Postgebuhr bar bezahlt!
An einen Haushalt!
LETO XXVIII — Številka 45	4. novembra 1976 Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
V.,.V.V.V.,.V.,.V,V.V*VV,,%V.V.V.\\VV.V.,.V.,.VW.,.V.V.V,,.V.V.V.VJV.V.V.V.V.VA,AVAW
Navodilo za bojkot ugotavljanja
Štetje 14. novembra se vrši po redu parlamentarnih volitev (Nationalratswahl-ordnung). To pomeni, da udeležba n i obvezna. Večinske stranke vas bodo — kakor delajo že sedaj — skušale prepričati, da je udeležba obvezna. Temu ni tako! Kajti v zakonu o narodnih skupnostih (Volksgruppengesetz) je v § 1, odstavek dobesedno zapisano:
„Keine Person ist verpfiichtet, ihre Zugehorigkeit zu einer Volksgruppe nachzu-weisen“.
Vsako drugo govorjenje je laž in to povejte tudi drugim! Prav tako ni nobenih kazenskih sankcij, če se kdo ugotavljanja ne udeleži. Vsak, ki je dopolnil 14. leto, lahko sam bojkotira štetje. Za mlajše otroke pa odločata ali oče ali mati. Na volišču dobi eden od staršev v roke toliko volilnih listov, kolikor je mladoletnih otrok.
Možnosti za bojkot je več. V glavnem poznamo tri:
1.	Da greste na volišče in zapišete katerikoli drug jezik — razen slovenščine;
2.	da volite neveljavno (napravite veliko črto na listu, da oddaste prazno glasovnico, da oddaste prazno kuverto, da napišete veliko številko „7“ itd.);
3.	ali pa ostanete kratkomalo doma — in si napravite lepo nedeljo (ali izlet v okolico).
i

v
Razstreljeni partizanski spomenik na Komlju nadalje zaostril vzdušje:
Tudi dinamit nas ne bo odvrnil od bojkota preštevanja!
šteti nameravajo Slovence 14. novembra. Treba je pripraviti ljudi, jih ustrahovati, da bodo ubogali, da se bodo dali prešteti. Treba je uničiti spomenike boju Slovencev proti nacističnim zverinam. Proti nacistom, ki so izbojevali z različno pomočjo začasno zmago proti popolni izpolnitvi člena 7 državne pogodbe. Nacisti, najhujši sovražniki demokratične neodvisne Avstrije, so javno pokazali, kar drugi skušajo zagrniti. Obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem jim je trn v peti. Slovence je treba iztrebiti, jih zapisati zgodovini. Izbrisati je treba spomin na boj slovenskih partizanov proti nacizmu. Proti nacizmu, ki je zlil na človeštvo najhujše gorje, ki ga pomni dolga človeška zgodovina.
Nacistične organizacije rastejo kot gobe po dežju
Dokler se je Avstrija potegovala za državno pogodbo, se je prav rada sklicevala na protinacistični boj slovenskih partizanov na Koroškem. V tem je utemeljevala svoj lastni doprinos k osvoboditvi izpod nacizma. Ko je dobila svojo
državno pogodbo, je pustila na površje sile, ki jim je ostal cilj uničenje koroških Slovencev, sile, ki rovarijo slej ko prej proti demokraciji in enakopravnim odnosom med ljudmi različnih narodov, ras, ver.
Avstrija, predvsem pa Koroška, je pojmovala denacifikacijo, tako
da je stare naciste kratkomalo prevzela v svoje oblastne strukture. Na visokih položajih so se znašli ljudje, ki so se bojevali v prvih vrstah nacistov proti Judom, Slovencem, proti vsem pripadnikom ..manjvrednih ras".
Kot rastejo gobe po dežju, tako so nastajale po 15. maju 1955 organizacije, ki najostreje nasprotujejo določilom državne pogodbe. Ob podpori in sodelovanju oblasti Avstrije. Ista Avstrija, ki ob vseh priložnostih — kadar je pač treba — prav rada trobi, d; ;e postala prva žrtev nacizma.
Boj partizanov proti nacizmu
Slovenski koroški partizani so se bojevali proti nacizmu v sklopu Narodno osvobodilne vojske, torej v sklopu zavezniške vojske.
In kaj se dogaja s spomeniki teh zavezniških vojakov, padlih v boju
Protestno zborovanje slovenskih teologov
Kot poroča Družina (42, 31. 10. 1976), so imeli študentje, uslužbenci in profesorji teološke fakultete v Ljubljani in Mariboru 21. oktobra veliko protestno zborovanje proti ugotavljanju manjšine, ki ga namerava Avstrija izvesti 14. novembra. V veliki avli ljubljanske teološke fakultete, kjer so bile obešene na stene gesla kot — Proč z nasiljem. Korošci, z vami smo. Nismo številke, smo ljudje! Koroška — zibelka slovenstva. Nočemo preštevanja — je govoril prof. Janez Janžekovič, teologom z oddelka fakultete v Mariboru pa škof Vekoslav Grmič.
Prodekan Franc Plemenitaš je mariborskim teologom orisal vlogo Golijata-Heimatdiensta in slovenskega Davida: „Krščanstvo ne pozna večvrednih in manjvrednih ras. Preziranje in tlačenje bližnjega je v nasprotju s Kristusovim naukom ljubeznijo. To toliko bolj, ker je tudi Cerkev na Koroškem po-nemčevala in tudi sedaj molči!"
Škof Grmič je poudaril, da je preštevanje, kot ga izvaja avstrijska vlada, in odnos do slovenske in hrvaške manjšine povsem „nemoralno početje", da je v duhu tistega, ki ga sv. pismo imenuje lažnivca in ubijalca. Ko je govoril o tkim. ..prastrahu", ki izvira iz slabe vesti, je dejal škof Grmič:
»Iz te prakrivde z ene strani in ■z regeneracijskega procesa manj-
® Katoliška delavska mladina Av-® strije s skrbjo ugotavlja, da ® štetje 14. novembra pomeni te-6 žek udarec prizadevanjem za ® spravo, je rečeno v resoluciji, G ki jo je sklenila KAJO (Katho-® lische Arbeiterjugend Osterci reichs) na svoji zadnji centrai-% ni seji zveznega vodstva v Inns-® brucku. Katoliška delavska mla-% dina je mnenja, da ugotavlja-
šin z druge strani se hrani nemški pragon po potujčevanju in oblasti nad drugimi narodi.11 Preštevanje je novo sovražno dejanje do narodnih manjšin. Avstrijska o-blast najprej zagreši etnocid, potem pa „v skladu z dejanskim stanjem, ki ga sploh v tako zastrupljenem ozračju, kot je na Koroškem, ni mogoče ugotoviti, želi dati preživelim pravice, toda zopet z omejitvijo, da je še prej treba ,ugotoviti1 njihovo število... In v tem je tudi huda krivica v tem trenutku.11
Profesor Janez Janžekovič, ki je na ljubljanskem zborovanju obsodil avstrijsko raznarodovalno politiko, je soglašal z izjavo Josipa Vidmarja, prejšnjega predsednika Slovenske akademije zna-
© nje ne more biti podlaga za iz-© polnitev člena 7. Zaradi tega @ se je izrazila KAJO solidarna @ z manjšinami v Avstriji ter pri-© poroča svojim aktivistom, čla-@ nom in prijateljem, naj se an-© gažirajo proti vsem ukrepom, © ki ali onesigurajo prvotne pra-© vice manjšin v Avstriji ali jih © zožujejo.
nosti in umetnosti, da je početje avstrijskih politikov naravnost »kanibalski šovinizem", pritisk na manjšino pa podlost in barbarstvo. »Pravi namen preštevanja ni ugotavljanje, marveč zastraševanje.
Janžekovič je nadaljeval in zaključil z naslednjimi mislimi: »Pravilno je dejal eden od vodilnih koroških Slovencev: .Preštevanje je popolnoma nepotrebno, ker nas imajo natančno preštete. Čisto dobro vedo, ta in ta je zaveden, ta omahljiv, ta napol ponemčen. Naj se pojavi spet kak Hitler, pa bodo brez preštevanja ene pobili, druge poslali v taborišča, tretje skušali povsem ponemčiti.’
Vsak narod je vrednota, ki jo je treba varovati, gojiti, ohraniti. Vsak narod je posebna individualnost z nekaterimi značilnostmi, ki jih nima noben drug. Vsak narod po svoje popestri človeštvo. Pa so zgodovinske okoliščine tako nanesle, da med nemškim narodom, ki spada med najbolj razvite in najbolj nadarjene na svetu, žive tudi drobci slovanskih narodov, med njimi majhna slovenska manjšina na Koroškem. Ali ni to velika zanimivost? Med nemškim ljudstvom je naseljen tudi narodič, ki govori čisto drugače, nekoliko po svoje gleda na svet, na poseben način čustvuje, ima nekatere vrline, ki jih Nemec nima, pa tudi nekatere napake, ki pri drugih narodih niso tako vidne. Skratka, slovenska manjšina bi morala biti za večinski narod zanimivost, redkost, izvirnost, posebnost.
Kako ravnamo z drugimi redkostmi in posebnostmi: z ostanki
(Nadaljevanje na 8. strani)
Avstrijski katoličani proti štetju
proti zverinskemu nacizmu? Njih spomenike razstreljujejo, polivajo z barvo, oskrunjajo. Dolga je vrsta oskrunjenih partizanskih spomenikov. Vseeno, ali na pokopališčih, na blagoslovljenih tleh torej, kot v Št. Rupertu pri Velikovcu ali v Žrelcu, ali zunaj pokopališč, kot na Robežu ali na Komlju, nikjer niso varni. Razen tistih zločincev, ki so leta 1973 razstrelili spomenik na Robežu — sami so se izdali —, so se vsi lahko poskrili. Policija zatrjuje, da jih ne more najti. A ta policija točno ve, kdaj mora usekati, takrat namreč kadar demonstrirajo antinacisti obeh narodov na Ko-
roškem proti oživljanju nacizma, kot se je npr. zgodilo v Škocijanu. Na škocijanskem spomeniku, ki so ga odkrili »padlim obeh svetovnih vojn" 8. avgusta letos, ni zapisano niti eno ime 20 škocijanskih žrtev nacizma.
Razstrelili partizanski spomenik
V noči od 30. na 31. oktober so razstrelili nacistični zločinci partizanski spomenik na Komlju. Nekaj več kot štiri leta je stal. Odkrili so ga 28. junija 1972. V slavni spomin partizanom, ki so padli 12. oktobra
(Dalje na 8. strani)
Edinole dan poprej položeni venec je ostal nepoškodovan, medtem ko so drobci razstreljenega spomenika posejani daleč
naokrog.
»Niti groša za razvoj gospodarstva"
Na seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja Jože Hartman podal obširno poročilo o položaju koroških Slovencev. Dotaknil se je pri tem tudi socialne komponente. Prinašamo nekaj izvlečkov:
Pravijo, da se Slovencem v Avstriji dobro godi, tako v materialnem kot političnem pogledu. Poprečni življenjski standard da je višji od slovenskega v Jugoslaviji in Slovenci v Avstriji bojda niso izpostavljeni nikakršni diskriminaciji in uživajo več svobode, kot bi bilo v Jugoslaviji sploh mogoče. Dejstvo, da imajo koroški Slovenci določen standard, je posledica njihovega trdega dela, pri katerem pa naletijo samo na velike težave in so v neenakem položaju z večino, ki ima v rokah vse pomembne gospodarske institucije, kapital in kader.
Avstrija jim ne da niti šilinga za njihov gospodarski razvoj. Ko so si zgradili novo poslopje zadružne zveze v Celovcu, so jim oblasti dvanajst let ovirale postavitev poslopja. Ko so hoteli zgraditi kulturni dom v Celovcu, je mestna uprava spremenila urbanistični načrt, da bi to preprečila. Za Slovence ni stanovanj v mestih. Poprečna struktura slovenskega prebivalstva je v že sicer najslabše razviti avstrijski deželi Koroški, skrajno slaba in se delež kmečkega prebivalstva celo veča. Slovenci nimajo industrije, kvalifikacijska struktura delavca je najnižja. Uslužbenci slovenske narodnosti so na najslabše plačanih položajih na železnici, pošti ter v komunalnih in občinskih službah. Slovenski intelektualci pa morajo s trebuhom za kruhom v druge avstrijske dežele ali v inozemstvo, ker ga na Koroškem zanje ni.
Zastopniki hrvaških duhovnikov proti preštevanju
Željezno, v oktobru 1976
Kot zastopniki dušnih pastirjev več kot 30.000 hrvaško govorečih katoličanov v škofiji Željezno (Gradiščanska) se obračamo z naslednjo izjavo na gradiščansko in avstrijsko javnost:
1. Doslej je bilo sožitje vseh delov gradiščanskega prebivalstva, t. j. Gradiščancev z nemško, hrvaško in madžarsko materinščino, kljub nekaterim napetostim mirno. Toda izredno ljudsko štetje, ki ga je odredila zvezna vlada v soglasju z glavnim odborom državnega zbora, povzroča mnogo nemirov in zmed.
Po večdesetletni propagandi za asimilacijo in po agitaciji za zatajitev materinščine, torej za hudo neresnico, obžalujemo prav posebej ukrep izrednega ljudskega štetja. Propagirana zatajitev materinščine je istovetna z bojkotom jezokovnega štetja. Ni čuda, če hočejo mnogi Hrvati, zvesti svoji materinščini, bojkotirati ljudsko štetje na drug način, s tem da sploh ne bodo šli tja ali pa bodo oddali števno polo neizpolnjeno. Vprašati moramo torej vsa pristojna mesta, kako more biti izid štetja v takih okoliščinah tako imenovana uporabna orientacijska pomoč za nadaljnje državne ukrepe. Mi verujemo predvsem v osnovne vrednote in dejstva, o katerih ni možno glasovati. Resnica, verodostojnost in zvestoba materinščini
spadajo po našem mnenju tudi na Gradiščanskem med te osnovne vrednote. Nadalje mislimo, da zadostujejo dosedanja zares zakonita jezikovna štetja kljub svojim pomanjkljivostim kot uporabno sredstvo. Vrhu tega opozarjamo na uradne cerkvene ugotovitve o cerkvenem občestvu, ki jih delajo vsako drugo oz. tretje leto. Te ugotovitve veljajo kot osnova za naše dušnopastirske ukrepe in pospešujejo sožitje narodnih skupnosti v naši škofiji.
2. Radi opozorimo na izpovedi avstrijske sinode 1974. Temu zboru, pri katerem je bilo prisotnih poleg več sto nemško govorečih udeležencev samoumevno le nekaj zastopnikov jezikovnih manjšin, je gotovo v čast, da je izrekel jasno besedo v prid narodnim manjšinam. Mi torej pričakujemo, da izpovedi, ki so jih napravili na Dunaju za vso Avstrijo, tudi na škofijski ravni potrdijo in uresničijo, ker pomenijo ti sklepi za vsakega človeka nravno obveznost.
Od vseh strani javnega življenja pričakujemo zadržanje, prijazno narodnim skupnostim, kot je to razglasil II. vatikanski cerkveni zbor za vse narode in dežele kot človeško dolžnost. Zato smo hvaležni tistim organizacijam, tiskovnim organom in piscem, ki so obsodili novi zakon o ljudskem štetju kot „diktat“ in „prekršek pravnih določil", kot npr. „Die Furche",
„prasent“, „profil“. Z zadoščenjem in hvaležnostjo ugotavljamo, da sta se izrekli neprenehno proti takemu ljudskemu štetju med dr. bivši zvezni kancler Josef Klaus in do nedavnega tudi zvezni kancler B. Kreisky. Naša posebna hvaležnost velja bivšemu ministru A. Mocku za stališče, ki ga je podal v državnem zboru 7. julija 1976 o praksi podpiranja asimilantov na Gradiščanskem.
3. Imeli smo za svojo dolžnost, da podamo iz dušnopastirskih vzro-
kov svoje stališče o nadvse važnem problemu ljudskega štetja posebne vrste in o etično jasnih vprašanjih asimilacije in zatajitve materinščine. Spričo izredno velikega duševnega in političnega pritiska na vernike naših župnij ne moremo molčati ob tem zlonosnem razvoju. Mislimo, da se vsak Avstrijec z jasnim pozitivnim stališčem v prid jezikovnim skupnostim v svoji lastni domovini usluži najbolje ne samo narodnim manjšinam, ampak tudi naši skupni do-
movini. Zato naša vljudna prošnja: Objavite našo izjavo in podpirajte našo pošteno, dobro stvar.
V imenu imenovanih duhovnikov:
mag. Štefan Horvath, I. r.
častni kanonik, dekan mons. Martin Mersich, I. r. kanonik
p. dr. Auguštin Blazovich, I. r. urednik hrvaškega cerkvenega lista Karel Prets, I. r. dekan, župnik in drugi
Audi kroatische Priestervertreter gegen die Volkszahlung
Eisenstadt, im Oktober 1976 zur bevorstehenden Volkszahlung
Als Vertreter der Seelsorger von mehr als 30.000 kroatischsprechen-den Katholiken der Diozese Eisenstadt (Bgld.) vvenden wir uns mit folgender Erklarung an die Offent-lichkeit des Burgenlandes und Osterreichs:
1.	Bis jetzt lebten alle Volksteile des Burgenlandes, d. h. Burgen-lander deutscher, kroatischer und ungarischer Muttersprache, trotz mancher Spannungen im Frieden und in Ruhe zusammen. Aber die von der Bundesregierung im Ein-vernehmen mit dem Hauptaus-
Izjava Kluba slovenskih študentov na Dunaju k bojkotu preštevanja manjšine
(Sprejeta na izrednem občnem zboru KSŠ dne 22. oktobra 1976)
Ugotavljanje manjšine ali »jezikovno štetje" kot ga uradno imenujejo, pomeni doslej najhujši napad na demokratične pravice naše narodne manjšine, kar dokazuje, da avstrijska vlada, kljub lepim besedam in obljubam, zlepa ni pripravljena izpolniti jasna in nedvoumna določila člena 7 državne pogodbe. Nasprotno, s preštevanjem jih namerava svojevoljno revidirati in se tako znebiti mednarodnih obveznosti.
Očitni namen jezikovnega štetja 14. novembra je registrirati vse tiste Slovence, ki se nemškonacio-nalnemu nasilju niso uklonili in so vsem diskriminacijam, različnim družbenim in psihološkim pritiskom nakljub vztrajali v boju za uveljavitev demokratičnih narodnih pravic. Nobeno ugotavljanje ali štetje ne more biti podlaga in tudi ne orientacijska pomoč za uresničevanje manjšinskih pravic, tako ravnanje služi edinole legalizaciji protiustavne raznarodovalne politike državnih in deželnih oblasti in večdesetletne šovinistične gonje protislovenskih organizacij. Preštevanje in zakon o narodnostnih skupinah sta sad kapitulantske politike vodstva SPO", njegove kolaboracije z najreakcionarnejšimi silami avstrijske družbe. To dokazuje tudi že samo dejstvo, da je vlada pripravljena potrošiti blizu 100 milijonov šilingov davkov delovnih ljudi, da ugodi zahtevam nemškonacionalnih in neonacističnih sil, za »pospeševanje" narodnih manjšin pa daje na razpolago le pičlih pet milijonov. Preštevanje tudi ni statistična zadeva, kot to pogosto zatrjuje vlada, temveč izključno političen akt, naperjen proti pravicam in interesom narodnih manjšin v Avstriji. To dokazuje tudi trenutno protislovensko ozračje na Koroškem, to dokazujejo nešteti protislovenski izpadi, grožnje in številna podtikavanja nacionalističnih, tudi najvišjih vladnih politikov, ter nenazadnje tudi propagandne akcije parlamentar-
nih strank, ki naj bi ustvarile primerno, naravnost plebiscitno ozračje. Klub slovenskih študentov na Dunaju zato tudi odločno protestira proti hujskaškemu propagandnemu pohodu parlamentarnih strank ter hkrati ugotavlja, da so odgovorne stranke s svojo plebiscitno gonjo same razkrinkale vse laži o objektivnosti štetja in svobodni, nevplivani odločitvi posameznika o narodni pripadnosti.
Koroški Slovenci bomo naše demokratične pravice, priborjene v antifašističnem narodnoosvobodilnem boju in mednarodno zajamčene v členu 7 državne pogodbe najbolje ubranili z najmočnejšim bojnim sredstvom, z bojkotom jezikovnega štetja 14. novembra 1976. Poskrbeli bomo, da avstrijska vlada ne bo dobila v roke zaželenega števila Slovencev, da bi tako z našo pomočjo revidirala člen 7 državne pogodbe. To se pravi, da pri preštevanju meseca novembra na dvojezičnem ozemlju noben koroški Slovenec ne bo zapisal slovenščine! Ostali bomo doma, ali pa bomo glasovali neveljavno oziroma zapisali kak drug jezik!
Z uspešnim bojkotom bomo prekrižali načrte šovinističnih, protislovenskih sil ter vlado prisilili k iskanju novih, demokratičnih poti reševanja manjšinskega vprašanja!
Kakor vprašanje narodnih manjšin ni le vprašanje neposredno prizadetih, temveč osnovno vprašanje demokracije, tako je tudi ugotavljanje manjšine 14. novembra zadeva celotne demokratične javnosti v Avstriji. Zato je vsak napad na pravice narodnih manjšin, kakor npr. preštevanje, hkrati tudi napad na demokracijo. Šovinizem in nemškonacionalno hujskanje sta naperjena ne le proti slovenski manjšini, temveč tudi proti interesom večinskega naroda, njun skupni namen je onemogočiti solidarnost delovnih ljudi obeh narodnosti v njihovem boju za socialni in družbeni napredek.
Prizadevanja vlade, da bi uzakonila ugotavljanje manjšine in ga tudi dejansko izvedla, so naletela na močan odpor demokratičnega gibanja v Avstriji. Ta odpor je dobil svojo organizirano obliko v mnogih borbenih akcijah. Zato je tudi razumljivo, da so se demokratične sile pridružile pozivu koroških Slovencev na bojkot preštevanja. Solidarnostni komiteji v Celovcu, na Dunaju in v Salzburgu, Komunistična partija Avstrije, vrsta socialističnih organizacij, med njimi Zveza socialističnih študentov (VSStO), in verskih skupin, npr. Katoliška delavska mladina ter drugih demokratičnih organizacij in znanih osebnosti, so podprli bojkot jezikovnega štetja 14. novembra. Bojkot štetja je možen v različnih oblikah: Zapisovanje slovenščine kot materinega jezika kot izraz aktivnega bojkota, neveljavno glasovanje ali neudeležba. KSŠ poziva vse demokratično in avstrijsko usmerjene sodeželane, da jasno in odločno izrazijo svoj protest proti jezikovnemu štetju in se poslužijo ene od naštetih bojkot-nih oblik.
Bojkot ugotavljanja manjšine pa nikakor ni edini cilj, ki ga koroški Slovenci zasledujemo: po bojkotu se namreč začne novo obdobje v našem boju za narodno enakopravnost! Zato moramo že danes, še pred preštevanjem, ustvarjati
schul3 des Nationalrates angeord-nete auBerordentliche Volkszahlung verursacht viel Unruhe und Vervvirrung.
Nach jahrzehntelanger Propaganda fur Assimilierung und nach der Agitation zur Verleugnung der Muttersprache, also zu einer schwerwiegenden Unvvahrheit, be-dauern wir den Schritt einer auBerordentlichen Volkszahlung ganz besonders. Die propagierte Verleugnung der Muttersprache kommt einem Boykott der Spra-chenermittlung gleich. Kein Wun-der, daB viele ihrer Muttersprache treue Kroaten des Burgenlandes die Volkszahlung auf eine andere Art und VVeise auch boykottieren vvollen, indem sie einfach nicht hingehen oder den Erhebungsbo-gen unausgefullt abgeben vverden. Wir miissen daher allen zustandi-gen Stellen die Frage stellen, in-vvievveit die Ergebnisse einer Zah-lung unter solchen Umstanden eine sogenannte brauchbare Orien-tierungshilfe fur vveitere staatliche MaBnahmen sein konnen. Wir glau-ben vor allem an Grundvverte und Tatsachen, die unabstimmbar sind.
Die VVahrheit, die Glaubvviirdig-keit und die Treue zur Muttersprache gehoren nach unserer Auffas-sung auch im Burgenland zu diesen Grundvverten. VVeiters sind wir der Meinung, daB die bisherigen vvirk-lich gesetzlichen Sprachzahlungen trotz ihrer Mangel noch ehestens als brauchbare Handhabe ausrei-chen. Daruber hinaus vervveisen wir auf die kirchenamtlichen Fest-stellungen uber d as Kirchenvolk, die jedes zvveite bzw. dritte Jahr vorgenommen vverden. Sie gelten als Grundlage fur unsere seelsorg-
pogoje za nadaljnjo krepitev demokratičnega boja naše manjšine, za krepitev enotnosti vseh demokratov in antifašistov, ki je jamstvo za uspešno uveljavljanje vseh demokratičnih teženj v družbi in s tem tudi za dosledno uresničevanje narodnih pravic zajamčenih v členu 7 državne pogodbe.
Dunaj, dne 21. 10. 1976.
Klub slovenskih študentov na Dunaju, Mondscheingasse 11, 1070 Dunaj
Proti posebnemu preštevanju koroških Slovencev
Pred kratkim je bil v Trstu občni zbor Slovenske skupnosti, na katerem so izvolili člane pokrajinskega sveta, hkrati pa so bile sprejete tri resolucije, glede osimskega sporazuma, ugotavljanja koroških Slovencev in reforme radia Trst A.
Resolucija:
Občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu je dne 24. oktobra 1976 na svojem zasedanju v zvezi z bližnjim preštevanjem koroških Slovencev s strani avstrijskih oblasti soglasno sprejel resolucijo, ki pravi:
Dne 14. novembra 1976 bo v Avstriji izvedeno ljudsko štetje posebne vrste, to je ugotavljanje manjšin. Tako ugotavljanje nasprotuje duhu in črki člena 7 državne pogodbe iz leta 1955, kjer pravice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov niso vezane na njihovo številčno moč. Takšno ugotavljanje pa nasprotuje tudi duhu raznih mednarodnih sporazumov, zlasti helsinški listini ter osnovnim narodnostnim in človečanskim pravicam. Ko-
(Dalje na 8. strani)
lichen MaBnahmen und fordern d as Zusammenleben der ethni-schen Gruppen in unserer Diozese.
2.	Wir vervveisen gerne auf die Aussagen der Osterreich-Synode 1974. Es gereicht dieser Versamm-lung, bei der neben hunderten deutschsprachigen Teilnehmern selbstverstandlich nur vvenige Vertreter der Sprachminderheiten an-vvesend vvaren, sicherlich zur Ehre, daB sie ein klares Wort zugunsten der ethnischen Minderheiten ge-sprochen hat. Wir ervvarten, daB die in Wien gesamtosterreichisch getroffenen Aussagen auch auf der Diozesanebene bejaht und in Taten umgesetzt vverden, vveil die-se Beschlusse fiir jeden Menschen eine moralische Verpflichtung be-deuten.
Wir ervvarten von allen Seiten des offentlichen Lebens eine volks-gruppenfreundliche Haltung, so wie dies vom II. Vaticanum fiir alle Volker und Lander als menschli-che Aufgabe verkundet vvurde. Deshalb sind wir jenen Organisa-tionen, Presseorganen und Auto-ren dankbar, die d as neue Volks-zahlungsgesetz als ein „Diktat“ und „Rechtsbruch“ verurteilt ha-ben, wie z. B. „Die Furche", „pra-sent", „profil“. Mit Genugtuung und Dankbarkeit vermerkten vvir, daB sich u. a. Altbundeskanzler J. Klaus und bis vor kurzem auch Bundeskanzier B. Kreisky immer vvieder gegen eine solche Volkszahlung ausgesprochen haben. Unsere besondere Dankbarkeit ver-dient Minister a. D. A. Mock fur seine Stellungnahme am 7. Juli 1976 im Nationalrat zur Subven-tionierungspraxis der Assimilan-ten im Burgenland.
3.	Wir haben es fur unsere Pflicht gehalten, zu dem hochst vvichtigen Problem der Volkszahlung besonderer Art und zu den ethisch klaren Fragen der Assimilierung und Verleugnung der Muttersprache aus seelsorglichen Grunden Stellung zu nehmen. An-gesichts des enorm groBen psychi-schen und politischen Druckes auf die Glaubigen unserer Pfarren konnen vvir zur unheilsamen Ent-vvicklung nicht schvveigen. Wir glauben, daB jeder Osterreicher mit einer klaren positiven Stellungnahme zugunsten der Sprachgrup-pen in der eigenen Heimat nicht nur den ethnischen Minderheiten, sondern auch unserem gemeinsa-men Vaterland den besten Dienst ervveist. Deshalb unsere hofliche Bitte: Veroffentlichen Sie unsere Erklarung und unterstutzen Sie unsere redliche, g ute Sache.
Im Namen der genannten Priester:
Mag. Stefan Horvath, eh.
Ehrenkanonikus, Dechant
Mons. Martin Mersich, eh. Kanonikus
P. Dr. Auguštin Blazovich, eh. Red, d. kroat. Kirchenzeitung und andere
Karl Prets, eh.
Dechantpfarrer
Priznanje k demokratični in svobodni Avstriji
Ob avstrijskem državnem prazniku sta obe Osrednji organizaciji koroških Slovencev in Avstrijsko odporniško gibanje priredili v „auli slo-venici“ slavnostno sejo. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta tukaj slovesno podali skupno izjavo, s katero se priznavata k avstrijski naciji. Da bi naše cenjene bralce seznanili z vsebino govorov vseh treh predsednikov, jih objavljamo tukaj. (Op. ured.).
Dr. M. Grilc: koroški Slovenci prispevali k osvoboditvi Avstrije
Dr. F. Zwitter: Podpora avstrijskemu odporniškem gibanju
J. Kretschmer: koroški Slovenci se priznajo k avstrijski naciji
roškem. Nepojmljivo je, da bi mogli doseči trajno rešitev vprašanja narodne skupnosti le na podlagi odstotkov, temveč bi to lahko dosegli le v sporazumu z manjšino, neodvisno od odstotkov, kajti smo ljudje in nobene številke!
Zmerom več Avstrijcev spoznava dalekosežnost odločitve 14. novembra. Nekdanji kancler Klaus je v pogovoru z menoj, pred nekaj tedni izjavil, da odklanja ugotavljanje manjšine, in opogumil koroške Slovence za bojkot.
Sedanji zunanji minister Pahr pa je konec julija 1976 v razgovoru z dr. Zvvittrom in menoj, priznal, da je politika narodnih skupnosti zvezne vlade popolnoma zavožena in da je izhod proti posebnemu štetju le popoln bojkot slovenske narodne skupnosti.
To je edina pot za stvarno rešitev in samo ta more pripeljati do zadovoljivega izida.
Odkrito se veselimo, da danes ob obletnici avstrijskega državnega praznika obhajamo to svečanost skupno z Avstrijskim odporniškim gibanjem, z organizacijo avstrijskih domoljubov, katerih cilj je, krepiti nacionalno zavest Avstrijcev in le-te obvarovati pred nemškim nacionalizmom in neonacizmom. Zahvaljujemo se Avstrijskemu odporniškemu gibanju za njihovo odkritosrčno podporo in pozivamo vse Avstrijce, da odločno podprejo koroške Slovence in narodne skupnosti v Avstriji v njihovem boju za narodne pravice, kajti naš boj ni le boj za pravice narodnih skupnosti, temveč tudi za krepitev demokracije.
venski narodni skupnosti na Koroškem ne vidi razdružujočega elementa, ki moti, marveč v njej gleda enakopravno narodno manjšino in poklicanega naravnega posrednika do sosednjega naroda in do sosednje države in v njenem kulturnem ustvarjanju priznava in ceni obogatitev kulture avstrijskega naroda.
Prepričan sem, dragi gostje, da ste z menoj istega mnenja, da le tako enakopravno in spoštovano sožitje jamči varnost meja, na katerih hočemo v plemenitem, kulturnem, demokratičnem tekmovanju v miru živeti in ustvarjati.
Naj bi tudi ta slavnostna seja na dan avstrijskega državnega praznika 1976 k temu prispevala ne nazadnje v smeri in cilju, da bi se po usodonosnem 14. novembru v enakopravnih pogajanjih našla sporazumna rešitev vseh odprtih vprašanj člena 7 državne pogodbe, to je v pravem pomenu besede — življenjskih vprašanj slovenske narodne skupnosti v dobro in korist ne le te, marveč tudi naše neodvisne, demokratične republike, ki je danes pred 21 leti proglasila svojo nevtralnost.
Na današnji dan se Avstrijci spominjajo ponovno pridobljene svobode in nezavisnosti, katero so dosegli po nacistični tiraniji in po dolgih, težkih pogajanjih leta 1955. Za Avstrijo je to nenavaden dan, ko je po sklenitvi državne pogodbe 15. maja 1955, dne 26. oktobra 1955, zapustil Avstrijo zadnji zavezniški vojak, in še istega dne je ljudsko predstavništvo sklenilo vedno nevtralnost Avstrije.
Koroški Slovenci smo ponosni, ker smo doprinesli svoj delež k ponovni vzpostavitvi samostojne Avstrije. Pripadniki slovenske narodne skupnosti smo bili namreč tisti, ki smo se na avstrijskih tleh prvi z orožjem aktivno postavili v bran proti nacionalsocializmu in s tem doprinesli k porazu nacistične Nemčije. Ta poraz pa je bil predpogoj za ponovno vzpostavitev nezavisne, demokratične Avstrije. Pri pogajanjih za državno pogodbo so avstrijski državniki zmerom hvalili in omenjali ta doprinos koroških Slovencev. In prav ta državna pogodba iz leta 1955 vsebuje v členu 7 nedvoumne pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji.
Naše priznanje k Avstriji in k avstrijski naciji je zato javno priznanje k državi, h kateri ponovni vzpostavitvi smo bistveno doprinesli, k naciji, katere obstoj mora danes vsak Avstrijec priznati kot realnost.
V manifestu „Jasno priznanje k avstrijski naciji*1, katero so na iniciativo Avstrijskega odporniškega gibanja podpisale številne osebnosti, je rečeno: „Če zanikamo obstoj avstrijske nacije, potem nastane duhovna praznina, kamor pronica tuja nemškonacionalna miselnost. In da je ,Nemška Avstrija* le prva stopnja na poti k uničenju državne neodvisnosti naše domovine, se mi zdi, da ni treba, po vsem tem kar smo v preteklosti doživeli, še posebnega pojasnila.**
Naša lojalnost do Avstrije, nam velikokrat malo pomaga. Po 21 letih je člen 7 avstrijske državne pogodbe, iz leta 1955, povečini neizpolnjen. Ravno v teh dneh so začeli najtežji napad na obstoj slovenske narodne skupnosti po 2. svetovni vojni. V politiki, nasproti slovenski narodni skupnosti, doživ-Ijamo brezpogojno kapitulacijo večinskih strank pred nemškonacio-nalnimi in nacističnimi silami Koroške.
Obstoj koroških Slovencev je ravno danes resno ogrožen zaradi zakonov, ki so jih sklenili 7. julija 1976, brez njihovega privoljenja. Za 14. november načrtovano ugotavljanje manjšine naj bi končno zapečatilo usodo koroških Slovencev v duhu nemškonacionalnih sil. Po 31 letih razpada fašistične strahovlade, naj bi se uresničilo geslo: »Napravite mi deželo nemško!**
Na prireditvi koroškega Heimat-diensta, 10. oktobra 1976, je bilo rečeno, da naj tisti, ki ne želijo nobenih dvojezičnih napisov, nobenega slovenskega uradnega jezika, nobene dvojezične šole, zapišejo 14. novembra kot materinski jezik „nemščino“. Zato je naravnost smešno trditi, da gre tu za tajno Poizvedovanje, marveč za ljudsko glasovanje v smislu nemškonacionalnih sil o veljavnosti državne pogodbe iz leta 1955, s katero je Avstrija dobila svojo popolno neodvisnost.
In vprav zaradi tega danes izpovedujemo našo odločnost, da se bomo z vso silo postavili proti vsem tistim, ki so bili že nekoč grobokopi Avstrije in ki so prinesli njej strah in nasilje. Biti si moramo namreč na jasnem, da tiste sile, ki ogrožajo obstoj narodnih skupnosti, pomenijo tudi resno nevarnost za odvisno in demokratično Avstrijo. Z zadovoljstvom ugotavljamo danes, da to dejstvo spoznava zmerom več Avstrijcev.
Zmaga nad nacizmom je bila osnova za ponovno vzpostavitev neodvisne, demokratične Avstrije, temelj za sklenitev državne pogodbe 1955 in s tem tudi podlaga za-sidranju pravic koroških Slovencev v 2. republiki. Zmaga koroških Slovencev v današnjem ostrem nesoglasju, je predpogoj za trajno rešitev koroškega vprašanja, ki naj končno jamči mirno sožitje narodnih skupnosti. Trajna, v sporazumu s prizadetimi, izbrana rešitev, je naš cilj, ko smo se odločili za bojkot preštevanja 14. novembra 1976. Samo brezpogojna poslušnost našemu pozivu, lahko vodi do resnejših pogovorov z vlado in prepreči trajni ljudski boj na Ko-
Dovolite mi, da vas na slavnostni seji ob priložnosti avstrijskega državnega praznika v prostorih „Au-lae slovenicae" iskreno pozdravim.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta se rade volje odzvala povabilu Avstrijskega odporniškega gibanja, da priredita skupaj z njim na avstrijski državni praznik slavnostno sejo, ker ju povezuje z Avstrijskim odporniškim gibanjem ne le skupna borba proti nacifašizmu, temveč tudi skupno priznanje k neodvisni in demokratični Avstriji.
Koroški Slovenci, ki smo vsrkavali moči za življenje in ustvarjanje vedno iz sokov lastnega ljudstva in smo se morali skozi desetletja boriti proti skupnemu sovražniku, proti velenemškim silam za ohranitev svojega značaja in svojih pravic kot manjšine, podpiramo v celoti stremljenje Avstrijskega odporniškega gibanja in njegove cilje, sledeče patriotičnemu delu avstrijskega ljudstva, ki v borbi za svojo identiteto in pri njenem zagovarjanju in njeni obrambi v narodnih manjšinah in zlasti v slo-
V imenu Avstrijskega odporniškega gibanja se po tej poti zahvaljujem vsem tistim, ki so poskrbeli za tako uspešno današnjo prireditev, hvala pa tudi za vse,, kar je bilo prirejenega v Celovcu, v zvezi z avstrijskim državnim praznikom, tu naj bi omenil le razstavo ..Umetniki vidijo tretji rajh“.
Posebno se zahvaljujemo Narodnemu svetu koroških Slovencev in Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, ki sta se odločili, skupaj z Avstrijskim odporniškim gibanjem, premotriti pojem avstrijske nacije in se priznati k njej.
Dva razloga sta, ko nas to priznanje posebno veseli in nam je posebna spodbuda za nadaljnjo dejavnost:
Prvič, ker se tudi slovensko govoreči del dežele slovesno, brezpogojno in povsem javno priznava k skupni domovini, in
drugič, ker lahko imenujemo odslej, še z večjo pravico kot prej, slovensko govoreče prebivalce naše domovine kot prijatelje, brate in sestre.
Avstrijski državni praznik, ki ga vsako leto obhajamo posebno slo-
vesno, zlasti v navzočnosti najvišjih deželnih osebnosti, ima tokrat z vašim priznanjem, še posebno težo in pomen za nas. Ne le zaradi tega, ker smo s tem dosegli cilj, ki smo ga že dolgo pričakovali, ampak zaradi tega, ker ste to priznanje izrekli svobodno in brez upanja na kakršnekoli osebne koristi, iz čiste vesti in vašega prepričanja.
Priznanje k avstrijski naciji pa nima nič opraviti s priznavanjem h katerikoli stranki. To je treba tukaj jasno povedati. To nima nič opraviti z diktaturo neke ideologije, nič z diktaturo neke rase ali razreda; edino le priznanje k svobodni, demokratični in nedeljivi Avstriji, k nevtralni in neodvisni domovini, ki svoja povelja ne sprejema od nikogar drugega kot od same sebe.
Na tem mestu moram ugotoviti in povedati, da je Avstrijsko odporniško gibanje nadstrankarska organizacija in ne privesek katerekoli politične stranke, pa tudi ni nobena komunistična prikrita organizacija. Kdor tako trdi je ali lažnivec ali nevednež.
Priznanje Avstrijskega odporniškega gibanja k nadstrankarstvu, pa vsekakor ne izključuje sodelovanja njihovih prijateljev in tovarišev pri političnih strankah, seveda je to sodelovanje le zunaj naše organizacije in le tam, kjer je mesto za priznanje k demokraciji in k avstrijski naciji...
S priznanjem k avstrijski naciji je slovensko govoreči del naše domovine šel korak naprej, o katerem smo prepričani, še več, o katerem vemo, da je prispeval mnogo k razjasnitvi okoliščin in k pomiritvi znotraj avstrijskih meja. To pa je hkrati tudi priznanje, da je slovensko govoreče prebivalstvo tudi pripravljeno, to deželo čuvati proti vsem sovražnikom, in jo ohraniti nedotaknjeno kot del evropske družine narodov.
Tisto uro in tistega dne, ko se je slovensko govoreči del avstrijskega prebivalstva slovesno izrekel k Avstriji, k svobodni demokratični, nedeljivi in za vse čase neodvisni Avstriji, se zruši vsak očitek tistih ljudi, ki so pogosto našo jezikovno manjšino Avstrije obdolžili za veleizdajalce in izdajalce dežele. Veleizdajalci in izdajalci dežele so le tisti, ki jim gre samo zato, da bi v deželi sejali nemir.
Kdor ima dejansko poštene namene z Avstrijo, kdor nima dejansko pred očmi nič drugega kot njen razcvet in napredek, njen ugled v svetu in njeno težo v celotnem svetovnem dogajanju, komur je Avstrija več kot le postaja ali prehod, temu mora biti današnji dan kot mejnik, da smo dosegli cilj nenavadnega pomena.
Prav zaradi tega se vam v imenu Avstrijskega odporniškega gibanja zahvaljujem za današnje priznanje, hkrati pa hvala lepa za dogodek današnjega dne.
Proti preštevanju!
Ftir die Rechte derMinderheiten		
		
Mik k: ' gl X!	Wlf m w	
Koroški grb enkrat malo drugače: leva polovica kaže sicer slej ko prej tri leve, desna polovica — tokrat v deželnih barvah, pa kaže tri faze avstrijske državne pogodbe: zgornji del znani motiv, ko kancler Figi radosti poln kaže podpisano državno pogodbo zbranemu ljudstvu, srednje polje kaže teptanje iste državne pogodbe, ko so leta 1972 s silo podrli dvojezične napise — ob asistenci varnostnih organov, ki so se izkazali zadnjič v škocijanu — tretji motiv.
Tako izgleda prva stran brošure, ki jo je izdal dunajski Solidarnostni komite in ki je namenjena vsem naklonjenim Avstrijcem, pa tudi takim, ki se doslej še niso znali dokopati do tega spoznanja. Tiskana je v več tisočih izvodih in razen v ovitku s propagando nima najmanjšega opravka, kajti brošura predstavlja predvsem obširno in tehtno informacijo o manjšinah — v Avstriji in za primerjavo tudi drugod. Vendar je ovitek pravzaprav le logični zaključek iz misli in informacij, podanih v tej brošuri, ki je poleg tega tudi zelo pregledna.
Razvrstitev 75-stranske brošure: manj znane manjšine v Avstriji, Slovenci, Hrvati. Nadalje za primerjavo položaj manjšin v Jugo-
slaviji, Italiji, Zvezni republiki Nemčiji, Nemški demokratični republiki ter na Danskem. Razčlenitev obeh protimanjšinskih zakonov pomeni hkrati tudi utemeljitev odklonitve štetja.
Čehi in Slovaki predstavljajo pravzaprav manjšine, ki so dopotovale za časa monarhije iz socialnih razlogov na Dunaj — zvesto po pregovoru „s trebuhom za kruhom" ter se tu naselile. Socialni pritisk nanje je bil takšen, da se niso obdržale, vsaj nimajo posebno pomembne vloge. Ravno zaradi tega jih hoče Kreisky v svoji velikodušnosti še posebej podpreti — na podlagi štetja.
Madžari v zgodovini niso bili manjšina, ampak so v monarhiji celo pomadžarili druge narodne skupnosti na Ogrskem. Nimajo manjvrednostnih kompleksov, zaradi tega so se tudi ohranili brez asimilacije tudi v 2. republiki. Druge manjšine so še Židje in cigani, ki so sicer med obema vojnama bili še precej močni, vendar bili za časa nacionalsocializma skoraj docela deportirani in umorjeni.
Pri poglavju koroških Slovencev brošura predvsem obdela socialne komponente. Koroški Slovenci so v sredi prejšnjega stoletja živeli v predmestjih Celovca, kjer so celo prevladovali, pa tudi v revnejših predelih mesta — predvsem kot furmani. Na dvojezičnem — tedaj slovenskem delu Koroške se ni naselila nobena industrija, tako da ni bilo zaznati slovenskega industrijskega proletariata, še manj pa slovenskega meščanstva.
»Slovenci v getu" je poglavje, v katerih nakaže knjižica, kako je slovenščina v javnem življenju naravnost „deplasirana“, da vzbuja »javno pohujšanje". Mnogi koroški Slovenci potem sklenejo, ko jim je vsega tega dovolj, da nočejo več pripadati tako zaničevani skupini.
Skušajo menjati svojo narodno pripadnost, kar je ravno v smislu tistih, ki hočejo ustvariti in ohraniti na Koroškem protislovensko ozra-
(Dalje na 5. strani)
Bistrica v Rožu: odprli so novo šolo
Višina foatcev:
»Volkszahlung 1976: Karnten deutsch".
ALLE ZUR ZAHLUNG!
„Jede nicht abgegebene Stim-me eines Deutschkarntners erhoht Prozentanteil der Slowenen!“ — „Volksabstimmung in Karnten!“ — „Lostag fiir Karnten!" Aufruf an die Klagenfurter Bevolkerung: „Es geht darum, uns und unseren Kin-dern eine Stadt und ein Land zu erhalten, in dem diese — so wie wir — unter dem Motto leben kon-nen: Karnten deutsch, frei und ungeteilt!" Diese Schlagzeilen bzw. Aufrufe stammen nicht etwa aus den Oktobertagen des Jahres 1920, sondern konnen einer Karnt-ner Zeitung vom 23. 10. 1976 ent-nommen werden. Sie geiten der »Volkszahlung11 am 14. November 1976, die laut SPO und OVP iiber die Ermittlung der Muttersprache nur eine „Orientierungshilfe“ fiir den Staat sein soli.
SPQ und OVP sollten damit auf-horen, diese Zahlung betreffend, den Slovvenen etwas vorzuma-chen. Die Volkszahlung hat, wie man sieht, bereits eine ganz an-dere Bedeutung bekommen. Der 14. November 1976 ist bereits jetzt Karntens zweiter Volksabstim-mungssonntag, an dem es angeb-lich sogar vvieder darum geht »Karnten frei und ungeteilt" zu erhalten.
Ungeheuerlich, was man in die-sem Land aus einer Volkszahlung machen darf! Dann vvundert man sich noch, daB Karntens Slovve-nen diese Zahlung boykottšeren werden und schiittelt iiber diese „eigensinnige“ Haltung vervvun-dert den Kopf! Den Slovvenen bleibt aber als Protest nur der Boykott und immer mehr deutsche Burger verstehen das!
Unsere Slovvenen sind kein Spielzeug fiir nationale Kreise, die jede sich bietende Gelegenheit vvahrnehmen, um in der Vergan-genheit zu leben und diese kiinst-lich in die Gegenvvart verpflanzen, indem sie, um nur eines von vie-len Beispielen anzufiihren, zur Zeit „Volksabstimmung“ spielen! Die Slovvenen sollen dafiir herhalten! Sie vvaren dumm, vvenn sie da mit-spielen vviirden! Daher gilt es, dlesen Kreisen am 14. November 1976 einen Strich durch die Rechnung zu machen!
Guttenbrunner Herbert, Kdttmannsdorf/Kotmara vas
Občina Bistrica v Rožu je imela doslej tri osnovne šole, eno v Bistrici, drugo v Svečah in tretjo v Št. Janžu. Po novem načrtu naj bi imela občina eno samo šolo, in sicer v občinskem središču.
Novo osnovno šolo so odprli zadnjo soboto ob navzočnosti celotnega občinskega zastopstva z županom Otmarjem Baurechtom na čelu. Prisostvovali so tudi drugi šolski upravitelji, zastopniki šolske oblasti, deželnozborski poslanci in deželni glavar Leopold
BRNCA:
Letos je minilo sedemdeset let, odkar so na Brnci ustanovili Slovensko prosvetno društvo „Do-brač“. Tega svečanega dogodka, jubilej so proslavljali namreč v Kulturnem domu na Brnci, se je udeležilo veliko naših rojakov.
Slavnostni govor je imel predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Dobrač“, Janko Ojcl, ki je med drugim povedal, da je bilo nekdaj na Brnci živahno kulturno življenje, danes pa je njegovo delo omejeno le na organizacijo gostovanj pevskih in igralskih skupin iz drugih krajev naše ožje domovine. Da se je položaj tako poslabšal, je iskati v dejstvu, da je germanizacija na tem področju, zlasti še v drugi svetovni vojni, opravila v veliki meri svoje delo.
Predsednik Janko Ojcl je omenil zlasti tamburaški ansambel ter brnški moški sekstet, ki je bil znan po vsej Koroški in v matični domovini. (V nepozabnem spominu mi je ostal koncert brn-škega moškega seksteta pod vodstvom Hanzija Kropiunika v veliki Unionski koncertni dvorani v Ljubljani. Takrat, v tridesetih letih, je prepolna dvorana prekipevala globokega narodnega občutja za naše brate koroške Slovence, ob petju mehkobne koroške narodne pesmi; op. ured.).
Janko Ojcl je govoril potem tudi o aktivnem gledališču, kjer so izredno lepo postavili na oder Mi-klovo Zalo in pa opereto »Študentje smo". Ob koncu pa je povedal tole: »Ohranjali bomo tisti zaklad, ki so nam ga položili v zibelko naši predniki, ne bomo zatajili tega, da smo Slovenci, kajti
VVagner, ki je poudaril v svojem nagovoru, da so postavili na Koroškem v zadnjih letih 450 osnovnih in nad 80 meščanskih šol.
Zupan Baurecht, ravnatelj osnovne šole, je podal kratek zgodovinski oris šolstva v bistriški občini. Že leta 1845 je bila v Bistrici zasebna šola, leta 1845 so odprli župnijsko šolo v Svečah. Sedanjo — staro — šolo so ustanovili leta 1910. Ker pa ni več ustrezala zahtevam sodobnega pouka in šolskega načrta, so pred dvema letoma
vsak narod, tako imamo tudi mi, pravico, da ohranimo naš jezik, našo kulturo in sploh vse, kar nas označuje kot Slovence." Dodal pa je še, da se bomo koroški Slovenci odločno uprli zloglasnemu preštevanju in da ga bomo 14. novembra soglasno bojkotirali!
Ob 70-letnici je društvu „Do-brač“ čestital tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij v Celovcu odvetnik dr. Franci Zvvitter. Le-ta je ob tej priložnosti govoril o sedanjem političnem položaju pri nas, zlasti je omenil prisilno štetje posebne vrste naše narodne skupnosti.
Ob tem častitljivem jubileju Slovenskega prosvetnega društva „Do-brač“ tudi bralci našega lista in pa Narodni svet koroških Slovencev čestitajo in želijo, da bi le-to ponovno zaživelo v vsej svoji aktivnosti na prosvetno kulturnem področju.
NAZNANILO
Knjigarna NAŠA KNJIGA iz Celovca in ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR vas lepo vabita na predstavitev in srečanje ob izidu knjige Andreja Kokota NEKJE PA PESMI POJO (to je obširen izbor iz Ko-kotove lirike, ki ga je pripravil in mu spremno besedo napisal pokojni Mitja Mejak) ter KOROŠKIH VIŽ, pesmarica, ki jo je za zbore pripravil pokojni Luka Kramolc.
Srečanje bo v prostorih knjigarne NAŠA KNJIGA v Celovcu, Pau-litschgasse 5—7, v torek, 9. novembra 1976, ob 17. uri popoldne.
ZALOŽBA OBZORJE MARIBOR
začeli zidati novo osnovno šolo. Načrte je pripravil arh. Roland Gerzabek iz Beljaka, zidarska dela pa je opravilo domače podjetje Franc Begusch. Nova šola je stala okoli 16 milijonov šilingov. Pomembna naloga nove šole bo po besedah župana Baurechta, ki je spregovoril samo v nemščini, da bo vzgajala mladino k medsebojnemu razumevanju.
Učenci so pripravili razne deklamacije v obeh jezikih. V slovenščini je deklamirala Lucija F e i n i g pesem Valentina Polanška, ravnatelja osnovne šole na Obir-skem. Tudi petje učencev je bilo dvojezično. Vsekakor primerna poteza obeh učiteljic, ki sta vadili z otroki. Blagoslovitvene obrede je opravil v slovenščini in nemščini sveški župnik Martin Škorjanc.
(Glej tudi »Ob robu povedano).
BOROVLJE
(Razstava)
V novem rotovžu v Borovljah je odprta slikarska razstava pod naslovom »Kulturna pokrajina se predstavlja". Razstavljena so dela slikarjev in pesnikov, ki so bili rojeni v Borovljah oziroma so živeli tam.
Razstava bo odprta do 30. novembra t. I. in si jo lahko ogledate vsak torek od 14. ure do 17.30, v četrtek od 14. ure do 17.30 in v sobotah od 9. do 12. ure.
Zaključene skupine lahko obiščejo razstavo po želji tudi izven navedenih časov. Vstop je prost.
DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD:
Mag. Ivan Olip, Borovlje	600.—
N. N., Šmihel	100.—
Daniel Erlach, San Frančiško 100.— Johann Janež, Sekira	100.—
Ana Tischler, Tinje	100.—
Andrej Ogris, Drabuže	100.—
Andrej Schuttelkopf (sen.),
Velika vas	50.—
LUTKOVNA SKUPINA KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE IZ CELOVCA
vabi na lutkovno igro RDEČA KAPICA
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Obir“ na Obirskem Kraj: Obirsko, v ljudski šoli Čas: petek, 5. XI. 1976, ob 13. uri
70-lefni jubilej SRD „Dohrač
Prispevek k državnemu prazniku
»Spoštovani g. urednik Našega tednika! Na državni praznik mi je pisal nekdanji sošolec iz gimnazijskih let pismo, ki me je globoko zadelo. Pisec živi na robu dvojezičnega ozemlja na Koroškem, jaz pa v .emigraciji’ na Dunaju. Prosim Vas za objavo pisma, ker mislim, da pismo izraža trenutno situacijo na Koroškem, kjer pač res ni tako, kot to hočejo pokazati v časopisju, radiu in televiziji »naročeni" članki in poročila. Kancler Kreisky tudi z 80 milijonov šilingi in več našega denarja (iz davkov) ne bo mogel prekriti pritiska, ki ga naš rojak utrpi dnevno. Tako mi piše sošolec iz gimnazijskih let:
»Prav lepa hvala za pismo. Zmeraj me veseli, če srečam kakega znanca iz gimnazijskih let, ki se srečanja tudi veseli. Oprosti mi to ponavljanje, a čestokrat se mi je pripetilo, da sem kakega prav prisrčno pozdravil, le-ta pa je ostal mrzel, tako da mi je bilo kar sitno. Kar pišeš o pravi skupinski zavesti: Isto misel sem imel že mnogokrat, da bi bili vsaj nekoliko v pismeni zvezi, če že drugače ,ni možno’. To bi bilo za nas, ki smo že precej izolirani, zelo važno in najbrž tudi močna moralna podpora v okolju, ki nam mori dušo. —
Vidiš, vsaka misel se konča pri tej naši boli in človek skorajda ni več zmožen kaj drugega misliti. Nadčlovek pa se reži in med dunajskim zrezkom in kavo določa, kaj bo ,še več podaril1 petindvajsetim procentom. Ubožec pa se mora ozirati seveda na .Prastrah-domovinizvestepridnepristne Korošce1, ki v ,urangstu‘ trgajo table in ščuvajo, seveda spet le iz strahu, proti nam. Pa kaj Ti to pravim, saj sam veš..
To je bil del pisma; pošiljam Vam ga kot svoj prispevek k državnemu prazniku. Meni in gotovo tudi sošolcu in drugim sošolcem bi bilo gotovo zelo pomagano, če bi povzeli res predlagano dopisovanje, morda v obliki pisem bralcev v naših tednikih! Odgovore bi potem vsak lahko spet poslal na list.
Odgovarjam piscu citiranega pisma samo kratko s prošnjo, da naj naroči brošuro o manjšinah v Avstriji. Eno je izdal urad zveznega kanclerja, drugo pa Solidarnostni komite za pospeševanje in za pravice hrvaške in slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Za prvo najdeš v vsakem avstrijskem časopisu reklamo — tisto s slalomom rdeče-belo-rdečih zastavic, drugo pa dobiš pri naših osrednjih orga-
nizacijah. (Ker je pisec pisma naročnik revije mladje, bo dobil drugo brošuro po pošti!). Brošuri naj primerja vestno. Zvezna vlada se mu bo zasmilila, ker predstavlja njeno poročilo o manjšinah v Avstriji pravo ubožnostno spričevalo. V drugi brošuri pa bo videl, da nismo mi koroški Slovenci čisto sami, da jih je ogromno, ki se začenjajo zavedati svoje narodnosti. Zagotovil mu bom, da se tudi krog nemškogovorečih sodeželanov ki se z vso vnemo potegujejo za koroške Slovence in njih pravice, razveseljivo širi. Ta krog je tudi pripravil že mnogo prireditev in člankov (primer tudi brošura Solidarnostnega komiteja) o naši situaciji. Tako postaja za naše nasprotnike vedno teže, da širijo laži in polin-formacije o »nevarnosti slovenizacije Koroške" ipd.
F. K., Dunaj"
Čestitamo . ■.
V Št. liju pri Vrbi je 1. novembra praznovala Justina Kernjak svojo 81-letnico v polni čilosti.
Družina Reckar iz Klopc in bralci našega lista želijo jubilantki še veliko zdravih let!
Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah
Kraj: Vogrče, v ljudski šoli Čas: petek, 5. XI. 1976, ob 15.30
Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo »Planina" v Selah Kraj: Sele, v farni dvorani Čas: nedelja, 7. XI. 1976, ob 10.30 (po maši)
Prireditelj: Slovensko prosvetno »Vrtača" v Slov. Plajberku Kraj: Slovenji Plajberk, v gostilni Folta
Čas: nedelja, 7. XI. 1976, ob 14. uri
Prireditelj: Farna mladina v Št. Janžu v Rožu Kraj: Št. Janž v Rožu, v gostilni Tischler
Čas: nedelja, 7. XI. 1976, ob 16.30
Prireditelj: Otroški vrtec v Št. Jakobu v Rožu Kraj: Št. Peter, v Gospodinjski šoli Čas: ponedeljek, 8. XI. 1976, ob 14. uri
Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju
Kraj: št. lij, v farni dvorani Čas: ponedeljek, 8. XI. 1976, ob 15.30
DOM V TINJAH
Od ponedeljka, 8. XI. do četrtka 11. XI. 1976
DUHOVNE VAJE ZA TRETJI RED
Vodja: p. Roman M o tore
V soboto, 6. XI. 1976, od 15. do 19. ure
SESTANEK IN POGOVOR ZA STARŠE IN VZGOJITELJE
»Učni uspehi otrok"
»Sodelovanje med šolo in starši" Referent: ravnatelj Mirko Srienc
V nedeljo, 7. XI. 1976, od 14.30 do 19. ure
VLOGA MOŽA V CERKVI IN DRUŽBI
Referenta: župnik Avguštin Čebul dr. Vinko Zvvitter
Od ponedeljka, 8. XI. 1976, ob 18. uri, do četrtka, 11. XI. 1976, do 14. ure
POSVEČEVANJE ŽIVLJENJA
Duhovne vaje za lil. red Vodja: p. Roman Motore,
OFM Cap
V četrtek, 11. XI. 1976, od 14. do 19. ure
SEMINAR O SLOVENSKEM JEZIKU II
(samo za duhovnike)
Vodja: dr. Erik P r u n č
V soboto, 13. XI. 1976, od 15. do 20. ure
DELOVNI POGOVOR O DELU ZA OTROŠKO MLADINO
Prireditelj: Katoliška mladina
Od ponedeljka, 15. XI. 1976, ob 9. uri, do srede, 17. XI. 1976, do 17. ure
KUHARSKI TEČAJ
® Menu — sestav za tri tedne @ Posebni menuji (jedilniki) s predjedjo za praznične prilike ® Specialitete na žaru Vodja: g. Fritz Kleber
2. SKUPINSKI SESTANEK K UČNEMU TEČAJU »IGRA — TEMELJNI KAMEN ŽIVLJENJA" Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Celovcu Kraj: Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 2. nadstropje
Čas: petek, 5. XI. 1976, ob 20. uri Voditelj: učitelj Janko U r a n k
IZLET PO SLOVENIJI Prireditelj: SPD „Jepa“ — Loče ob Baškem jezeru
Čas: nedelja, 14. novembra 1976 Odhod: ob 6. uri zjutraj iz Loč Prijave: Jožko VVrolich,
9582 Loče, tel. 0 42 54 - 21 42
CICIBAN TELOVADI (za 3- do 6-letne otroke)
Ravnateljstvo Slovenske gimnazije daje, z dovoljenjem deželnega šolskega sveta, na razpolago gimnazijsko telovadnico. Gospa mag. Maja Kupper bo telovadila s 3- do 10-letnimi ob petkih od 16. do 17. ure. Prva ura bo v petek, 29. oktobra 1976. Otroci naj prinesejo s seboj majico, hlačke in brisačo. Telovadili bodo bosi. Gimnazija je v EbentalerstraBe 14.
Gimnazijci: štetje neprimerno
Pevski zbor Korotan: pevskemu zboru Gallus v Celovcu
Devet dunajskih gimnazijcev je obiskalo prejšnji teden Koroško, da bi se na licu mesta seznanili s položajem koroških Slovencev in zlasti slovenske mladine. Do te ekskurzije je prišlo, ko je šef OVP dr. Taus na neki šolski prireditvi diskutiral z gimnazijci in so mu šolarji očitali, da večinske stranke ne ravnajo pravično z manjšino. Taus jim je nato dejal, naj si sami ogledajo koroško realnost. — Kar so potem tudi storili.
Realnost se jim je prikazala že pri organizaciji potovanja, ko je Heimatdienst odklonil, da bi sprejel dijake in se pogovarjal z njimi. Preostal je torej pogovor s Slovenci ter zelo informativna tiskovna konferenca v klubu KDZ, zaključek pa je tvorila diskusija za ORF (O 3, Musikbox), za katero
RADIO CELOVEC
»HIŠKE ODDAJE
NEDELJA, 7. novembra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 8. novembra: 13.45—
14.30	Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba.
TOREK, 9. novembra: 09.30—10.00 Pisani svet — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Knjige za vas.
SREDA, 10. novembra: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Vrtiljak popevk.
ČETRTEK, 11. novembra:	13.45—
14.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 12. novembra: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstva (Pri Fogarju v Malo-ščah).
SOBOTA, 13. novembra:	09.45—
10.30	Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 7. novembra: 15.30 Ti so glasba — 17.00 Pika nogavička —
17.30	Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Igraj z nami — 19.00 Avstrija v sliki ■— 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kraj dejanja: Večerja
—	21.45 Poročila in šport. PONEDELJEK, 8. novembra: 9.00 Za
cicibane — 9.30 Usmerjeno gospodinjstvo — 10.00 Metode in obrazci; uvod v filozofijo — 10.30 Tudi velik denar je lahko ponarejen; sleparska komedija — 18.00 V kraljestvu divjih živali
—	18.25 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.50 Ceste San Francisca: Pisma iz groba — 21.40 Poročila.
TOREK, 9. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Uvod v fiziko — 10.00 Cepljenje in imunost (neobčutljivost
pa v koroškem študiju nihče ni hotel biti pristojen. Razgovor s koroškimi Slovenci je potekal na več ravneh: v petek so v triinpolurnem pogovoru z osrednjim tajnikom NSKS Filipom VVaraschem ter zastopnikom ZSO Foltijem Simo odkrito debatirali ter dobili prav tako odkrito informacijo, največ kontakta pa so seveda imeli s slovenskimi mladinci, ki so organizirani v Koroški dijaški zvezi. V sodelovanju z njimi so sklenili tudi resolucijo, v kateri smatrajo ugotavljanje kot nepotrebno in v tem trenutku neprimerno. Razen tega se zavzemajo za izpolnitev pravic iz člena 7 na tistem področju, kjer je veljala šolska odredba iz leta 1945, v obrobnih krajih pa naj bi veljala pragmatična rešitev. Na šolskem področju predlagajo izobrazbo v obeh jezikih za vse.
za bolezen) — 10.30 Dama je izginila; tajna izginitev v brzovlaku — 18.00 Spannagl & sin: Složnost dela močnega — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem? Zabavno ugibanje poklicev — 21.05 Obzorja — 21.50 Hiša na lepem kraju (8): Zakonska sreča — 22.35 Poročila.
SREDA, 10. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Talna in podtalna voda (TV v šoli) —
10.30	Ti si glasba — 17.00 Čarobna steklenica — 17.25 Živordeči avtobus
—	18.00 Izobrazba je vse (1) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.00	Indijanci in ognjeniki — 20.45
Mejniki svetovne zgodovine:	Devica
Orleanska; zgodovinska dokumentacija — 21.30 Čuvaj se pred tistimi, ki Jih je zaznamoval Bog — 22.10 Poročila.
ČETRTEK, 11. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Poštena prodaja —
10.00	Caritas je ljubezen — 10.30 Pridni grešnik — 18.00 Mladenka pade z neba — 18.25 ORF danes —
18.30	Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.00 Upor; opera v treh dejanjih, glasba Helmuta Ederja
—	21.45 Poročila.
PETEK, 12. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Igra — podlaga za življenje — 10.00 Gost pri Seppu Schmol-zerju — 10.30 Hiša v Montevideu —
18.00	Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 MI — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Kung Fu: Caine in bančni roparji — 20.00 Draga Avstrija: Amstetten — 21.55 Problematika brezpogojne vojaške poslušnosti — 23.55 Poročila.
SOBOTA, 13. novembra: 15.15 Gospod z druge zvezde; težave obiskovalca iz vesolja na našem planetu —
17.00	Poskušajte z nami? — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes —
18.30	Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalje, dalje; igra za hitro misleče — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Columbo: Etuda v črnem
—	23.25 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 7. novembra: 17.00 Avstrija pred tisoč leti — 18.00 Spotlight — 18.30 Evropa v 20. stoletju — 19.10 Zgodbe iz zgodovine: Nibelungi — 19.30 The Munsters — 20.00 Enciklopedija — 20.15 Poznate melodijo? —
Slovenski pevski zbor Korotan iz Clevelanda v Združenih državah Amerike je ob 25-letnici svojega obstoja poslal našemu mešanemu zboru „Jakob Petelin-Gallus" odprto pismo, v katerem izražajo veselje da je smel nedavno gostiti v Ameriki naš slovenski koroški zbor, hkrati pa žalost ob razmerah, ki vladajo dandanes na Koroškem (Op. ured.).
,,Zbrani ob praznovanju srebrnega jubileja pevskega zbora KOROTAN v Clevelandu — iskreno pozdravljamo pevski zbor GALLUS, ki je pred dvema letoma gostoval med ameriškimi Slovenci in tako globoko ostal v naših srcih.
Ko smo pred 25 leti ustanovili svoj pevski zbor in mu nadeli ime KOROTAN — smo se na poseben način povezali s koroško zemljo in koroškimi Slovenci ter njih pesmijo.
Povezali pa smo se tudi z ve-selji in bolečinami, ki jih prinašajo čas in razmere. Vemo dobro, da je bilo zadnjih več kot prvih in da posebno čas zadnjega leta postaja podoben času Miklove Zale.
Neizpolnjen člen sedmi državne pogodbe je prignal stisko slovenskega človeka na Koroškem do vrha in ta stiska bije na srca vseh Slovencev po svetu. Bodite prepričani, da tudi mi, ki z Vami delimo ljubezen do slovenske besede in slovenske pesmi — dvigamo glas za Vaše pravice v upanju, da tisti, ki prezirajo pravice manjšine spoznajo, da more k miru in resnične-
21.00	Johannes Brahms: Simfonija št. 3.
PONEDELJEK, 8. novembra: 18.00 Angleščina — 18.30 Indijanci prihajajo (I) — 19.30 Cepljenje in imunost
—	20.00 Hiša na lepem kraju: Zakonska sreča — 20.50 Kontrapunkt; glasbeni magazin — 21.40 čas v sliki 2
—	22.10 Zgodbe o umorih.
TOREK, 9. novembra: 17.30 Poljedelstvo danes — 18.30 Energetski vir plazma — 19.30 Talna in podtalna voda — 20.00 Pavlina 1880 — 21.50 Čas v sliki 2.
SREDA, 10. novembra: 18.00 Francoščina — 20.00 Spori dveh ljudi z različnimi življenjskimi nazori — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.10 Kratki filmi Char-la Chaplina.
ČETRTEK, 11. novembra: 17.30 Igra
—	podlaga za življenje — 18.00 Ruščina — 18.30 Živali v močvirju — 20.00 Hiša v Montevideu — 21.45 Čas v sliki 2.
PETEK, 12. novembra: 17.30 Usmerjeno gospodinjstvo — 18.00 Nemščina
—	19.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 20.00 Znanje aktualno — 20.55 O filmu — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.15 Knežja igra: Kobra, prevzemite.
SOBOTA, 13. novembra: 15.00 Igra
—	podlaga za življenje — 16.00 Koncertna ura — 18.00 Orientacija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Govoriti in pustiti govoriti — 20.00 Galerija
—	20.15 Srčkana nedolžnost z dežele in nastanek striptisa.
TV liubliana
NEDELJA, 7. novembra: 8.35 Poročila — 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Zagorju — lil. del — 9.10 625 — 9.50 A. Diklič: Salaš v malem ritu — 10.40 Otroška matineja: Odprava zelenega zmaja, Beli delfin, barvni oddaji —
12.15	Poročila — Nedeljsko popoldne: Pisani svet, Srečanje oktetov 76, Okrogli svet, Poročila — 16.40 Košarka: Jugoplastika — Bosna — prenos —
18.15	Moda za vas — 18.25 Siva obala
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 S. Matavulj: Beograjske povesti — 20.55 Mesta: Titovo Užice — 21.25 TV dnevnik — 21.35 Športni pregled — 22.00 Reportaža z nogometne tekme: CZ — Partizan.
PONEDELJEK, 8. novembra: 8.10 TV v šoli — 9.00 TV v šoli — 17.20 B.
mu sožitju voditi samo široka pot medsebojnega spoštovanja.
Narod, ki je že pred tisočletjem na Koroški zemlji po slovenje že-bral — ni drobiž, ki bi ga preštevali, še manj pa mutec, ki naj bi h krivicam molčal.
Vseh 450 zbranih ob praznovanju pevskega zbora KOROTAN — Vam pošiljamo iskrene pozdrave s prošnjo, da jih pošljete vsem Koroškim Slovencem — in ti pozdravi z našega dneva naj Vam izpričajo našo ljubezen in našo podporo."
Z najlepšimi slovenskimi pozdravi!
Pevski zbor KOROTAN Predsednik:
Ivan Hauptman Pevovodja:
inž. Franček Gorenšek Sledi 450 podpisov. * II.
OPOZORILO VOLILNIM PRIČAM
KOROŠKA ENOTNA LISTA je pred več kot letom dni imenovala pri pristojni oblasti volilne pri-sednike po občinah. Volilne priče bodo dobile (ali so) po vsej verjetnosti vabilo, da se udeležijo preštevanja kot prisedniki (Bei-sitzer) v volilnem lokalu.
Po sklepu obeh Osrednjih organizacij sporočamo, naj se volilne priče udeležijo pripravljalnih sej na občini ter preštevanja dne 14. novembra 1976 kot prisedniki v volilni komisiji.
Čosič: Nori besednjak — 17.35 Žuželke, film — 18.15 Nega bolnika — 18.35 Odločamo — 18.45 Mladi za mlade —
19.15	Risanka — 19.30 TV dnevnik —
20.00	V. Kerttula: Navadna zgodba — TV drama — 21.35 Kulturne diagonale
—	22.15 Mozaik kratkega filma.
TOREK, 9. novembra: 8.00 TV v šoli
—	10.05 TV v šoli — 16.05 Šolska TV: Koroška v NOB — 17.15 Zapojte z nami — Jakob Gotovac — 17.35 Pavel v akciji — serijski film — 18.20 Ne prezrite — 18.50 Čez tri gore, čez tri vode: Iz slovenske glasbene zakladnice — I. del — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.55 I. Silone: Vino in kruh — 22.05 TV dnevnik.
SREDA, 10. novembra: 8.10 TV v šoli
—	9.00 TV v šoli — 17.15 E. Peroci: Nina in Ivo — 17.30 Italijanski muzeji
—	18.10 Na sedmi stezi — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Koroška —
II. del — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Sanjač, film — 21.30 Miniature: Plesni orkester RTV Ljubljana — II. del — 21.45 TV dnevnik.
ČETRTEK, 11. novembra: 8.00 TV v šoli — 9.00 TV v šoli — 15.00 Šolska TV: Koroška v NOB — ponovitev —
16.30	Košarka: Crvena zvezda — Gibona — 18.30 Beli delfin, film — 18.45 Odprava zelenega zmaja — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 B. Iljevski: Pot v prihodnost, nadaljevanka — 20.50 Kam in kako na oddih?
—	21.00 Četrtkovi razgledi: Prastrah Avstrije — 22.00 TV dnevnik.
PETEK, 12. novembra: 8.10 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 17.10 Križem kražem — 17.25 Morda vas zanima: Mladi Korošci na obisku — 17.55 Obzornik — 18.10 Čez tri gore, čez tri vode: Koroška — 18.45 Socialistično samoupravljanje: Socialistična republika v SFRJ — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 A. Popovič: Vzpon in padec Žike Proje — nadaljevanka — 20.40 Italijanski fašizem — II. del — 21.15 Linda, film — 22.25 TV dnevnik.
SOBOTA, 13. novembra: 10.00 TV v šoli — 11.05 TV v šoli — 14.45 Rokomet: Željezničar — Partizan (Bjelovar)
—	15.55 Nogomet: Borac — Rijeka —
18.30	Šolanje Toma Brovvna, serijski film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.30 Moda za vas — 20.40 Liga gentlemanov, film
—	22.30 TV dnevnik — 22.45 625.
Dokumenti, ki opominjalo
V Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru so odprli v sredo, 27. oktobra, razstavo fotografskih dokumentov Koroški Slovenci v boju za svoje pravice. Dokumentacija prikazuje vse pomembne dogodke na Koroškem od plebiscita leta 1920 pa do danes, tik pred štetjem posebne vrste, kot oblastniki zdaj imenujejo ugotavljanje manjšine. Razstavljenih je 55 fotografij, ki so opremljene s slovenskimi, nemškimi in italijanskimi razlagami. Razstavo, za katero se ljudje močno zanimajo, saj si jo je ogledalo več tisoč ljudi, je bilo prej že možno obiskati na Opčinah pri Trstu, v Ljubljani in na Ravnah na Koroškem; prenesli jo bodo še v razne kraje v SR Sloveniji, Italiji in Avstriji.
Razstavo sta pripravila ljubljanski Nedeljski dnevnik in turistična agencija Kompas. Fotodokumentacijsko gradivo so prispevali Florijan Sablatschan, urednik Našega tednika, ter Ljubljančana Edi Šelhaus in Nace Bizilj, ob sodelovanju arhiva Inštituta za narodna vprašanja v Ljubljani in Slovenskega vestnika.
Zvveisprachige Ortstafeln, slowe-nische Amts- und Gerichtssprache, besondere ForderungsmaBnahmen nur auf der Grundlage der Ergeb-nisse einer geheimen Minderhei-tenermittlung. „Ruf der Heimat", Juli 1976.
Proti posebnemu ...
(Nadaljevanje z 2. strani) roški Slovenci niso številke, so narodna skupnost, ki hoče imeti svoje narodne, jezikovne in gospodarske pravice ter hoče živeti v miru in enakopravnosti na svoji zemlji.
Zato občni zbor SSk obsoja avstrijske stranke, tj. socialistično stranko, Ljudsko stranko ter svobodnjaško stranko, ki so skupaj z nacističnim Heimatdienstom sklenile izvesti omenjeno preštevanje;
zahteva, da Jugoslavija — kot sopodpisnica mednarodne pogodbe iz leta 1955 — sproži na mednarodnih forumih vse možne postopke proti takemu krivičnemu in pro-tizgodovinskemu narodnostnemu štetju;
izraža koroškim Slovencem vso svojo solidarnost v težkem skupnem boju proti naklepom avstrijskih oblasti in bodri koroške Slovence, naj v teh težkih dneh, ki so tako važni za bodoči razvoj slovenskega naroda na Koroškem, dokažejo Avstriji, Evropi in vsemu svetu, da narodnostnim skupnostim ne gre dajati pravic na podlagi njih številčnih moči, ampak na podlagi njihove zgodovinske, kulturne in etnične danosti, pa naj gre pri tem za velike ali manjše narode.
Proti preštevanju
(Nadaljevanje s 3. strani) čje. Telesna likvidacija ali izselitev danes ne prideta v poštev, zaradi tega je danes geslo: odstranitev slovenskega z asimilacijo — le nemški Slovenec je dober Slovenec. Pri tem se poslužujejo znanih sredstev: zatiranje in otežkočenje pri izobrazbi slovenske inteligence; inteligenca se apostrofira z negativnimi klišeji: protikomunizem skušajo vzbujati z opozorilom na odnose z matično državo, antiklerikalizem vzbujajo z opozorilom na relativno številno slovensko duhovščino; v lojalnost koroških Slovencev podvomijo s tem, da si sami vzamejo v zakup izraz „domovin-ske zvestobe".
Nadalje širjenje govoric ter predsodkov (Jugoslovani bodo zasedli južno Koroško, če bodo stali dvojezični napisi; prijavljeni otroci ne bodo znali prav nobenega od obeh jezikov), predvsem pa s tem, da ponujajo odskočno desko k „pol-ni“ ponemčitvi v obliki „domovini zvestih vvindischerjev", ki dobijo v strankah visoka mesta (rajni Schu-my, podkancler, Einspieler, ravnatelj in prej poslanec OVP), razen tega „smejo“ vvindischarji sodelovati na proslavah Heimatdiensta, kar jim daje občutek moči in varnosti heimatdienstovske „solidar-nosti".
Odločitev za asimilacijo torej ni svobodna, kakor to skušajo vedno zopet trditi razni politiki od Kirchschlagerja in Kreiskega navzdol, ampak ima za podlago vrsto zgodovinskih, socio-ekonomskih in psiholoških dejavnikov. „Pravica do asimilacije" je torej gol cinizem.
Naslednje poglavje je posvečeno gradiščanskim Hrvatom, ki živijo na tem področju okoli 400 let ter so jih ob priselitvi (beg pred Turki) zaradi teh izkušenj zelo cenili. Tudi Hrvati danes zahtevajo polno izpolnitev člena 7, predvsem pa lastne radijske oddaje (so edina evropska manjšina brez lastnih radijskih oddaj), dalje materinščino za otroške vrtce in vse pravice na šolskem področju. Nadalje imajo iste zahteve kakor koroški Slovenci.
FRANC RESMAN:
Iz zapiskov našega izseljenstva
Usodni marec leta 1938 za 1. avstrijsko republiko
Prinašamo nekaj zapiskov iz časa nacizma na Koroškem. Za uvod še to: V naši deželi je bilo dobrih 45.000 članov NSDAP, ki so vodili usodo dežele od 1938—1945. V tem času so bili odstranjeni slovenski napisi, izgnani naši duhovniki; likvidirane so bile naše kulturne in gospodarske ustanove. Odstranjena je bila meja na Karavankah in s tem prevzeta soodgovornost za deportacije in talce Koroški priključenega dela Gorenjske. Izseljene so bile številne naše družine. V mnogih političnih procesih in ovadbah pa so morali v koncentracijska taborišča in zapore gestapa sodeže-lani, ki so bili nasprotni nacionalistični ideji.
O tej dobi koroški politiki molčijo, ali iz malomarnosti ali iz obzirnosti do nekdanjih članov NSDAP, ki so ostali po vojni na svojih mestih v upravi in pri vzgoji mladine. Do danes nam je ostala dežela dolžna, koliko je bilo pri nas žrtev nacizma od župnika Poljanca, obglavljenih Selanov, pobitih Peršmanovih, padlih partizanov in do 7. maja 45 likvidiranih vojakov pred kasarno v Lendorfu pri Celovcu. In tudi, da bi se tem žrtvam za svobodo Avstrije in Koroške, dostojno poklonili.
Zapiski so vzeti iz knjige „Rod pod Jepo“, ki je izšla leta 1971 pri Mohorjevi v Celovcu. (Op. ured.).
Hitler obišče svojo nekdanjo domovino
Za prvo avstrijsko republiko usodni marec leta 1938 se je vedno bolj približeval. Posebno zadnja štiri leta se je hitlerjanska ve-lenemška ideja nacionalnega socializma vedno bolj utrjevala tudi med avstrijskim ljudstvom in je med drugim vsebovala tudi akcijo za priključitev Avstrije k Veliki Nemčiji (zloglasni „anšlus“). Hitler in njegovi oprode so pri tem spretno znali izkoristiti tudi neugoden položaj Avstrije na gospodarskem in delovnem področju. Pri tem je treba pripomniti, da je namenoma to slabo gospodarsko stanje deloma pomagalo ustvariti „Tretji rajh“ s svojo zvito ekonomsko taktiko, hoteč na ta način povzročiti v Avstriji čim večje nezadovoljstvo zlasti med delavstvom in tako pridobivati ljudi za svoje nacionalno-socialistične ideje!
Bilo je na večer 11. marca 1938, dva dni prej, preden naj bi se Avstrijci odločili, če hočejo ostati samostojni ali bi se hoteli priključiti Hitlerjevi Nemčiji. Krajevni načelnik „Vaterlandische Front" Janez Miki, pd. Gašparč na Pečnici, je sklical v gostilni pri „Ravšu“ v Spodnjih Borovljah zborovanje. Bil je navdušen cerkveni pevec in zaveden Slovenec, zato sem tudi jaz šel na zborovanje. Stali smo pred hišo in se pogovarjali. Po cesti mimo gostilne pride Kaiser, pd. Rani uš z Gore s še nekaj nam poznanih nacistov. Pozdravimo se in jaz jim rečem:
..Zavijte sem k nam na desno!"
A Ramuš nam odvrne, da naj raje mi z njimi gremo, ker je dosti bolj važno. In smeje se, so nadaljevali pot proti Ledincam. Nekdo je še pripomnil: „Se že zbirajo!"
Vtem pride k nam žena mojega brata in nam pove, da so nemške čete že prekoračile avstrijsko mejo ter da že vse skupaj leti! Še nam je svetovala, da naj ne hodimo na zborovanje. In namesto k
zborovanju smo šli res raje k bratu Martinu, ki je imel svojo hišo kar tam zraven, poslušat radio. Pa smo se lahko kmalu sami prepričali, da tečejo prvi republiki zadnje ure. Slišali smo kratka poročila, nato pa vojaško godbo, da je kar bobnelo. Ko se je spet javil poročevalec, je napovedal, da bo govoril kancler Schuschnigg avstrijskemu ljudstvu. Ta je povedal, da se uklanja Hitlerjevi premoči, kajti na ta način ne bo nobenega prelivanja krvi; poudaril pa je, da Avstrija ni razpadla od znotraj, temveč da je bila napadena in zlomljena od zunaj. Zaključil je s klicem: „Bog čuvaj Avstrijo!" — Kot okamneli smo poslušali te besede in se počasi in tiho porazgubili po naših domovih.
Čez noč je vse znorelo. Do tedaj ilegalna SA se je pokazala s svojimi rjavimi uniformami; kdor od nacističnih somišljenikov je še ni imel, si je nadel rdeči trak s kljukastim križem ter še bele nogavice. „Sieg Heil!“ ter „Ein Volk, ein Reich, ein Fiihrer!" so kričali noč in dan. Na vseh javnih poslopjih, pa tudi na veliko privatnih hišah pa so zaplapolale rdeče zastave z belim madežem ter kljukastim križem.
Koj prve dni pa smo imeli v Beljaku na pokopališču v Št. Martinu prvi državni pogreb. Pokopali smo komaj imenovanega Gauleiterja Klausnerja, ki je imel svojo hišo v Dobju. Peljal se je na Dunaj, kjer so slavili novi odličniki zmago, čil in zdrav, jutro nato pa je bil mrtev. Uradno se je reklo, da ga je zadela kap. Po drugi strani se je pa spet šepetalo, da je bil avstrijski separatist in da se je tam sprl ter da je prišlo baje do poboja. Pokopali so ga z največjimi častmi. Bil pa je to tudi prvi večji pogreb — brez duhovnika.
Hitler se je že vozil po Avstriji. Tako je bil tudi napovedan njegov obisk v Celovcu. Od Nacionalsocialistične delavske stranke NSDAP) je prišlo navodilo, da mora od vsake hiše nekdo v deželno glavno mesto k njegovemu sprejemu. Vozili so posebni vlaki iz vseh dolin in vožnja je bila, kot se za kaj takega seveda ..spodobi" — zastonj. Od naše hiše je šla mati. Spet je vse klicalo: „Sieg Heil!" in „Ein Volk, ein Reich, ein Fiihrer!", in to kar ves dan.
Ženske so jokale, nekaj od njih od veselja, druge spet od skrbi, kaj jim bo čas še pirnesel: Med drugimi so bile prav od Hitlerja sprejete hotelirka Mitzl Jakubetz in še neka žena iz Dobja. Kot zastopnici rožanskih kmetic sta se predstavili v rožanski noši. Ko sta se vrnili, je nekdo hotel ge. Jakubetz podati roko, pa mu je odvrnila:
„Ne dotikaj se me, ker moja roka se je dotaknila Fuhrerja!" („Riihr mich nicht an, denn meine Hand hat den Fiihrer beriihrt!")
Pred zaupniki stranke pa je Hitler že tedaj naročil:
„Macht mir d as Land deutsch!" (Naredite mi to deželo nemško!) In posledice tega smo Slovenci prav kmalu občutili na lastni koži.
Mesec dni nato je bilo glasovanje, ki ga je Schuschnigg nameraval izpeljati še v svobodni Avstriji. Hitler je tudi zaradi tega zasedel Avstrijo ter preložil to glasovanje na 10. april 1938. Glasovanje je bilo sicer tajno, a za vsakega obvezno. Glasovali pa smo za ali proti priključitvi k Nemčiji. Po vsem, kar se je godilo in govorilo, smo čutili, da bodo udarili najprej po nas Slovencih, zato smo tudi vsem našim svetovali, da naj vsak kar javno (očitno) glasuje z „Ja“, ker če bodo protiglasovi, bodo najprej prijeli nas. Kot provizorični občinski odbornik sem bil tudi v glasovalni komisiji kot zastopnik Slovencev.
Glasovanje se je vršilo z masivno propagando, a kolikor toliko mirno. Ko smo šteli glasove, pa je bil en glas, ki ga je oddala neka
ženska, proti priključitvi, vsi ostali občani so glasovali z „ja“. Cela komisija se je ozrla name in župan VVoschitz pravi:
„En sam glas nam bo pojedel ,Fuhrergemeinde‘ in s tem povezane priboljške!" — Nekoliko sem pomislil, kaj bi nato rekel, in končno predlagal, da, če smo vsi rekli „ja“, je gotovo tudi ta tako mislil in je samo v svoji nervozi napačni krog prečrtal. Župan se je vidno oddahnil ter se obrnil na ostale člane komisije, če so tudi oni tega mišljenja, on je za to! Ostali so mu rade volje pritrdili. In uničili smo ta listek.
Tako je občina Led inče postala „Fuhrergemeinde“. Člani komisije pa smo dobili od tedanjega Gauleiterja Burckla nekako diplomo v zahvalo, ki pa se je leta 1942, ko smo bili nasilno izseljeni, izgubila.
V Št. Jakobu, kjer se niso tako „dobro“ odrezali, so morali prebivalci k neki komisiji, kjer so jim jemali kri. Reklo se je, da preiskujejo, če so dro „arijci“.
Že maja ali junija so začeli odlikovati matere s številnimi otroki. Najprej so prišle na vrsto samo stare matere, tako tudi moja mati. A ona do zadnjega ni hotela tega odlikovanja. Šele po nujni prošnji mojega brata Martina, ki je bil pri železnici, se je vdala. Dobila je za rojstvo šestih otrok srebrn „materinski križec". Pozneje so odlikovali tudi mlajše matere. Takrat pa so poleg drugih izpustili tudi mojo ženo, čeprav je bila mati osmih otrok.
(Dalje na 7. strani)
DZ-®-**-«
nš-w-c4L-e-*n
•	direktna prodaja k cenam proizvodnje
•	tukaj načrtuje in izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
•	od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTOR! ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG/ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 42 74-29 5518
V.V.V.VA,.W.,iMY.V.V.W.,.V^.,.V.W.,.VV.W.V.,.V.W;\iWiV.V.V^WWAWWVA,.V.,.VAV.V.V.W^.W.WAV.V.V.V.W.,.%W.VVWWAMWJWAW
IVAN CANKAR:	27
Ota k taticil
K__________________________________________________V
„Nič mi niso storili... Ali ni bilo očeta domov, mati?"
„Ni ga bilo."
„Ko sem stal pri oknu, ponoči je bilo pred dvema mesecema, so šli mimo in so me poklicali."
Mater je izpreletelo.
„Jaz sem ga slišala — dva meseca je že od tega in svetlo je bilo zunaj. Tudi tod mimo je prišel in je poklical v hišo; ko sem stopila k oknu, ni bilo nikogar več — tam po klancu je šla njegova senca in se je izgubila za pisarjevo hišo..."
„Umrli so!“ je dejal Tone mirno in je naslonil komolec na mizo.
„Kaj dela Lojze?"
„Nič več ne študira, izgubil se je."
Tone se ni zganil.
Zmračilo se je v izbi, sedela sta v temi in videlo se je samo dvoje bledih obrazov. Tone je vstal.
„Jaz pojdem ležat, mati — jutri moram dalje."
Mati ga je prijela za roko tako trdo, da ga je zabolelo.
„Kam pojdeš? Kam moraš?"
,,Dalje! Prišel sem vas pogledat in zdaj sem vas videl."
..Nikamor ne pojdeš, Tone, otrok moj!" je govorila mati mehko in ljubeznivo. „Pri meni ostaneš zdaj. Čakaj, da ti skuham večerjo, ko si lačen ... in luč prižgem, da bova videla ... in potem pojdeva spat..."
Skuhala je kavo, prinesla je kruha na mizo in po ve-
čerji mu je pomagala, da se je slekel; spravila ga je spat kakor otroka in odela ga je sama. Zaspal je kmalu in je sopel naglas in mukoma. Čelo je bilo nagubano, obrvi so se mršile, na licih se je prikazala senca bolne rdečice, ustnice so bile suhe, razpokane in vroče; težka, smrdeča sapa mu je prihajala iz ust...
Komaj se je zjutraj danilo, se je zbudil in se je hotel hitro napraviti.
„Kam, Tone?" je zaklicala mati, prestrašila se je in je skočila s postelje.
„Moram!“ je odgovoril Tone, hotel je pobrati hlače, ki so bile na tleh, opotekel se je in se je zgrudil, s komolcem je sunil ob duri.
„Tone!“ je zakričala in je pokleknila k njemu.
Pogledal jo je z vodenimi, mirnimi očmi, ustnice so bile krvave, roka, ki se je opiral z njo, je bila v krvavi luži. Glava mu je klonila, mati mu je položila roko okoli vratu in se je okrvavila na prsih. Umrl je Tone še tisto noč.
čisto so se izgubile lepe misli, ki je bilo morda še malo upanja v njih, in sama groza je bila v izbi.
Zunaj pa se je bližala zima, že so se stresala okna v vetru, ki je pihal od severa. Na klancu so se bali zime; kurili so s pohištvom in z ukradenimi poleni, toda mraz je prihajal skozi razpokane duri, skozi razbita okna in led se je delal na vlažnih stenah. Stokanje in zdihovanje vetra se je spajalo z ječanjem bolnikov, ki so ležali v mrzlih izbah, odeti z žakljevino in starimi cunjami. Kdor je imel solde za žganje, je presedel ves dan v krčmi, ponoči pa je spal globoko spanje pijanca in ni čutil mraza.
*
„Izgubili se bodo in se bodo vrnili na klanec in bodo poginili na klancu, zato ker jim je bilo usojeno tako od začetka!" je dejal čevljar.
Mati je čakala nanje in čakale so nanje gole stene, ki se je delal led na njih, da jih sprejmo v poslednje zavetje, izgnance, ki prihajajo umirat.
Zunaj je bila zima, okna so se stresala v vetru, ki je prihajal od severa.
Oglasilo se je zunaj, potrkalo je na duri, prišla je Francka; počasi kakor tat se je vračala v domačo izbo. Imela je na glavi klobuk, izpran in razcefran; tudi obleka je bila gosposka, toda zamazana in posvaljkana, čevlji so bili raztrgani, na rokah je imela rokavice toda prsti so gledali skoznje. Večja je bila, a še bolj drobna nego ob slovesu. Obraz je bil bel, prozoren, oči so gledale plaho, dvoje globokih strug so bile zarezale solze pod njimi.
Mati je šla kuhat kavo.
„Samo da si se vrnila, Francka, vse bo dobro zdaj."
Francka je pila kavo in je odgovorila počasi in mirno.
„Nisem se vrnila, mati; prišla sem samo mimo in tako sem pogledala domov, kaj delate. Jutri pojdem v Ljubljano."
Mati jo je prijela za roko.
„Nikamor ne pojdi, Francka, ostani pri meni... strašno je zunaj v svetu ... in mraz je in zima."
„Moram, mati!" je odgovorila Francka in je gledala na mizo.
„Kaj bi pri vas? Moram v službo."
Ozrla se je naokoli, po mrzli, prazni izbi, na mater, ki je bila že vsa sključena, obraz preprežen s stoterimi gubami in gubicami, oči polslepe, tihe in boječe — in ustnice so se ji nategnile v jok kakor otroku, toda glasu ni bilo iz grla.
„Kod si hodila tako dolgo, Francka?"
„V Gorici sem bila in potem v Trstu, zdaj pojdem v Ljubljano. Nisem vam pisala, zato ker je bilo žalostno življenje. Prišla sem zdaj, ker sem mislila, da so oče doma.. . Ko sem bila v kuhinji in sem jokala, so prišli zadaj
Prvi nastop proti duhovnikom
(Nadaljevanje s 6. strani)
Spet je bila občinska seja. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi, da mora župnik Matej Wornig zapustiti faro Pečnico. Zupan Wo-schitz me je že par dni prej vprašal, kako je z našim župnikom. Povedal sem mu, kot je v resnici bilo, rekoč, da je vsesplošno priljubljen in vzoren. Občinski tajnik pa je prebral pismo nekega Glinj-čana, ki je tožil župnika in zahteval njegovo odstranitev. Jaz sem ugovarjal, da to nikakor ni pošteno in upravičeno, ako bi nekoga preganjali samo na podlagi nekega zlobnega pisma, katerega avtorja nobeden od nas ne pozna. In še sem jim rekel, da imajo moč in ga vedno lahko pustijo odstraniti, samo ne na tako pisanje. Pa skoči pokonci naš nadučitelj, kakor je bil dolg, ter zahteval glasovanje za odstranitev župnika. Počasi so vsi tedanji odborniki dvignili roke. Ostal sem sam proti, a župniku se tokrat ni nič zgodilo. Po vsej verjetnosti so že vedeli za zločinski sklep novih gospodarjev, da bodo kmalu morali vsi duhovniki proč. Zame je bila to zadnja občinska seja. Kmalu nato pa so odstranili tudi še dolgoletnega bivšega župana Ariha. Odslej so nastopali v občinskem odboru le še člani NSDAP.
Takratni župnik Matej VVornig je v cerkvi oznanil, da bo kmalu pri-micija č. g. Rudija Zeichna. V cerkvi pa so bile nujne poprave, zato je prosil, da bi verniki v ta namen kaj darovali. Res je bila nabrana lepa vsota denarja. Ko so bile poprave že izvršene, je župnik povedal, koliko je vse stalo in da je tudi že vse plačano, ter se je prav lepo vsem darovavcem zahvalil.
Mene je kar zabolelo, ko sem to slišal, in sem župniku tudi rekel, da ga je ..polomil", ker je povedal, koliko je bilo nabrano. Res sem imel prav, kajti takoj naslednji teden so tekali okrog orožniki ter spraševali ljudi, koliko je kateri dal. Eden od orožnikov je prišel tudi k meni in se začel pritoževati, da že ves dan leta okrog in ne pride do nobenega zaključka.
„Pa vsaj ti povej, če si kaj dal, da pridem enkrat h koncu; ne bom nič zapisal."
Pa mu mirno povem, da sem dal
20 mark v zakristiji. Še je hotel vedeti, kako pobiramo ofer. Rekel sem mu, da z mošnjo; če je pa kaj izrednega, tedaj tudi s krožnikom. Tokrat sem ga pa jaz polomil.
Čez teden dni smo bili vsi cerkveni odborniki klicani na sodnijo v Rožek. Meni je sodnik takoj zabrusil v obraz, da nismo nabirali ofer samo v puščico, ampak tudi drugače. Pa sem seveda zanikal. To pa ga je tako razjezilo, da je nam pretil, češ da smo si lahko prej kaj takega dovolili, zdaj bodo pa tej družbi že pokazali, vsak trdi, da je daroval samo v cerkvi, nobeden v župnišču ali med potjo.
Ker nam niso mogli nič dokazati, so nas poslali domov ter iskali nove priče. Obravnava pa je bila preložena na deželno sodišče v Celovcu. Tu je dobil župnik advokata in obravnava je bila spet vrnjena v Rožek, kjer se je končno vse dobro izteklo. Advokat pa je dobil vpogled v zapiske in je videl, da je bila tam zapisana kot tajna tožilka Uršula Mikula. Ta je doma pravila svojemu možu nekaj o ofru, ta pa nadučitelju Treiberju, kateri je predal vse skupaj naprej sodniji.
Bila je majniška pobožnost. Naš fant Franc, ki je ministriral, je domov grede potegnil s stene lepak za vojno propagando. Videl ga je naš tedanji občinski pisar in je hi-
Prav tedaj (konec marca 1941) je bil pri mojem bratu Martinu na obisku njegov svak dr. Štefančič, ki je šel po plebiscitu v Jugoslavijo in je živel tedaj v Beogradu. Obiskal sem ga in izrazil svoje začudenje, da si upa priti domov na obisk v tako napetem času, ko lahko vsak dan izbruhne vojna. Pa mi je ugovarjal, da zaradi teh par šip, ki so jih pobili študenti v Beogradu, vendar ne bo vojne. A ko je tudi on zapazil, da lazijo okoli hiš zaupniki nacistične stranke, se je dal pregovoriti in se je odpeljal s prvim vlakom. Bil je pa to tudi skrajni čas, kajti ta vlak je bil zadnji, preden je Nemčija napadla Jugoslavijo. Dne 6. aprila navsezgodaj so že bombardirali Beograd,
tro povedal nadučitelju Treiberju. Ob pol 8. uri zjutraj je že bil pri nas orožnik iz Rožeka ter odpeljal fanta v šolo, kjer ga je postavil pred razred kot nekakega ljudskega zločinca, ki je naredil bogvedi kakšen zločin. Od fanta samega pa je hotel izvedeti, če ga je k temu dejanju pregovoril oče ali župnik. Orožnik je prišel potem tudi nad mene, pa sem mu rekel, da sem fanta že kaznoval in da je moral lepak obesiti zopet nazaj na steno. A orožnik se je le še bolj jezil in mi povedal, da so iz Ledine klicali zaradi te neumnosti po telefonu in da je zato moral takoj sem v šolo.
Večji otroci pa bi morali ob nedeljah namesto k maši na sestanke Hitlerjeve mladine. Ker pa je bila zame ob nedeljah na prvem mestu božja služba in otrokom udeležbe na teh sestankih nisem dovolil, sem padel pri novi gospodi v hudo nemilost. To sem najbolje občutil, ko sem zaprosil za subvencijo, da bi moderniziral kmetijo. Komisija je prišla, si vse ogledala in me celo pohvalila, da pravilno delam. Vodja komisije pa mi je nato naravnost povedal, da zato, ker sem se izjavil za Slovenca, ne smem pričakovati nobene podpore. In je tudi res nisem dobil.
Na Ledincah so začeli zidati veliko obmejno železniško postajo. Delavcev je kar mrgolelo. Posebno veliko je bilo Italijanov. Kar začelo se je šušljati, da bo vojna z Jugoslavijo.
ko je jugoslovanska vlada še zasedala. Nemci so najprej zasedli Gorenjsko in Štajersko, Ljubljano in jugozapadni predel Slovenije pa so si prilastili Italijani.
Po nemški zasedbi Jugoslavije v aprilu 1941 so lepega dne odgnali pristaši SA našega župnika VVorniga na orožniško postajo v Rožek in od tod na deželno sodišče v Celovec. V našo župnijo se ni smel več vrniti in je bil prestavljen v nemški predel dežele. Najdaljši čas je bil v Porečah pod Ul-richsbergom. Mi pa smo dobili za provizorja g. Hanschla, Nemca iz „Reicha“, kot smo rekli.
V cerkvi je bilo na višje povelje odstranjeno vse, kar je bilo slovenskega. Napisi na stenah in na
križevem potu so bili prepleskani, kakor so bili že prej prebarvani slovenski deli vaških napisov, slovenska beseda in slovensko petje pa prepovedano. Naši pevci so začeli prevajati naše cerkvene pesmi v nemščino. Na dan svetega Rešnjega Telesa smo pri pranga-nju (procesiji) pri posameznih evangelijih peli latinsko, med potjo pa smo šli molče. In že so nas kritizirali, da se sedaj učimo latinsko peti, nemško pa nočemo.
Provizor g. Hanschel je bil po nekaj mesecih prestavljen na Gorenjsko. Ko je bil potem nekoč v Ledincah na obisku, je pravil, da sta v okolišu, kjer sedaj službuje, ostala le dva stara duhovnika, vsi ostali pa so bili pregnani. Zato mora on hoditi od fare do fare ter more opraviti le najbolj nujne duš-nopastirske posle. Tako je nekoč v neki fari krstil čez 40 otrok.
Kot znano, so začeli v drugi polovici prve svetovne vojne zbirati poleg drugih kovinastih predmetov še bronaste zvonove za vojaško industrijo. V drugi svetovni vojni pa so Nemci s tem, po njihovem mnenju „zmago odločujočim" dejanjem začeli že kmalu ob njenem početku. Tako so prišli na vrsto zvonovi, tudi naši bronasti, ki so
bili vrženi iz stolpa ter odpeljani kot surovina za vojno industrijo.
Na čudo pa je ostal ves čas nepoškodovan spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni, ki je stal v lopi pred cerkvijo in so bili vsi napisi v slovenščini. Še pozneje, ko je bil pri nas g. Kašelj za provizorja in je ponovno dobil povelje za odstranitev, se je izgovarjal, da spomenik ne stoji v cerkvi in zato tu nima pravice, da bi ga odstranili. Ker pa je že več mladih faranov padlo kot vojaki na Poljskem in Norveškem, se pa tudi stranka tega ni več upala. In tako je ostal ta spomenik celo Hitlerjevo dobo pred cerkvijo.
(Dalje prihodnjič)
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Rauntalbr ]
FrutarcENTER
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381
RUTAR-
CENTER
# ugodno dobavi S in hitro na dom S dostavi
NAROČILNICA
Naročam letni abonma za „Naš tednik", za ceno 150.— šil.
Ime:
Naslov:
Datum
Podpis
Napad na sosedno Jugoslavijo
in so se me dotaknili na rami in so me natihoma poklicali ... Pred dvema mesecema je bilo in mesec je sijal v kuhinjo..."
Mati se je sklanjala blizu k njej, da bi videla dobro v obraz, in bilo ji je, kakor da je videla ta obraz nekje drugje, v davni preteklosti. Šinilo je mimo vse življenje — in ugledala je ta obraz na razpetem platnu. Samo obraz je bil in nekoliko života, rok ni bilo. Na glavi širok bel slamnik, z rožami okrašen; lepo pisana jopica, z zlatom tkana; oči velike, radovedne, otroške in plašen smehljaj na ustnicah. Kdaj se ji je to sanjalo, kje je to bilo? Nekaj jo je zabolelo v srcu, pozabljena in nerazumljiva rana je malo zaskelela, kakor da bi se je bil kdo prav nalahko dotaknil s prstom; zaskelelo je samo za trenutek — sanje so hušknile mimo in so izginile, preden jih je razumela.
V svetilki ni bilo olja in tako sta sedeli brez luči. Iz hiše nasproti je padel skozi okno žarek svetlobe, naravnost na Franckin obraz, ki je bil v tej svetlobi še bolj droben in bled; na ušesih so se lesketali veliki uhani od stekla.
„Kaj so ti storili zunaj, Francka, da si prišla domov tako bolna?"
Francka je pripovedovala dolgo v noč, ko sta ležali že na postelji, in materi se je zdelo, da se vrača davna preteklost, podoba za podobo, tako jasno vse in resnično, kakor se je vršilo v tistih popozabljenih časih, ki so se bili že izpremenili v nejasne sanje.
Okna so se stresala v vetru, mesec je sijal zunaj; čevljar se je vračal iz krčme in je prepeval.
*
Pozdravil jo je veselo in prijazno, kakor da bi jo bil poznal že oddavna. Na večer je bilo, spomladi v samotni ulici, kjer je stalo na obeh straneh mlado, oprašeno drevje. Postala je in se je prestrašila, srce pa ji je zatrepetalo od čudne radosti. Imela je takrat petnajst let in
njen obraz je bil še ves otroški. Stala je pred njim in je gledala v tla, lica so ji gorela. On se je zasmejal in jo je pobožal.
„Kako ti je ime?"
„Francka.“
„Seveda, kako bi ti bilo drugače ime. Zakaj te ni bilo tako dolgo sem, Fanny? Čakal sem te, vedel sem, da prideš tod — pa večer za večerom in ni te bilo. Težko sem te čakal, Fanny!“
Smehljal se je in njegove smehljajoče oči so sijale čudno — sočutje je bilo v njih in ljubezen in vesela pre-šernost.
Mlad je bil in lep, gosposko je bil oblečen, imel je lepo zavihane brke in malo razmršene lase, ki so gledali izpod belega slamnika ter se vili po čelu v lepih kodrih.
„Tam zadaj je klop, Fanny, nobenega človeka ni tam in temno je; pojdi z mano, sediva malo tja!"
Prijel jo je za roko in šla sta in sta sedla na klop. Tam je bilo drevje bolj košato, kostanji so že cveteli in če je zapihal veter, so padali na klop dišeči cvetovi.
Ko sta sedela, ji je položil desnico okoli vratu, z levico ji je vzdignil obraz in jo je poljubil na ustnice, tako da jo je vso izpreletelo, ko je začutila na licih njegove brke.
„Glej, Fanny, čakal sem te in vedel sem natanko, da prideš, samo čudno se mi je zdelo, da te tako dolgo ni bilo... Ali tvoje srce je polno usmiljenja in zato si prišla. Vedela si, da mi je spet težko pri srcu in da potrebujem tvoje ljubeznive tolažbe in kakor si prihajala zmerom ob takih časih, tako sem čakal nate tudi zdaj... Kaj si počela tako dolgo, kod si hodila?"
Zasmejal se je in ni čakal odgovora in jo je poljubil.
„Moje življenje, Fanny, je bilo ves ta čas tako divje in neumno, da me je sram in da sem ves truden; zadnji čas je bil, da si prišla, že ves bolan sem bil in klical sem te neprestano ... Glej, tako pridejo tiste ure, ko je človek
greha in življenja sit in si zaželi malo samote, malo tihe in nedolžne ljubezni in tako drobnega, otroškega, plahega obrazka, kakor je tvoj, Fanny! Tako si odpočije trudno srce in se pripravlja na nove grehe, zato da se potem spet vrača, kadar je trudno in bolno..."
Smejal se je in jo poljubljal.
„Kako si otroška in lepa in neumna, o Fanny, kakor zmerom! Zdi se mi zdajle, da bi se nikoli ne naveličal tvojega obraza in tvojih oči... Ali prideš jutri, Fanny? Ali prideš vsak večer?"
Francka je prihajala vsak večer. Kostanji so šumeli in dišeči cvetovi so padali nanja.
„Nekoč, Fanny, sem bil na Dunaju in zabredel sem čisto v predmestje, tja kjer je zrak poln prahu in fabri-škega dima. Tam so lepa dekleta, Francka, blede obraze imajo in velike bolne oči. Tam sem te srečal v mraku in prav tako fina in drobna si bila kakor zdaj in prav take oči si imela, morda si bila še mlajša. Nesla si v roki veliko škatlo — to ni bilo lepo — in stopala si hitro, ne da bi me videla, da bi te ne bil nagovoril. Ali nagovoril sem te, ker sem te bil takoj spoznal. Tudi ti si me spoznala in se mi nasmehljala. Prijetno sva živela takrat — vsak večer po dolgih predmestnih ulicah, jaz in ti, stopila sva v to vežo, v eno vežo in sva se poljubljala. Časih je šel kdo mimo — ali se spominjaš? — in naju je čudno pogledal: ,Kaj pa ta človek hodi s takim otrokom?' Midva pa sva se smejala in sva stopila v vežo ... Ali se spominjaš, kako si bila potem pri meni v ateljeju? Dal sem ti bil na glavo velik bel slamnik, z rožami okrašen, oblekla si si pisano bluzo, z zlatom tkano, kratko belo krilo si imela in majhne, fine čižmice. Tako sem te slikal, ti pa si gledala zamišljeno z velikimi očmi, naravnost name si gledala in jaz sem videl ljubezen, ki je bila v tvojem srcu ... Ali se spominjaš?"
(Dalje prihodnjič)
Kmetijskozborske volitve: lista 5 - Ignac Domej
Za volitve v Kmetijsko zbornico za Koroško, ki bodo v nedeljo, dne 21. novembra t. I., je Skupnost južnokoroških kmetov (Gemein-schaft der Sudkarntner Bauern)
okrajne Kmetijske zbornice. V ospredju bodo stala predvsem vprašanja gospodarsko-socialne konfrontacije kmečkih ljudi z industrijskim in trgovskim sektor-
KANDIDATI SKUPNOSTI JUŽNOKOROŠKIH KMETOV
	Kraj	Občina
1. DOMEJ Ignac	Rinkole	Pliberk
2. KRUŠIC Anton	Velinja vas	Bilčovs
3. LESJAK Ludvik	Breg	Rožek
4. VVIESER Feliks st.	Slov. Plajberk	Borovlje
5. GOLAVCNIK Jože	Zagorje	Žitara vas
6. KAP Miha	Žamanje	Škocijan
7. KUŠEJ Valentina	Šmihel	Pliberk
8. SIMA Pavel	Pulpiče	Vrba
9. MIKL Janez	Pečnica	Bekštanj
10. KNEZ Anton	Lobnik	Železna Kapla
11. O RAŽE Mirko	Sele-Cerkev	Sele
12. ZABLATNIK Ana	Bilnjovs	Bilčovs
13. VVUTTI Franc	Ločilo	Podklošter
14. KOLTER Janez	Breg	Suha
15. BUCH Pavel	Klopče	Velikovec
16. GABRIEL Anton	Leše	Št. Jakob v R.
17. GREINER Rajmund st.	Globasnica	Globasnica
18. KORENJAK Janez	Trebije	Šmarjeta v R.
19. HAFNER Franc	Spodnje Krčanje	Grebinj
20. TRIESSNIG Simon	Loče	Bekštanj
21. VVALDHAUSER Alojz	Trabesinje	Kotmara vas
22. ROSENZOPF Pavla	Breška vas	Pliberk
23. DRAGASCHNIG Anton	Kostanje	Vrba
24. KORDEŽ Blaž	Podjuna	Globasnica
25. URAN K Jože	Encelna vas	Galicija
26. STICKER Johana	št. Peter	Št. Jakob v R.
27. VVASTL Martin	Lovanke	Dobrla vas
28. LOBNIG Štefan	Tolsti vrh	Djekše
29. SABOTNIK Fridi	Plešerka	Hodiše
30. LOGAR Engelbert	Gradiče	Suha
31. URCH Jožef	Plaznica	Žitara vas
32. DOLINŠEK Pavel	Lepena	Železna Kapla
33. LIPNIK Johan	Klopinj	Škocijan
34. EINSPIELER Marjan	Stranje	Bilčovs
35. VVERNIG Franc	Kočuha	Šmarjeta v R.
36. KUMER Fric	Blato	Pliberk
ponovno vložila svojo kandidatno listo, na kateri je letos 36 priznanih in priljubljenih kmetic in kmetov iz vsega našega področja.
V ospredju volilne propagande letos niso več lokalni in okrajni problemi kmetijstva, ker so razpustili občinske kmetijske odbore in jem. Po novem deželnem zakonu
Ignac Domej
je izgubila deželna Kmetijska zbornica prav tako pravico do izdajanja posameznih subvencij in kreditov. Zato je jasno le to, da bo morala Kmetijska zbornica prerasti iz delivca denarja v pravo zastopstvo svojega stanu, kot sta to že dolgo Delavska in Trgovska zbornica. Problemov je dovolj:
• vedno manj je izrazitih kmečkih vasi, vedno je manj družin, ki bi se ukvarjale s kmetijstvom. Kot drobni zasebni proizvajalci prihajajo kmetje vedno bolj v klešče trgovine, ki njihovo blago odkupuje in posreduje drugim; prav na tem področju, ko gre za težko in z velikim rizi-kom pridelan šiling, bo morala Kmetijska zbornica napraviti več kot doslej;
® drugo, kar zahteva več pozornosti kmečkega poklicnega zastopstva, je urejanje človekovega okolja in ohranitev kulturne podobe podeželja tako v ravnini, kot pa zlasti v hribovitem svetu.
® Bodoče kmetijsko zastopstvo bo moralo zavzeti jasnejše stališče do vprašanja vzdrževanja številnih poti in cest med podeželskimi naselji. Te ceste in po-
ta so zgradile Kmetijske skupnosti ali zadruge, po njih vozijo večinoma avtomobili mestnih ljudi in tovornjaki industrijskih in gradbenih podjetij. Zato bo upravičena zahteva, naj razbremenijo občine in dežela kmete od vzdrževanja cest in prevzamejo s tem povezane stroške.
• V ta sklop sodi tudi celokupno prostorsko načrtovanje in urejanje. Kmetijska zbornica bo morala regionalno preprečiti nadaljnjo industrijsko koncentracijo v območjih, ki so s po-
nudbo delovne sile že itak pre-nasičena.
• Torej: nova industrijska podjetja tja, kjer jih je premalo in od koder se morajo ljudje dnevno do 30 km ali več voziti na delo. Blago zaradi transporta ne trpi, trpijo pa delavci, med njimi številni mali kmetje, ki so dnevno po 60 km ali več na poti.
Zahteve in koristi vseh kmetov in najemnikov bodo v prihodnji Kmetijski zbornici najbolje zastopali možje in žene našega zaupanja, ki kandidirajo na listi Skupnosti južnokoroških kmetov!
Tudi dinamit nas ne bo..
(Nadaljevanje s 1. strani)
1944 v boju proti nacističnim krvnikom.
Osem dni poprej, 24. oktobra, je dala obnoviti Zveza koroških partizanov na 3. tovariškem srečanju spomenik prvemu spopadu slovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami na Koroškem.
Nacistom, najhujšim sovražnikom svobodoljubnega človeštva, je prav vsako sredstvo, da netijo nemire in sovraštvo. Nad šest milijonov Judov imajo na vesti, druga svetovna vojna, ki so jo zanetili, je zahtevala 60 milijonov mrtvih. Danes pa je v Avstriji žal znova tako, da se lahko postaviš s Hitlerjevimi odlikovanji, da nam kažejo junaka v tistem, ki se je bojeval „fur Fiihrer und Volk" (za fuhrerja in narod), da se lahko shajajo nemoteno ese-sovci, da z znakom SS lahko delaš reklamo za svoje podjetje (glej rot-press, 6 glasilo Zveze socialističnih študentov Avstrije / Verband Sozialistischer Studenten Oster-reichs, 6/76, str. 7: Beschlage Schack Villach). Partizane, borce proti nacizmu, borce za svobodo in neodvisnost Avstrije, zmerjajo z morilci in podobnim. In policija take prizore samo opazuje. Ničesar ne ukrene, da bi končno preprečila vsakršno oživljanje nacizma v Avstriji.
Padel je spomenik na Komlju. Kot že številni drugi spomeniki pro-tinacističnim borcem in žrtvam na-
cizma. Policija menda vso stvar raziskuje.
14. novembra nas hočejo šteti. Oblasti so klonile nacistom in nemškim šovinistom in si prisvojile njihovo zahtevo. Nič jih ne brigajo jasna določila državne pogodbe. Če pa Slovenci demonstrirajo proti naklepom, ki utegnejo postati nekoč usodni za svobodo in neodvisnost Avstrije, jih policija odkrije. In zasleduje.
Eden od morebitnih neposrednih motivov je najbrž ta, da so dan poprej položili venec na vznožje spomenika. Spomenik sam morda ne bi bodel v oči, toda očitno je storilce motilo, da je spomin na padle partizane še vedno živ.
Za Narodni svet koroških Slovencev je osrednji tajnik Filip Wa-rasch poudaril, da se je Avstrija v členu 19 državne pogodbe obvezala, da bo ..spoštovala, ščitila in ohranila" spomenike, ki so namenjeni vojaški slavi tistih armad, ki so se na avstrijskih tleh borile proti Hitlerjevi Nemčiji.
Atentat sam se ne da dovolj ostro obsoditi. V parlamentu zastopane stranke so odgovorne za vzdušje, v katerem je prišlo do tega zločina. Predvsem pa so zamudile, da bi s temeljitim pojasnjevanjem pripomogle do odstranitve predsodkov, namesto tega pa so delale drago propagando, izključno le za preštevanje.
Protestno zborovanje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
rimske kulture, s starimi umetninami? Zaščitimo jih. Vem, da se zgražate nad mislijo, da bi človeka obravnavali kakor žival in ga zaščitili kakor nilskega konja; narodu gre vendar vse drugačno spoštovanje in varstvo kakor rastlinski ali živalski vrsti. A danes je žal še tako, da bi bila marsikatera manjšina na svetu vsa srečna, če bi jo večinski narod s svojimi zakoni tako učinkovito zaščitil, kakor je zaščitil redke živali.
... Nemškemu narodu je v prid, bolj kakor manjšini sami, da si to redkost, slovensko manjšino na svoji zemlji, ohrani... Pritisk na manjšino, rahel in obziren, bi moral biti prav v nasprotni smeri, kakor je bil doslej. Slovence, ki so na pol ponemčeni, bi morali Nemci sami opozarjati, naj nikar ne zanemarijo svojega lepega in zanimivega materinega jezika, naj pošiljajo svoje otroke v slovenske šo-
le, naj ostanejo zvesti očetnim navadam in izročilom.
Ali je med Nemci kdo, ki je zmožen take širokosrčnosti? Narod, ki je dal človeštvu toliko kulturnih velikanov, narod, ki je rodil Her-derja, da ne bi bil tega zmožen? Med Nemci je veliko plemenitih ljudi, ki obsojajo raznarodovanje. Tudi koroški Slovenci jih poznajo in vabijo na svoja zborovanja. Kak VVerner Berg gotovo želi, da bi se ohranila slovenska manjšina, ki mu je navdihnila toliko umetnin. Takih širokosrčnih Nemcev je mnogo. A ena slabost je, žal, značilna za nemški narod: da je takoj razoro-žen pred vsakomer, ki se sklicuje na nemški nacionalizem. Ta slabost je pred nedavnim pomagala Hitlerju na oblast. Večina koroških Nemcev je potihoma obsojala izgrede proti dvojezičnim napisom in proti Slovencem sploh, javno pa je premalo odločno nastopila proti junačenju svojih šovinistov. Junačenju? Če bi se ti nestrpneži enako znašali recimo nad rusko manjšino, bi to moglo veljati, če že ne za junaštvo, pa vsaj za predrznost. Spraviti se na nekoga, ki je mnogo šibkejši, je pa podlost in strahopetnost.
Ta popustljivost poštenih Nemcev je kriva nameravanega preštevanja, ki so ga zvijačno izsilili nemški šovinisti. Preštevanje, ki je v sedanjih razmerah nesramen pritisk na našo manjšino, je podlost in barbarstvo, zato proti njemu o-gorčeno protestiramo."
Ob sklepu protestnega zbora so podali posebno izjavo, ki so jo poslali tudi vsem škofom Avstrije, Socialistični zvezi SR Slovenije, Komisiji za stike z verskimi skupnostmi, avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani in cerkveni tiskovni agenciji Aksi.
CARTER NOVI PREDSEDNIK ZDA
Demokratski kandidat Jimmy Carter bo novi predsednik ZDA. Pri predsedniških volitvah 2. novembra je pridobil večino volilni-kov, ki bodo v posebnem postopku volili predsednika. Carter je posestnik orehove farme, moli do 25-krat na dan in je iznenadil v volilnem boju — prav tako kakor tekmec Gerald Ford — s svojevrstnimi izjavami. Njegov podpredsednik bo liberalni Walter Mondale, ekspert za socialna in — manjšinska vprašanja.
GOSTOVANJE AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO IZ LJUBLJANE
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu
Kraj: Bilčovs, pri Miklavžu Čas: petek, 5. XI. 1976, ob 20. uri
14. novembra se ne bomo
Izbrali bomo eno izmed naslednjih možnosti:
zapisali za
SLOVENCE!
Zapisali bomo drug jezik
Oddali prazno glasovnico ali prazno kuverto
Ali pa bomo sploh ostali doma