starega otroka. Urbančič, Staneta Rozmana 2, Kranj 11412 Na Bledu iščem VARSTVO za otroka. Pojanec, Rečiška c. 27, Bled 11413 Sporočamo žalostno vest, da nas jo zapustil nas • sodelavec v pokoju VIKTOR SAVLI roj. 1910 Od njega smo se poslovili v sredo, dne 12. septembra 1984 ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju, na pokopališče v Kranju. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju ANTE DUKA roj. 1922 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, dne 10. september 1984 ob 17.30 izpred mrliške vežice v Kopru, kjer je ležal do dneva pogreba. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega očeta in deda JANEZA AHAČIČA se zahvaljujemo vsem zdravnikom in bolniškemu osebju Bolnišnice Golnik; vsem njegovim sodelavcem za tolažilne in lepe poslovilne besede, za darovano cve tje in vence in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti v prerani grob. ŽALUJOČI: sin Iztok in hčerka Saša z družino tam ZAHVAIA Ob prerani izgubi našega dragega moža, atka, dedka, brata, svaka, bratranca in strica RUDOLFA LINKE se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso nesebično pomoč vtežkih trenutkih in za darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo za vence in spremstvo na pogrebu Alpetourju TOZD Transtun« - Tovorni promet, TOZD Potniški promet in DO Turistični agenciji ZŠAM Škofja Loka, Kranj irtZiri, AMD Škofja Loka.Šolskemu centru Srednje kovinarske in cestnopromotne šole Škofja Loka. Merkurju Kranj in KO NI M Ljubljana. Najlepša hvala govorniku tov. Demšarju, pevskemu oktetu Cvetko Golar ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Toplo se zahvaljujemo vsem za tako veliko udeležbo na pogrebu in tudi vsem, ki so nam poslali pismene izraze sožalja. ŽALUJOČI: /ena i.oj/.ka. hči Alenka, srn Hudi / družinama, sestre El/.a, Krna, Nežka. Hilda m drugo sorodstvo Škofja Loka. Ljubljana, 1 L septembra 19X1 GLASOVA ANKETA Brane Mirt Srebrni leski padalci doma LESCE — Močan veter in deževno vreme v ponedeljek pozno popoldne nista obetala nič dobrega, čeprav so ljubitelji padalstva v alpskem letalskem centru čakali svoje padalce, ki so na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji osvojili po štirinajstih letih spet svetovno padalsko srebro. Ta izjemni uspeh so dosegli padalci alpskega letalskega centra Lesce, ki so v močni mednarodni konkurenci za reprezentanco SZ osvojili drugo mesto. Reprezentanca, ki je dosegla tak uspeh, je na svetovnem prvenstvu skakala res izjemno. Dušan Intihar, Branko Mirt, Darko Svetina in Roman Božič so s padali jugoslovanske tovarne Kluz dosegli tisto, česar ni nihče pričakoval. Iskrene čestitke vsem fantom, ki so tako dostojno v francoskem Vi-chyju zastopali Jugoslavijo. Te leske padalce in njihove naslednike čaka še velika bodočnost. Nazadnje jim je celo vreme šlo na roke. Ko so se s kombijem naši reprezentance pripeljali na pisto, se je vreme umirilo in pokazali so se zasneženi vršaci Karavank in Julijskih Alp. Ljubitelji loškega padalstva, svojci, družine, njihova dekleta so Srebrne leske padalce so na sprejemu pozdravili: od leve proti desni: direktor ALC Lesce Franci Primožič, vodja reprezentance v Franciji Borislav Djordjevič, podpredsednik mednarodne letalske federacije Stane Malagani-ja in podpredsednik ALC Lesce Leon Mesaric. smo po dveh skokih celo vodili. Kar je, je, srebro je vendarle naše in vsi smo zadovoljni, da se iz Francije nismo vrnili praznih rok.« Vsem padalcem leškega alpskega padalskega centra še enkrat iskrene čestitke našega uredništva in bralcev z željo, da bi nas tudi v bodoče razveseljevali s takimi uspehi. D. Humer Foto: F. Perdan navdušeno zaploskali reprezentan-tom, ki so s srebrnimi kolajnami okrog vratu padliv objem svojim domačim. Veselje se kar ni uneslo, saj so fantje.morali odgovarjati na različna vprašanja. Tople besede so ob tem skromnem sprejemu izrekli direktor ALC Lesce Franci Primožič, podpredsednik mednarodne letalske federacije Stane Malaganija in pod-presednik ALC Lesce Leon Mesaric. To je bila gorenjska dobrodošlica za vse fante in vodjo naše reprezentance, starešino avijacije iz Niša, Bori-slava Djordjeviča. Po prihodu na domače letališče je Branko Mirt iz Strahinja povedal tole: »To je bilo moje prvo svetovno prvenstvo. Uspeli smo, da smo bili druga najboljša reprezentanca na svetu. Kot čisti amaterji smo premagali veliko profesionalnih, svetovno znanih padalcev. Skakali smo z domačimi padali PLUS L proizvodnje KLUZ iz Beograda. Čeprav še niso taka kot druga, so se vseeno dobro obnesla. Na tihem smo upali na uspeh, a na takega ne. V tretjem skoku smo skakali slabše, a po neuspehu Američanov smo vendarle osvojili za nas izredno drugo mesto, kljub temu, da Vedro je bilo razpoloženje na sprejemu v restavraciji ALC v Lescah, ko so se iz svetovnega prvenstva v padalstvu iz Francije vrnili člani jugoslovanske reprezentance, vsi člani ALC Lesce._ Teden boja proti kajenju Vabljiva cigareta Akrolein, cianid, dušikov oksid, aceton, amonijak, ogljikov monoksid — vse to so plini, ki so jih raziskovalci ze zdavnaj odkrili v dimu cigarete. Za kadilce, ki na dan pokade zavojček, dva ali celo več, so to stvari, ki jih noče vedeti, kakor noče vedeti, da imajo kadilci v krvi desetkrat več ogljikovega n.onoksida kot nekadilci, da cigaretni dim sčasoma okvari čistilne mehanizme v pljučih, da zaradi nikotina telo potrebuje več kisika, da je umrljivost za pljučnim rakom pri kadilcih večja kot pri nekadilcih itd. itd. Vse to odrasli kadilci vedo. Polovica sicer meni, da pokadijo toliko, da jim cigaretni dim ne more škodovati, četrtina brezuspešno vsako toliko časa poskuša opustiti razvado, ostali pa kljub morebitnim prvim težavam kadijo dalje. Verjetno je zaman pridigati in doku::ovati odraslemu kadilcu, da je kajenje škodljivo zdravju. Vendar se je vsaj ob tednu boja proti kajenju, ki ga je Rdeči križ Slovenije kot pobudnik tako kot drugod po svetu izbral za čas od 14. do 21. septembra, treba zamisliti ob temle: koliko lahko naredimo doma, v šoli, kjerkoli, da mladina, ki odrašča, ne bi s cigareto dokazovala sebi in okolici, da jo je treba upoštevati. Prepričevati na prijeten način — seveda najbolje z lastnim zgledom — je seveda naloga staršev, učiteljev in zdravnikov. Nedoslednost, popuščanje, pretirana strogost in prepoved v času, ko se otrok hoče uveljavljati na neprimeren način — tudi s kajenjem, je le znak, da smo odrasli pri vzgojnem Izpitu padli. Dokler ne bomo dosegli primerno kulturo /a varovanje zdravja pri odraslih, toliko časa ne moremo pričakovati učinkov pri mlajših generacijah, ki nas posnemajo. Niti to nam še ni uspelo, da bi na vsaki škatlici cigaret pisalo, da je kajenje škodlji o zdravju, čeprav sprejemamo ugotovitve svetovne zdravstvene organizacije. Verjetno bo najbolj razširjena epidemija, kot nekateri imenujejo kajenje, bolj zadeva zdravljenja posledic kot preprečevanje. L. M, Včasih videz vara Že kratek sprehod skozi Tržič ti da vedeti, da je tu doma trgovina. Na Trgu svobode je trgovinica pri trgovinici, na oni strani Trži-ške Bistrice ima Tržič veliko Mercatorjevo blagovnico, v.kateri dobiš domala vse za dom in gospodinjstvo, dve trgovini čevljev ima, Pekovo in Planikino, veliko knjigarno, trgovinico Kokre iz Kranja, »Mojco«, kjer je dobiti tudi kakšne cenejše stvari, ponaša se tudi z izredno lepo, veliko in dobro založeno trgovino s spominki, ki bi zaradi tujcev in prometa sploh bolj sodila na Deteljico in se človeku zazdi prav škoda, da se skriva pod občinskimi arkadami. Skratka, ponudbe je dovolj. So Tržičani zadovoljni s ponudbo v svojih trgovinah? Včasih videz tudi vara. L NESREČE PREPOZNALI PONESREČENKO Tržič — V Bistrici pri Tržiču se je v petek, 7. septembra, ponesrečila kolesarka, ki je s stranske ceste zapeljala na prednostno, kjer je trčila z osebnim avtomobilom Bora Iliča in bila pri tem hudo ranjena. Njene istovetnosti ob nesreči niso uspeli ugotoviti, zdaj pa so dognali, da gre za 49-letno Jožefo Škoberne iz Tržiča. SOPOTNIK UMRL Radovljica — V torek, 11. septembra, ob 22. uri se je na lokalni cesti Begunje —Zapuže pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Za posledicami nesreče je v jeseniški bolnišnici umrl sopotnik Dušan Šaruga (roj. 1959) iz Lesc, hudo ranjeni pa so bili poleg voznika Antona Šolarja (roj. 1961) iz Radovljice še Matjaž Vidic (roj. 1966) iz Lesc, Franci Zver (roj. 1967) iz Lesc in Robert Urh (roj. 1968) iz Lesc. Voznik Šolar, ki je vozil iz Begunj proti Lescam, je v bližini tovarne Elan prehiteval dva osebna avtomobila, ki sta vozila pred njim, pri tem pa sekal blagi ovinek. Voznik je pri tem izgubil oblast nad vozilom, avto je zaneslo v desno na neutrjeno ban-kino, oplazil je dvoje dreves ob cesti, nakar ga je odbilo na levo stran ceste, kjer je trčil v dvojni električni drog. Sunek je bil tako močan, da se je električni drog skupaj z betonskimi oporniki prevrnil, avtomobil pa je zasukalo in se je po 18 metrih vzvratne vožnje ustavil v grmovju ob cesti. Škoda je ocenjena na 400.000 din; L. M. Zmrznil v Triglavski steni Vrata — V ponedeljek, 10. septembra sta se v Triglavsko steno podala 20- letni Igor Ježovnik iz Prevalj in 21- letni Andrej Gradišnik iz Raven na Koroškem. Med plezanjem ju je presenetilo slabo vreme, nadnju se je zgrnila megla, začelo je deževati. V steni sta zašla in omagala. Zvečer je zapadel še sneg. Lahko oblečeni Ježovnik je v hladni noči zmrznil, Gradišnika pa so v torek izčrpanega rešili gorski reševalci iz Mojstrane. S helikopterjem RSNZ so v dolino prepeljali tudi truplo Ježovnika. D. Ž. Alpinista rešili iz stene Šit Tamar — Poročali smo že o gorski nesreči, ki se je v nedeljo, 9. septembra, dogodila v steni Šit nad Tamarjem, ko sta zaradi slabega vremena tamkaj obtičala ranjena alpinista: 21-letni Branko in 25-letni Drago Praprotnik iz okolice Selnice ob Dravi. Mlajšemu bratu se je pri plezanju odkrušil oprimek, omahnil je, odlomljena skala pa je padla nanj in ga huje ranila. Bratov, ki sta.v megli, dežju in vetru bivakirala na ozki skalni polici in klicala na pomoč, tega dne niso uspeli rešiti. Ponoči so ju dosegli gorski reševalci iz Rateč in Kranjske gore z zdravnikom, šele naslednjega dne so ju s klasičnim stenskim reševanjem spravili pod steno, od koder ju je helikopter RSNZ odpeljal v dolino. Helikopter zaradi slabega vremena namreč ni mogel do stene in se je moral kar dvakrat vrniti v bazo. ..... ... Anton Kalan, upokojenoj Tržiča: »Trgovin ima Tržič U in tudi založene so dobre >| jaz dobim zase vse, kar pot^ jem. Mislim, da imamo trgovinah kar dobre poslom Bolj pa me moti neljube::" nepozornost prodajalk. N<^| je, ko prideš v trgovino, govke sploh ne opazijo in aJ klepetajo naprej. Najbolj jj zne so v novi trgovini Živig ka« na trgu, v mali trgovini u li zraven cerkve sv. Andrej novi trgovini nasproti občir* tudi ne dobiš tistega, kar ia to prodajalka prijazno pove čisto drugače, kot da te i de odpravi.« Marija Lotrič, gospodinja iz Tržiča: »Saj ima Tržič veliko trgovin in veliko ponudbe, toda če ga primerjamo s Školjo Loko, je tam dobiti veliko več. Potrebovali bi večjo ponudbo tehničnega blaga. Ko stopiš'v Merkurjevo trgovino v Lescah ali v Radovljici, šele vidiš, kaj je prava založenost. Gospodinje v Tržiču so prikrajšane za zelenjavo. Mercator naj bi imel pred blagovnico stojnico z zelenjavo, pa je ta vse poletje prazna. Če ne bi domačinke prinašale zelenjave na tržnice* bi bili brez nje. Ne moremo se pa pritoževati glede sadja in drugih po-vrtnin. Z juga prihajajo zasebniki. Drago je res, vendar se sprašujem, kaj bi bilo, če teh ne bi bilo. Dovolj je čevljev, tekstila, oblačil, pogrešamo pa drobnarij. Najti v Tržiču zadrgo, ki jo trenutno potrebuješ, je prava umetnost. Največkrat moraš prav za- Mojca Gros, Ravne pri »Založenost trgovin v Tri | kar dobra, le popoldne | zmanjka kruha, mleka in skute ne dobiš vsak dan sve^ živilskih trgovinah bi lahkoj malo večjo izbiro sirov in nih mlečnih izdelkov. I ahs rečem, da je v Tržiču dovolj J ka izbira oblačil, blaga, čevlja a podobnega in se res ni trebah^ ti drugam obuvat in obU;: poprečen žep je kar dosti D. Doleti Gniloba, ki se ji pravi malomarnost Po podatkih Poslovne skupnosti letos v Sloveniji segnila tretjina gi: neugodno vreme, slabo seme Kranj — »Vremenske razmere v drugi polovici julija in prvem delu avgusta, ko je bilo dovolj vlage in sonca, rose in sopare, so bile ugodne za razvoj krompirjeve plesni,« pravi Miloš Kus, priznani strokovnjak iz Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske in član več strokovnih združenj, ki se ukvarjajo s problematiko pridelovanja kakovostnega krompirja v Sloveniji in Jugoslaviji. »Krompirjeva plesen je napadla predvsem nasade igorja, za katerega so strokovnjaki že lani ugotovili, da se izrojeva; manj pa so prizadeli nasade desireja. Čeprav so kmetijske strokovne službe prek sredstev javnega obveščanja opozarjale pridelovalce na nevarnost krompirjeve plesni, nekateri njihovih besed niso vzeli preveč resno. Posledice so znane: veliko krompirja je že segnilo na njivah, nekaj ga bo še v skladiščih. Večji pridelovalci, ki s krompirjem ustvarjajo glavni del dohodka, so v kritičnih tednih škropili nasade vsaj šestkrat, če ne celo večkrat, da so jih obvarovali pred napadom plesni. Ti imajo malo gnilega krompirja, nasprotno — za slovenske razmere, kjer je bil lani povprečni hektarski pridelek 14 ton, letos pa bo še za tretjino nižji, imajo celo odlične pridelke. Pridelovalci, ki so krompir škropili le nekajkrat ali sploh ne, so ob precejšen del pridelka. To so predvsem kmetje, ki so krompir sadili za lastne potrebe. Škropiv zopet plesen je bilo letos dovolj, zato je še toliko bolj nerazumljivo, da jih nekateri kmetje niso zadostno uporabljali.« »Ko so pridelovalci že uvideli, da jim je plesen napadla krompirjeve nasade, bi morali nadrast poseči ali jo uničiti s škropivom, počakati deset dni in nato začeti z izkopava- za sadje, krompir in vrtnir^ krompirjevega pridelka. U in premalo strokovno dekv njem,« pravi Miloš Kus. bil zavoljo tega nekoliko bolje še zmeraj pa bi bilo bolje, iw čakali, da je plesen napadla š| ostale zdrave gomolje. Ko f\ krompirjeva ovojnica že na gomolj napadle še druge bol Je morebiti še moč ublažiti; dice? »Pridelovalci so ravnali na, so krompir spravili v toplem ij kleti. Krompir mora biti naprc da se dobro osuši; počakati]«! tri ali štiri tedne, da segr. ni moč rešiti, potem pa ga n&tt prebrati in ločiti od slabega« V Gorenjski kmetijski zadr je med največjimi pridelo nega krompirja v Sloveniji, oti jejo, da je kmetom segnila m pridelka. Nihče od pogodbttfl delovalcev ni do 1. septembra|| stil zadruge o izpadu pridelk\I3 sklepajo, da je bolezen napa* škodo le manjšim, nepogod^j pridelovalcem. »Prav zaradi gnitja bomo le odkupu še posebno pozorni,« Janko Šumi, direktor kmetijske zadruge. »Od prh cev,bomo zahtevali, da bodo vrečo dali etiketo in nanjo svoje ime in priimek. Zadri organizator pridelave, ne n gat i, da bi odkupila in skladiščil kakovosten (gnil) krompir in (3 daji sama plačala odpadek 9 smo letos nameravali izvoi v ton krompirja, bomo načrt slabe kakovosti pridelka in zasićenosti zahodnoevrop-v žišča le težko uresničili Za letos grenka izvozna izkušnja lije smo vseh 100 ton kromp radi gnitja dobili nazaj.« C. Zajv