Nezakonite gradnje
Najbolj tipičen pofav krše-njo regulacijskih planov je nezakonita gradnja. To prav tako zadeva investitorje, ka-kor izvrUteli in drZa.vlia.ne. Zaradi nezakonitih gradenj vmamo veliko Skodo Ker se objekti začnejo predčasno uporabl)ati, se začno tudi hi-tro uniievati.
Velik problem predstavlja tudi izgradnja sicer odobre-nUi objektov, toda na taklh mestih, /ci ne ustrezajo, ali pa so po plan« določeni za park, cesto, javno zgradbo ttd. Investitorji smatrajo da jim nihče ne more preprečiti, do bi dokončall neki objekt, fco so ga če začeli graditi Tako so samo lansko leto 'meH n. pr v Beogradu nad 300 taklh objektov.
Dostikrat brez vednosti prf-stojnih organov zgrade nefc objelct in ie tud'. vselijo vanj stanovalce. Toda poslopje je treba porušiti. /n tedaj na-stane vpraAanje, kam prese-liti stanovalce, ki so se le vse-lili. Ljudsfce odbore obiin po-stavljajo tako pred dovršeno dejstvo, fcer nt dovolj fcontrol-nih organov, ki bi take nedo-voljene gradnje te v zaietku onemogočili
Vsi taki postopkf so neza-koniti in predstavljajo prekr-&ke. Sodno zoslertovanje pre-kršiteljev naj bi bilo najbolj učinkovlto sredstvo v borbi proti tej nezakonitosti. Toda kazni za, nezakonite gradnje «o skaraj simbolične Stroškl za načrte, »fcice ln takse zna-šajo pribliino okrog 100 tisoi dvnarjev, kazen za nezakont-to gradnjo pa največ 10 tisoi dinarjev. Iz tega pa. tudl sledi, kje leže vzroki za nezakonite gradnje. ATI dvoma da je tre-ba pospeiiti zasledovanje in poostriti kaznovanje prekr&i-trljev in to čimprei. Istočas-no pa ;e treba izbolišati delo gradbenih inkpekcij.        B. M.