^ vsakdan in praznikov, j^ufd daily except Sunday» and Holidajs. ijj00»t**«*trrrcrrr«i PROSVETA .YEAR XXXV. Caaa lista je $8.00 Urodniiki ln upravnllki prostori: 1487 South Lawndale Ava. Offica ol PubUoation: 1447 South Lawndale Ava. Trlcphono, RockweU 4004 Kn termi at Chlcago, m^S^H 5 tUttm. CHICAGO ta. ILL.. PETEK. 29. OKTOBRA (OCTOBER M). 1843 Subscription 44.00 Yearly STEV.—NUMBER SIS Acceptanoa far amlinf at »padal rate of poatafa provided vezniške čete zasedle I dva otoka na Pacifiku Ru4i zdrobili nemiki odpor na 72 milj dolgi fronti v južni Ukrajini in okupirali čez 90 vasi in naselbin. Sovjetske čete počistile ozemlje oh progi železnice Zaporožje-Melitopol in 04vobodile čez 10,000 civilistov. Ljute bitke v predmestjih Krivoj roga.—Ameriške, brit-ske in kanadske čete prodirajo v Italiji.—Zavezniki uničili 58 ja|>onskih letal Ztrasniild atan na Pacifiku, I okt.—Ameriške, avstralske i novozelandske čete so okupi-otoka Mono in Stirling in ile Japonce v hribe, se gla naznanilo iz glavnega stana erala Douglasa MacArthurja i admirala Williama F. Halsey-Okupacija je uvod v kampa-katere cilj je zdrobitev jt-cih baz v severnih Solomo- bojne mornarice in nbniki so bombardirali otoka izkrcanjem zavezniških čet. Kilo pravi, da je bil odpor s japonske sile neznaten, ležita 28 milj od Faisija ln milj od Rabaula, japonske irične in letalske baze na tu New Britain. London, 28. okt.—Sovjetske so zdrobile nemški odpor na milj dolgi fronti v južni Ukra-od Zaporožja do Atovskega ja in prodrle 18 milj daleč, i ruski komunike. Nemška da na Krimu jt prišla v » ko so Rusi prebili bojno, čr-b krivini Dnjepra in zasedli 90 vasi in naselbin, zapadni strani Dnjepra so teke čete obkrožile Krivoj I' jeklarski in železniški cen-in okupirali vse glavne že-iske postaje in proge v pred-tjih. Vse proge z izjemo one, odi v Nikolokozelsk, 18 milj o od Krivoj roga, so pod ru-kontrolo. Poročila trdijo, da nemška si-| Krivoj rogu dobiva potreb-* po zraku. Te ji dovpžajo portna letala. Transporti » zalagali s potrebščinami tudi Wo nemško armado pri Stalin-f»du, dokler je niso Rusi zdro-li. Rum so počistili ozemlje ob železnice Zaporožje-Meli-N- V operacijah nt tej fron-1 Rusi zaplenili 20 nemških tokov, 120 topov, veliko števili motornih vozil, črtdt goveje tone, katere so skuštli Nemci ^Ijati, in osvobodili čez 10,000 w»h civilistov, ki so st naht-P v nemških taboriščih. Itaka armada, katari povelju-1 general Feodor Tolbuhin, je Timoševko v prodiranju Nikopolu, industrijskemu *Wču ob krivini Dnjepra. To 7*t0 Jc zdaj izpostavljeno na-mrn 1 dveh strani. Ta arma- ■ J« Prej okupirala Feodorov-15 mi'j neverno od Melitopo- T ,n ^aj dominirt zalagalno ™ »ed Donsko kotlino in Kritin r*,roča o divjih bitkah ■ ■"trnih predmestjih Krivoj ™ v teh SO zavojevane pe- hotn^ »ak« e in •'klopne kolone ter top- /-""ie. Moskva je nasna-N>mci vrgli vso raz- C?rJ,Vo "lov boj, d. usuvijo ES,rtnJe ruskih armad •»nfcki tt4n „ Alitru, 28. 'Zavezniške čete so okupi-^ ^'Ijnja itirt mesU v stal-^"d.r.nju v smeri nemške M m,T-' kjer končentrirs- crn*i*- 4 Poveljstvo sodi, da bo- li04^ I ^ Pf,pravIjajo ** »o prodrle tri t*ir,V? ni **verozapedni !4i f " nec nemške boj-r Hdelki pete ameriške o okuptr.li strategtčne s sile. smeriških. Kanadskih čet proti l^enja kažejo, da se ze masne pozicije ob vznožju gore Mag-giore in Montanaro. Peta britska armada je zasedla Civito Campomarano, ki leži tri milje severno od Lucite, Ta-venno in Aquavivo Colcorce, šest milj zapadno od Montecil-fons. Ameriški in britski bombniki so bombardirali glavno cesto med Bojanom in Isernijo. Bom be so rszbile nemške transporte in skladišče municije v bližini Pescare. Ameriški bombniki tipa Mitchell so napadli nemška letališča pri Sedesu in Megalo Mikri v bližini Soluna, grške luke. Bombe so porušile več objektov in zanetile požare. Zaveaniškl stan na Pacifiku. 28. okt.—Zavezniški letalci so ponovno napadli Rabaul, japonsko mornarično in letalsko bazo na otoku Nevv Britain. Bombe so razbile 21 japonskih letal na tleh, 48 pa poškodovale. V spopadu v zraku so zavezniki sestrelili 37 japonskih letal. Američani ao izgubili samo eno letalo, toda šest članov posadke tega letala je rtšilo. To jt bU peti zavezniški na-td aa Rabaul v tem mesecu. V teh so zsvezniki razbili 400 japonskih letal, sami pa so izgubili trinsjst letal. Mussolini reorganizira armado Berlin naznanil sejo članov kabineta 28. okt.—Mussolinijev lutkovski kabinet je imel aejo v svojem glavnem stanu v i verni Italiji na predvečer 21-let-nice fašističnega pohoda v Rim, pravi radijsko poročilo nemške časniŠke tgenture DNB. To dostavlja, da je bil ns seji sprejet nečrt glede reorganiziranja Mus-solinijeve srmade. Mnenje prevladuje, dt so bile na tej seji sranžirane priprave glede proslave fašističntga pohoda v Rim. Poročila trdijo, da bo MusK>lini govoril. Btrlinska radijska oddaja trdi, da jt Mussolini na seji čla nov svojegs ksbineta predložil načrt glede reorganiziranja armade. Na tej je tudi naglašal važnost kooperscije z Nemčijo in ntpovtdsl, ds se bo Italijan sko ljudstvo dvignilo iz globokega prtpads ponižanja, kamor so ga vrgli Bsdoglio in drugi izdajal*. Leuns sklical sejo rudarskega odbora Nemci izgubili vero v zmago Bojazen pred ruskim maščevanjem London, 28. oktobra.—Nemško ljudstvo je izgubilo vero v zms-go in se trese v bojazni pred ruskim maščevsnjem po izjavsh zavezniškhi vojnih ujetnikov, ki so dospeli v Anglijo. Ti so bili Izmenjani za nemške ujetnike v GoteburgPf-švtdski luki. Zavezniški bombni napadi na nemška mesta povzročajo panike in življenski pogoji so prišli na točko, ko odmerki komaj zadostujejo za vzdrževanje življenja, so rekli ujetniki. Produkcija jekla, premoga ln drugih potrebščin je silno padla in promet je kaotičen. Civilisti odprto kritizirsjo nscijski režim, ne pe Hitlerja, čeprav ga mnogi sovražijo. Bivši ujetniki so povedali, da so stradali v nemških tsboriščih, dokler niso prejemali živeža in drugih potrebščin od Rdečega križa. Daily Herald, glasilo delavske strsnke, je citirsl izjsvo ujetnike Franka GodfreyJa, voz-nika vojaške ambulance, da Nemci molijo za hitro končanje vojne. Mnogi so izrazili željo ln upanje, da J>i Angleži zasedli Nemčijo Samo misel, ds bodo ruske kolone vkorakale v nemška meeU, jih navdaja s strs-hom. Protinacijski sentiment v Monakovu Stockholm, švedska. 28 okt —Neki švedski potnik, ki Je potoval po Nemčiji in se Je prsv-kar vrnil domov, je dejal, da sen ti ment proti nacijem in pruskim militaristom narašča v Monakovu Prebivalci so za uklju-čitev Monakova v podonavsko federacijo sli v katero koli dru-go grupo, ki bi ae izrekla ca od cepitev od Prusije. vladnega odbora j ■ Waahlngton. D. C« 28. okt.— John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je sklical sejo članov odbora za smernice, na kateri bo razprava o odloku vojno-delavskaga odbora, s katerim je slednji pogojno odobril pogodbo, katero je unija sklenile z organizacijo operatorjev v lllinoisu. Odbor je sprejel predlog, ds se mezds rudarjem zviša za okrog 1.12 na dan, če delajo 40 ali manj ur v tednu, zavrnil pa je Lewisovo zahtevo, da se mezda zviša za $1.50 na dan. Seja odbors za smernice, ki ims 229 članov, se prične v pon-deljek v VVsahingtonu. Vojno-delavski odbor Je namignil, da bo apeliral a* Roosevelta za intervencijo v stavki, v kateri je zavojevsnih okrog 48,000 rudarjev. Možnost je, da bo priporočal, naj vlede ponovno prevzame premogovnike, ki so bili pred nekaj tedni vrnjeni lastnikom. Uradni pregled kaže, dt 19.000 rudarjev stavka v V.abami, 5000 v lllinoisu, 4445 v West Vlrginiji, 8100 v Kentuckyju, 800 v Indi-an>, 4700 v Vlrginiji, 800 v Ten-nesseeju in 400 v Arkanaaau. VVilliam H. Daviš, načelnik vojno-dela vskege odbora, je Izrazil upanje, da se bodo stavkar-ji kmalu vrnili na delo. Nemiki Utalonosec poškodovan v napadu Stockholm, ft vedska, 28. okt — Poročilo iz Btma, Švica, pravi, da je bil nemški letaionosec Oraf Zeppelin poškodovan v bombnem napadu, ko se Je nahajal v bližini norveškegs obrežja. Po napadu je odplul v Stettln, nemške luko Ob Baltiškem morju, kjer ga bodo popravili. Bolgarski regent io > pri Hitlerja London 21. okt,—Redio Ber-lin je razkril, de Je Hitler pozvtl bolgarske regente na konferenco, kstere ao ss udeležili tudi vo-jaški in politični voditelji. V Hitlerjev glevni sten ste prišls knes Ciril, bret pokojnega kre-Ija Borisa. In premier Bogdan FUov. ^ , Oct S, 1017, authorlied on June 4, 1014. RUSIJA GLADI potsfotlazu mu s poljsko i i SovjmUka vlada m iz rmkla mfbnovo EDEN PREVZEL VLOGO POSREDOVALCA Loodon. 28. oktf-List Evening Standard jt objavi nepotrjeno poročilo, da Ruaija gladi pot sporazum s MM in da se je v nafeb* že ivtkla za vspostavirs ttv diplomatih odnošajev « ubežno poljako vltdo. To, pravi poroČUo, ni resultat razgovorov med reprezcntanti sovjetske Rualftj' Amerike in Velike BrifttB^je/ki se vrše v Moskvi. Mntnjt firevladuje, da diskusija o političnih in ekonomskih problemih ns konferenci zthtevajo stike s ubežno poljsko vitdo. Dejstvo, dt Jt Stalin sprejel britskega sunanjega ministra Edens, se tolmač^ v Veliki Britaniji kot dokat, 4s je on prevzel vlogo potifedovslca med Moskvo in Wash|ngtonom. Pričakujejo se pottBOče v naporih za usoglssitev stipjšč* ameriške vlade z onim, Ifl ga zavzema Moskva glede bodočih ruskih mej. • Vodilni loiulottfkl list Times je žt večkrat podprl stališča 40-vjetske vlada, da mora Rusija kot mogočna država igrati vodilno vlogo pri vfea|fttvsnju miru v centralni Evropi. T« Ust Ja ctlo jal, da jt Rusija u: morje, kskor'tudi do izhoda na Atlantik. Amerika Je bila med vladami, ki so priznate neodvisnost Lat-vije, Estonije in Litve in njena povojna politika temelji na vsdr Žanju pravit malih državic. Če bo drftavnl department zavrgel to pqSitiko, lshko s tam povzroči dvomt gledt vojnih ciljtv Združenih dritv. Člani poljske ubež-ne vlade 40 še večkrat opozorili zaveznike, da se je vojns začela zaradi teritorialne integritete Poljske. Pričakuje se, ds bo Rusijs demonstrirala voljo za sprsvo. Možnost ja, da bo moskovsks konferenca prinesle razveseljive prestntčtnjt. Domače vesti Is Weukegana Waukegan, IU.—Dne 25. t. m. je po dveletni bolezni umrl John £abukovec, star 47 let in doma is Starega trga pri Ložu na No-tranjakem. Bil ja Član druitva št. 14 SNPJ ln v Ameriko je prišel pred 23 leti; nad U let je tukaj vodil gostilno. Tukaj zapušča ženo, enega sins in tri hčere. Nov grob v Detroitu Detroit, Mich.—Dne 26. t. m. je naglo umrl Oeorge Schutte (Sute), zadet od kapi in star 88 let. Bil ja član društvs 121 8N-PJ in doma je bil iz Sudevct pri ftarem trgu v Beli Krsjini, od-kjer je prišel v Ameriko pred 42 leti. Pokojnik zapušča ž|po, Štiri sinove in tri hčere ter 10 vnukov. I Bojazen pred revolto v Franciji f jel Vt» val teroeja deželo " Ioi 28. okt.—Londonski liati so citirali izjave aradnikov in predstavnikov Levslove vlade v Vichyju, iz katerih se oči-tuje bojazen pred nemiri in revolto, ki lahko vsak čas izbruhne. "Nov vel ttrori/ma in sabotaže Je zajel framijo," je rekel predstavnik vlade. "Spopadi med teroristi in policijo so ns dnevnem redu. Atmosfere dozoreva sa revolto." List Daily Mail je objavil poročilo iz ftvtee e napeti situaciji v Nemčiji. To trdi, ds Je morala oklopne divizija stražiti glavni stan Hitlerja, ko s«- Je vršila kon* ference med diktatorjem, generali in voditelji nacijske stranke. Tokio naznanil invazijo otoka New Vork. 28 «kt.-Redio Tokio poroča, de eo ae zavezniške čete IzkrcaU> na otoku Momi, ki leži 20 milj ju/riozepedno od Buin-Faisija, jap"neke letalske in mornari/tte baze. To Je zadnja japonska beza v Solomonovi otoški grupi § Vojaka pogrešalo Cleveland, O.—Dne 25. t. m. jt vojni department obvestil Franka Bečaja, da njegovega sina Franka, ki jt bil Štabni ssrjtont, pogrtštjo v bitki nad Evropo« Ia Argentine ■ Buenos Aires, Argentina,— Dne 13. sept. Je umrl Anton Skrt, star 42 let in doma is Lipe na Primorskem. Tuksj je bil 15 let in nekaj časa je vodil gostilno.—Dne 14. sept. je v bližnji ntselbinl Ptmpa del Infierno umrl Avgust Mušič, doma is Loka pri Kamniku na Oorenjsktm. —Družini drja. Kjudrs se Jt nt-rodilt hčtrkt, družini Ivan Mora« pa sinček prvorojtnčtk. kanali »Ur t* ** češko brigado Nemčija ponudila mir Rusiji? Japonska prevzela vlogo posredovalke Bera. Švice* 28, okt.—Dopisnik lista La Suiaae poroča is Budimpešte, da je Nemčija pred nekaj tedni ponudila mir Rusiji. Poročilo bazira na informacijah, katere je dopisnik dobil iz osiščnih virov. Sllčna poročila prihajajo v Švico ls Berlina, Bukarešte in Vichyja. Ta trdijo, da je Japon-sks prevzela vlogo posredovslke, ds pridobi Rusijo za sklenitev miru s Nemčijo. La Suisse pravi v poročilu, da jt Nemčija dala zagotovilo Rusiji, da bo pottgnila vojaške čtTS do meje čes Poljsko, ki je bila začrtsns 29. septembra 1. 1030. toda sovjeti so zshteval! več. Poročilo trdi, da so Rusi zahtevali poleg baltiških državic tudi Me-mel in Koenlgsberg v Vzhodni Prusiji, Gdansko In vse pokrajine, katere so držali do 21. junija 1. 1041. Moskva je baje isjavils, ds se ne bo pogsjala s voditelji nacijske stranke. Poročila so rszburils rumun-sko vlado premitrja Iona Anto-nescuja in potolažila se je potem, ko je dobila zagotovilo od nemškega vrhoynega poveljstva, da bodo nemške čete branile ru* munsko ozemlje. Obstoj nove u ' zavezniške vojaike enote razkrit Nekje v Angliji, 28. okli—Edvard Bentš, predsednik Čthoslo-vaškt, je obisktl novo Mkl brigado, organizirano v Angliji, kstere člani so še pred nekaj meseci nosili nemške uniforme v operacijah pri Harkovu in v Siciliji, Ti so Cehi, katere so naciji po-tianili v nemško armado in so bili ujeti v Rusiji in Siciliji. Bivši ujetniki, ki tvorijo novo brigedo, zdsj nosijo britake uniforme s svojimi narodnimi sna-kl. Dodeljeni 4e bili novi in neodvisni brigadi, ki jt sntns kot CAPS. Obstoj te je bU razkrit, ko so jo obiskali Bentš, člani čašktga kabineta in zavtznlški vojaški voditelji. Oni, ki so videli ostanke češke srmade, ko so prišli v Anglijo po pitulacIJl Francije pred Nemčijo, so še čudili novi čtikl sili, ki se Je izvežbala v Angliji in Je paradirala pred njimi. Pred pohodom ae je zbrale na polju In pokfbnila Benešu, Povelje dneva je prečital polkovnik Karel Klapalek, pomožni vrhovni poveljnik. Beneš Je pozdrevll člane češke brigade ln potem Je imel govor pu rediu, katerega Je naslovil svojim rojakom v domovini. V tem Je pouderjel, de se češka čete pripravljajo se neped na so-, vražnike in da Je čas osvoboditve Cehoslovaške blizu, Wallace naglasil vainost tivilskega problema Cleveland, O., 28 okt^Pod-predaednik Henry A Wallece je v svojem govoru naglasil, da bo živilski problem nejvežfiejii v prihodnjem letu, toda Amerika bo prevzele le delei bremena fled* neelčevenje prebivalcev. Rekel Je, da bo Amerike v prvi vrati skrbele ze ljudi v onih državah, ki podpirajo vojne napore zaveznikov. Drastične odredbe nemških ^^^pl^tstt Težke kasni im Italijane naznanjene Nemške vojaške avtoritete v Rimu so uveljavile drastične odredbe in odredile težke kasni aa Italijane, ki bi izražali simpatija napram zaveznikom ali jim po* magali na kakršen koli načtn. Kasni uključujejo tudi smrt^ . Naznanilo o uveljavljanju odredb je bilo oddano po radlo-postajl lutkovske fašistične vlede. Te določajo težke kazni o-nim, ki pomagajo vojnim ujet* ni kom pri begu. Za one, ki bi oall zavetje sovrsžnlku nemške sile, Je kazen smrt. Občevanje s vojnimi ujetniki in civilnimi internirane! se kaznuje z desetletnim zaporom. Tisksnje ln širjenje poročil ali slik, ki bl škodovsle prestižu osiščne silf, se ksznuje z zaporom ln pltčitvijo 20,000 lir, Ple-nitev krajev, lz katerih st u-makne oborožena sila, se kasnu-je s amrtjo. Odredbe določajo težke kasni onim, ki ne isroče radioaparetov avtoritetam in poslušajo radija ske oddaje sovražnika. Nemci ar.otirali itali« ionskega generala NEMCI ZACELI VELIKO OFENZIVO V SLOVENIJI Jugoslovanska vlada razkrila pobijanje civilistov EKSEKUCIJA MIHAJLOV1CEVIH PRISTAŠEV 28. okt—-Titova ra-diopoataja Svobodna Jugoslsvijs poroča, da so Nemci začeli veliko ofenzivo proti partizanom v Sloveniji v blišini italijanske meje, o nemških napadih pri Vrgoracu v Dalmaciji, ki so bili odbiti, in ljutlh bitkah pri Brčku ob reki Savi. Partissni poročajo o uspešnih operacijah proti nemški sili v Slavoniji v bližini ogrske meje, kjer so rszblll Štiri mostove, dva pri Kačincu ln dvs v blišini Zdence. Partizani so priznali, ds so se morsli umakniti is An-drljevaca v Črni gori po bitkah z Nemci, katerim so pomagali albanski kvizlingl. Druge vesti omenjajo ljute bitke na več jugoslovanskih frontah, nove operscija proti Mi-hsjlovičevlm četnlkom in parti-sanom ter masno pobijanja ne-bojevnikov. Informacijski urad Jugoslovanske ubeftnt vlada v Kslru, Zglpt, pravi, dt oo Nemci Eoklall več tisoč civilistov, moš-lh, Žensk in otrok, kakor tudi ujetih vojakov, v Srbiji, Htrct-govinl, Bosni in Črni gori, ktr požiganja vasi do tal, sežigsnjs in pobijsnja vaŠčsnov, deporta-cij v koncentracijska taborišča ter drugih strshot nacijskegs terorja, čigar nsmen Je "dtscipli-niranje" prebivalcev, Trideset ljudi js zgorelo na grmadah v vasi Boukavao, pravi poročilo. Nemci so popolnoma rasdejall ftanlk v Črni gori in pobili pre-bivslce. Osem tisoč prebivsleev Srema so Nemci odgnali v koncentracijska taborišča v "čistki", katero Je vodilo 12,000 članov nacijske elitne garde. Sodi se, ds so Nemci pobili okrog 5000 Srbov, 385 Je bilo ustreljenih v masnih repriaalljah v Belgradu. Nemci so se z ustrelitvljo ms-ščevali za napade Mihajlovičevlh čet ni kov na komunikacijske sve-se v Srbiji ln Bosni. Radio Svobodna Jugoslsvijs poroča, da je partlsansko ljudsko sodišče obsodilo 17 pristašev generala " Mihajloviča, vojnega ministra v jugoslovanski vladi, v smrt na obtožbo, da so pomagali sovražniku. Trije drugi so bili obsojeni v driemrtno ječo, eden je bil spoznan sa nekrlvega zaradi pomanjkanja evidence, neki drugi obtoženec, omenjen kot Mihajlovičev zastopnik v Sloveniji, pa je Izvršil aamomor I pred pričet kom obravnave. To je bila prva obravnava pro. I>mdon, 28 okt.—General Al- y Mihajlovičevlm prlttalem prsi fredo Ouzsoni, poveljnik itali- C|Vilnim sodiščem. Vršila ae Je janske sile v Siciliji v teku sa- v ntfkt.m dt.|u Hlovenlje, ki so ga vezniških operacij ln bivši Mut- pristni osvobodili, najbrže v sol in i Jev zaupnik, Je bil aretiran N(|Vt.ni mMKu p.r. na obtožbo izdajstva, *ravi ra ozkega protifašističnega sve-dijako poročilo nemške ČasniŠke u Mihajlovičevi pristaši ao bili »genture DNB Poročilo ne orne- pf|Jen Ckictfi) is Kanade |U0 ne leto. S3JS ae pol let«. SI M se šetrt let«; sa Chlcago ia okolico Cook Co . S7J0 sa celo lato, 13.71 sa pol lata; sa loosematve MM. Bubecription rata«: tor tha United State« (encept Chlcago) aad Canada S4 00 par raar. Chicago aad Cook Counir 1730 per rear. foreign countries St.00 por T***. _ Caaa oglasoe po dogovora. Rokopisi dopUov ia nenasočonlh člankov so ae vračajo. Rokopisi literarne vaebftae (trtica. dram«, pasmi Ud.) sa vrnejo pošiljatelju la v slučaju, trn Je priloiU Advertieing rala« aa agraerneat^-Mamucrlpt« el and iinenJh-frl article« will not bo raturnad. Other such aa aioriee. play». poams. etc.. will bo raturnad to br teU-addreaaed end oni r Maslov na vse. kar lma stik s lUlomi PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chlcago 23. Illinoia MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepsju ns primer (October 31, 1943). polef vašega imena na naslovu pomeni, da vam ja s tem datumom potekla naročnine. Ponovite jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi. Delavci in demokracija Glasovi-iz naselbin Plimo Ii Argentina Cordoba, Argentina. (Nadaljevanje.) Sedaj pa moram poročati in se obenem zahvaliti našim bratom in aeatram v Sev. Ameriki, ki so ie odzvali moji prošnji v Prosveti in nam poslali več slovenskih knjig. V tisti prošnji sem omenil, da ja naša knjižnica prav majhna, da sedaj ne motimo dobiti knjig iz starega kraja, kajti Um sU Hitler in Mussolini vse uničite in požgala. Se naš materinski jezik so hoteli poteputi in tudi naša rodna zemlja je prepojena s slovenske krvjo, od katere so rdeče tudi naše reke, ki so jih opevali naši pesniki in skladatelji. Tako smo se torej obrnili na naše brate in sestre v Severni Ameriki, ki so nam poslali, oziroma smo prejeli okrog 30 prav lepih slb venskih knjig. Ampak izgleda, da v Severni Ameriki Kjer ni demokracije, tam ni svobodnih delavskih organizacij, bodisi strokovnih ali industrijskih unij ali bodisi neodvisnih delavskih političnih strsnk. V Združenih državsh so bile svobodne deUvske organizacije že pred civilno vojno, najbolj pa so se rszširile in utrdile v zadnjih petdesetih letih. Čim bolj se je poglobljevala ameriška demokracija, tem bolj so napredovale delavske unije in politične stranke v Ameriki. Višek napredka do danes pa so ameriški delavci dosegli, ko je pred desetimi leti prišel na krmilo New Deal, ki je dal delavcem zakonito pravico organiziranja v industrijah in kolektivnega pogajanja z delodajalci. Na severu v Ksnsdi vidimo enak razvoj demokracija in hkratu seveds ensk razvoj svobodnih delavskih organizacij. Na jugu od nas v Mehiki so drugačne razmere. Tam nI bilo demokracije— isvzemši v nekaterih krstkih presledkih—čeprav ja Mehika že dolgo dobo republika. Ker ni bilo demokracija, ni moglo biti svobodnih delavskih organizacij. Demokracija v Mehiki se polagoma pojavlja šele zadnja tri desetletja in obenem se kajpada pojavljajo tudi delavske organizacije tamkaj.' Prad prvo svetovno vojno je bilo na kontinentu Evrope močno delavsko strokovno, politično in gospodarsko (zadružno) gibanje samo Um, kjer je bila demokracija, bodisi širša (Anglija, Francija, Belgije, Holandija, Švica, Skandinavske države) ali ožja—polovična—(Avstrija, Nemčija, Iulija). V deželah, v katerih ni bilo nobene demokracije, ni bilo tudi svobodnih delavskih organizacij (Rusija, Turčija). Skratka: svobodno delavsko gibanje pVed prvo svetovno vojno je bilo merilo demokracije povsod ln dalo je delavskim organizacijam demokratične tradicija. Kjer koli so vstajale ljudske (delavske in kmeUke) mase v strokovnem, gospodarskem in političnim udejstvovanju, tsm so zahtevale demokracijo najprvo. V te masa je prihajala zavest, da je demokracija podlaga svobodnega udejstvovsnjs. V onih letih je bils demokracija v velikih čisllh, bodisi kot tio-rijs sli Idejs, bodisi kot eksperimentacija v praksi. Tskrst ni bilo dosti slepomišenje. Aristokracija, ki je takrat tvorila vladajoče kroge v vseh monarhijah, je odprto prezirsla idejo demokracije— baš saradl tega, ker jo ja morala priznati; buržoazija je tudi glodala na ljudske mase kot na "neodgovorno drhal." Delavske množice so torej našle v demokraciji svoj ideal, za katerega so se odločno in vztrajno bojevale. Delavsko naziranje o demokraciji pred prvo svetovno vojno je ps bilo, ds je demokracija le sredstvo boja, kl se vrši za nekaj "še boljšega," kar je cilj demokracije. Ker je demokracija Ukrat pomenila v glavnem vsaj delno svobodo tiaka, govora in zborovanja Ur splošno, enako in tajno volilno pravico, se je pri organiziranih delavcih na splošno zasidrala vera, da bodo s pomočjo demokracije, to je demokrstičnih metod dosegli svoj cilj, ki je bil pri so-clslistično orientiranih delavcih in intelektualcih—socializem. Po prvi svetovni Vojni se Je to naziranje o demokraciji zameglilo pri velikem številu delavcev. V delavskih organizacijah vseh dežel je nsstala resna kriza. To krizo Je izzvala ruska revolucija, ki je grozila, da strmoglavi vse dotedanje delavske idejne vrednote in demokratične tradicije. Pred prvo svetovno vojno jelmela demokracija glavno nasprotje v monarhično-cerkvcnem absolutizmu in militarizmu. Nihče nI sanjal o kakšni totalitarski diktaturi. Ce je takrat kdo hotel identificirati pravega tirana in sovražnika demokracije, to je sovražnika delovnega ljudstva in njegovih pravic, ja pokazal na kralje in cesarje, /lasti na ruskega i;oročeno niti po expresu, ker v tem primeru gre na državno ca-rlnarno in tam je treba več plačati kot je blago vredno. « Meseca aprila smo dobili knjige iz Severne Amerike od sledečih rojakov. Najprvo je prišel zavoj od gospe Ane Strle, poUm pa od Johna Karisha in Franka Karisha. Torej vam najlepša hvala za vaš dar. Ne samo mi, ampak tudi naši nasledniki se vas bodo spominjali, ko bodo pregledovali društveni zapisnik, v katerem bodo videli imena naših rojakov iz Severne Amerike, ki so nam pomagali, ako že ne v denarju, pa v knjigah. ki so veliko bogastvo za naše društvo. Vsem darovalcem Izrekam v imenu našega društva in članstva največjo zahvalo za vašo dobrosrčnost,^prav tako u-rednikom Prosvete, ki so J>ili toliko dobri in nam pomagali. Vsem skupaj še enkrat najlepši) hvala! Gospa Ana Strle me Je v pis mu tudi prosila, če mi je mogo-' parcelah. strica v Chesvvicku, Pa.) Rad bi tudi vedel, kako živijo moja nevesta, bratje in i nečaki. Ne dobim nič pisma od njih. Gii žive v Pueblu, Colo. Lahko, da imam že kakšnega nečaka v armadi Sem zelo radoveden ln vas prosim, dragi bratje in nevesU, da mi kaj pišete, da bom vedel, kako se imate. Da ste mi zdravi! (Pišite. mi na spodnji naslov.) Sedaj pa končam to moje poročilo, da ne bom preveč nadlegoval urednikov Prosvete ln pobral preveč prostora v listu. Vsem Slovencem širom sveta in vsem čiUteljem Prosvete pa iskrene rogaške pozdrave! Anton Slepa n, predaednik Edinosti, cMle Padrc Lozano Norte 47, Cordoba, Rep. Argentina. Gilbert, Mlmu—Bolj: poredko-ma je kaj novic iz GilberU. Ker mi pa čas dopušča, sem se namenil jaz malo j>oročati, kako se imamo v riašem mestu in okolici. Vreme je zelo ugodno, za jag-re, ki so zelo aktivni na divje iace, kokoši in zajce. Seveda prihodnji mesec bodo pa še bolj zaposleni, ker bo jaga odprU na jelene, Jcaterih je letos zelo dosti. Kar se tiče dela, ga je še dosti za stare in mlade fante, kar jih je še doma. Kar se tiče nesreč, tudi ne mirujejo. Zadnji mesec je zasulo Josepha Russa v rudniku Schley in bil je na mestu mrtev. Zapušča ženo, dva otroka, starše, brate in sestre in več sorodnikov. Dslje je v Silverdalu, Minnesota, v gozdu kruta smrt pretrgala nit življenja mojemu svaku Antonu Arkotu. Doma je iz starega kraja z Gore pri Sodražici. Napadla ga je srčna kap 13. oktobra in bil je na mestu mrtev. V soboto, 16. oktobra je bil pogreb. On je bil v svetovni vojni št. 1. Pokojni je bil samski, star 51 let. V Ameriko je prišel L 1909 na Chlsholm, Minn., it^potem se je premaknil v Aurorb| Minn. Ko je voj/ia začela, so ga poklicali k vojakom. Tam je služil dve leti. Po vojni je prišel ven in se je naselil v Rauchu, Minn. Vzel si je 40 akrov zemlje in se je tagi nastanil. Malo je farmal, in tudi šel delat včasi v šumo. Na Gilbertu ima hišo na dveh Gerdna Lepa hvala za govore in obrede. Lepa hvala članom American Legion, Moe-Indihar Post 138, ki so bili nosilci pokojnega. Hvala vsem za vso jx>moč in onim Članom, kateri ste darovali za maše, za rože in za vaše sočutje in vsem, ki ste ga prišli kropit. Zapušča dve žalujoči sestri, mrs. Mary Shuster, Rauch, in mrs. Agnes Vessel, Gilbert, brate Alojzija ArkoU v starem kraju, teto Heleno Samsa na Gilbertu in mnogo sorodnikov. Pogrebnik je bil njegov bratranec Anton Samaa iz Graham Funeral Home, Eveleth. Pokopan je na gilberUkem pokopališču. "Ne Belllngham. Waah__Podpisani "ne razume" braU Gardna, ker se toliko bavi z ljudrpi, ki hočejo obdržati "sUtus quo"—z ljudmi, ki hočejo obdržati vse naravne dobrine in izdelke kot svojo izključno last tudi po tej vojni. To, kot čuti vsak najnižji delavec, je glavni vzrok vojn in vsega gorja, Id je povezano z vojno. Masa pa gleda na USSK kot svoje pribežališče. Gardna ne razumem zato, ker smatra Rusijo za imperialistično in jo prikazuje v svojih ko-menUrjih kot kapiUlistično državo. Zato ga ne razumem! Mi navadni čiUtelji Prosvete nismo pohajali višjih šol. Trdo življenje, borba za vsakdanji kruh je marsikoga naredila—psevdora-dikalca, kajti mu je pokazala, da sU dva razreda: posedujoči in delovni Stroj pa je nagrmadil bogastva, zmanjkalo je trga in naštel je kaos. Posledica tega je to, kar se zdaj godi. Zdaj hočejo najti pot, da bi osUlo tako kot je bilo, namreč da bi ohranili svoja privatna bogastva, privilegije ln politično moč. Ne morejo se pa zedi-niti, kdo naj največ dobi. Misel, da bi jim bilo odvzeto njihovo bogastvo in služilo za splošni blagor ljudstva—U misel je strašna. Saj to bi bil vendar— komunizem! Zato pa je treba napeti vse sile, da se to prepreči. "Stalina je treba pridobiti— uničiti ga ni mogoče!" Zatorej je treba obrniti pozornost mase na Hitlerje, na Mussolinije, na Badoglije, na Darlane . . . Masa naj se pouči, da je Rusija enako osvojevalna in imperialistična... Zdi se mi, da brat Garden nehote govori po volji vseh onih, da osUnejo dobrine njih izključna last. ' George Gornik 493. Nekoliko .odgovora br. Gorniku Chlcago^-Brat Gornik je povedal zgoraj, zakaj "braU Gardna ne razume." Kdo pa naj razume braU Gornika že samo lz gornjega, kar piše?! In napisal je kopico protislovij, kl jih jc natrpal med svoje vrstice. Črno je belo, belo je črno. To je edini smisel njegovih sUvkov. Zadnjič me "ni razumel", ker sem kritiziral ameriško in angleško "apizarsko" politiko napram "spreobrnjenim" italijanskim fašistom a la Badoglio, Emanuel in njuna do viška kriminalna politična žUhta. "Kaj bi pa vidva z Molkom naredila, če bi bilš na Rooseveltovem ln Churchillovem mestu?" ja vprašal naš čudaški George. S tem je seveda hote ali nehote povedal, da se strinja z ameriško ln angleško "apizarsko" politiko napram "spreobrnjenim" fašistom. In' ker se pisec teh vrstic NE strinjs, me George "ni mogel .razumeti". V svojem zgornjem dopisu pa rohni kot bi hotel pohrusUti vsa one, ki delujejo za "sUtus quo", da obdrže tudi po Uj vojni "vse naravne dobrine in izdelke kot svojo izključno last." In kdo bolj deluje v tej smeri kot Churchill in Rooaevelt, sploh vladi Anglije in Amerike?! Vendar pa kljukec ni Churchill ali Roosevelt, angleška ali ameriška kapitalistična vlada, marveč je v očeh braU Gornika U kljukec "brat Garden (kl) govori nehote po volji vseh onih, da osUnejo dobrine njih izključna laat" in "ker se toliko bavi z ljudmi, ki hočejo obdržati 'status quo\" Ubogi George, ker se nič ne zaveda svojih protislovij! Seveda tudi pravi, da me "ne razume" vsled tega, "ker smatram Rusijo za imperialiatično in jo prikazujeta. . . kot kapiUlistično državo." Do zdaj je še ntsem prikazoval za imperialistično, toda bojim se, da se v kaj takega razvija. Jože Stalin je slabo začel s tisto nesrečno vojno proti Finski, nesrečno za obe drŽavi. SUbo je napravil tudi s tisto "prijateljsko" kupčijo, v kateri sta. si s Hitlerjem razdelila nesrečno Poljsko skoraj "50-50". S strani Hitlerja je bi) to imperialistični čin, toda s strani Jo-žeU SUlina to pi bil imperialistični greh. Ta greh je Jože potem sicer dal {»trditi s—"plebiscitom", v katerem so se "srečni" Poljaki—kolikor jih ni bilo "likvidiranih", pomeUnih v ječe ali izgnanih v Sibirijo—izrekli skoraj "stoprocentno" za izbrisan je Poljske z zemljevida. Ne, to bilo imperialistično, marveč čisto—"demokratično" ... Na sli čen način so bile anektirane baltiške državice—Estonija, Latvi-ja in Litvinska. Ta Stalinov imperulistični greh je sicer začasno zbrisal Hit ler, ampak sovjeUki tisk pou darja, da bo po zmagi nad Hitlerjevimi hordami Rusija insi-stirala na svojo zapadno mejo iz leta 1939-1941, to je kot sU jo na Poljskem -ln Baltiku določila Hitler in SUlin. Ta meja je na primer Poljsko presedala na dvoje. SUlin je Poljakom pozneje sicer obljubil "močno, neodvisno Poljsko", pod pogojem seveda, da bo "prijateljska" do Rusije. Ampak kako se more oboje zgoditi: ohranitev ruske meje iz lete 1939-1941 in usta novitev "močne, neodvisne Polj ske" je uganka, kajti prvo izklju čnje drugo in obratno, in če osUne meja iz leU 1939-1941, tudi ne more priti do prijateljstva med Rusijo in Poljsko, pa naj bo slednja že "močna" (na račun Nemčije—Gornje Prusije, etc. all pa šibka. Stara rusko-poljska meja je bila seveda krivična za Rusijo, to je za okrog sedem milijonov Ukrajincev in Belorusov, katere je aneksiral imperialist Pilsud-ski po porazu ruske revolucionarne armade leta 1919 (s pomočjo Anglije, Francije in Nemčije!). Nepristranski poznavalci Umkajšnjih krajev in razmer pravijo, da bi bila Uko zvana Curzonova meja med Poljsko in Rusijo, katero je določila versaj-ska mirovna konferenca, še najbolj pravična za obe državi. Po tej meji bi pretežna večina anek siranih Ukrajincev in Belorusov zopet prišla p>od Sovjetsko unijo, kamor žele spadati, kajti poljska vlada jih je le zatirala in niso imeli nobenih pravic. Absolutno pravične meje pa ni mogoče posteviti, kot sploh ne nikjer v Evropi, kajti obmejno prebivalstvo je mešano. Glede treh baltiških državic, ki so po veliki ruski revoluciji dobile "neodvisnost", kajti to pravico jim je priznaval Lenin odprto, se sedanje sUllšče ruske vlade, kl zahteva prlklopitev teh državic k Rusiji, da zagovsrjati le pod pogojem, da je SUlin za pametno ureditev Evrope na podlagi demokratičnih pokrajin skih federacij, ki naj bi bile povezane z evropsko federacijo ali konfederacijo. Toda dokler bo sovjeUki tisk nasprotoval vsaki federaciji v Evropi pod pretvezo, da bi bila "sovražna" Rusiji, tedaj je poaebno s stališča Atlantskega čarterja nemogoče zagovarjati zahteve ruske vlade po "strateških mejah" in aneksi ji baltiških državic. Seveda bo Rusijs izšla iz te vojne dovolj močfcs. da bo lahko inaistirala pri W*)i zahtevi ne-glede na AtlanUki čarter, katerega je tudi SUlin sprejel, in neglede na mnenje Amerike in Anglije. Ampak Uk korak bi bil za vsako drugo državo—imperialističen, samo za rusko vlado bo "dalekoviden**, "strateški" to demokratičen**... . ** v veljaj J imperialistični princip da mali narodi nimajo JS pravic m da jim velike Ti ne države lahko ^jo * kakor se jim poljubi. Na S gi tega principa je po voinVf Italija dobila v»ZeX ? morje m hrvaško Ist,iJ0 m treba omenjati, da Slovene «no s tem zadovoljni George Gornik ne. TodT 1 naj velja ena mera za nas m, pravičnosti, povsem drueS mera pa za male ruske soS Ta pisec nima dvojne mere zato tudi pišem te vrsticT Ponovim, da sem za 2gradl Nove Evrope na podlag, den kratičnih pokrajinskih federi ki naj bodo medsebojno povej ne z evropsko gospodarsko f« racijo ali unijo in za sveto* brautvo, ki naj dobi izraz v si tovni demokratični federac čije glavna naloga bi bila-ohra tev svetovnega miru na podi pravičnosti za vse narode ljudstva, kajti le v tem je „ goč socialni, gospodarski in k turni napredek človeštva. Če tudi ruska boljševiška viada Uko reorganizacijo Evropt sveU, kar pa do danes še ni kazala, tedaj ji ne bo noben r soden človek očital imperit ma, če insistira na priklopi baltiških državic pod okr USSR, kajti bo lahko pndol tudi Estonce, Litvince in Lita ce za Uko solucijo njih proi ma brez vojaških bajonetov policijskega terorizma. Brat Gornik me tudi "ne ra me", češ, da "prikazujem Rui kot k a p i t a 1 i s t ič n o ditn George me tukaj res ne razui kajti Sovjetske unije nisem nikdar prikazoval ali smatr kapitalistično vUdo v nava pomenu te besede. Čudno r da jo ameriški kapitalisti za< čase bolj in bolj smatrajo za roffno" kapiUlistično državo, veda brez "free enterprize" "svobodnega podjetništva se je na primer zadnjič v Rusije znani leUlec Rickei er, jo je prikazoval in h tem smislu. Dejal je, da s sija bolj in bolj približuje mu sistemu (kapitalizmu), pa približujemo njenemu mu ..." Znano je najbrže tudi Gorniku, da je bil Eddy R backer poslan v Rusijo sebno misijo vojnega di mente potem, ko je več m vodil strupeno propagando deželi proti ameriškemu o ziranemu delavstvu. Eddy di sam kapiUlist — pred neke leUlske družbe — torej razume na kapital Willkie pa je v svoji "One World" sovjetsko drugače opisal in jo bolje dil kot Rickenbacker. "K-sija dela s kapitalom, bi zadovoljiti celo Normana masa, ln kar dela z delavai bi moralo zadovoljiti najbolj krknjenega kapital ista." T je Willkie karakteriziral dt njo sovjetsko Rufeijo. Z d t besedo to pomeni, ds je kaj socUltziran, z delavstvom Uko postopa kakor "najbolj krknjen kapiUlist". Preveč bi vzelo prostort hotel orisati njen not ustroj, ki je poln kontrad Rusija se smatra kot dela država, toda v nobeni kapi stični državi ni delavstvo t uklenjeno v železnem jopič« je v Rusiji. Plače, delovne in delovne pogoje določa vi delo je večinoma akordno plačah je velika razlika, sp1 dohodkih posameznika (n^ mesečnih sli letnih dohodi bils že pred vojno tskoj kot ns primer v Ameriki delavci, tehniki in naceln«« Rkih korporscij s $100«» več letne plače, pa tudi ■■ so ie v Rusiji, kajti prt* » meseci smo čiuli por«*« Moskve, ds je na primer "bogat kmet" prispeval » rubljev vojnega posojila. w pa* tudi velike vsotel. U« ' siji je bil delevec privezsa ■ lu že pred vojno-d^a nu« gel spremeniti br«**3 vodstva tovsrne; . - mora tudi imeti uk /yar><> lavsko knjižico", ki J* WJ osovražena v carski Ru«J Uro je odpravila velikan ja. toda je bila nekako £ setimi leti zopet uprljana. neje ps določbe še■ po-J Tudi moraš «Urmv.tiV stanovanju, k. ti g"'gH (Dell* » * ismo iz Londona prisi (iirirno poročilo Prosvatt) 6. okt 1943. Tuiaj imamo še vedno čaaa in Zunanja za lepše in nevsak-fTstrani naših velikih časov. Su bi včeraj z menoj v City— "Tbi vam dokazala to. V pe-Jn letu vojne je vsak dan poln za vsakogar. Po delu pride na vrsto pro-kjem potovanja. V ogromnem Lgtu Londonu potovanje danes w lahko: čakati moramo v vrsti, jtati včasih četrt ure, da moremo priti v prenapolnjene avto-Po potovanju pride na So problem pripravljanja ve-eerje. Tako da so dnevi dolgi in utrudljivi. Da jih včasi komaj anagamo. Zato nisem mogla Bumeti dolgega "repa", ko sem la včeraj v City. Bilo je ob petih popoldne, ko bi si človek mislil, da je vsakdo k dovolj zdelan, da se odpravi ioroov. "Če bi vedeli, kako so Londončani navdušeni za Rusijo, se ne bi čudili", mi odgovori znanka. Prišli sva si ogledat !«Staiingrajski meč". Meč, ki ga je poklonil angleški kralj mešša-jgun Stalingrada, "meščanom jeklenega srca". Vrsta zunaj Goldsmithove dvojne je bila tako dolga, da sva rali okoli vogla, da sem ji vi-a konec. In stali so štirje vštric na pločniku okoli gospode, stare palače. Že mi je vpa~ del pogum, domov sem hotela. "Zdaj imate najlepšo priliko, miss, drugače imamo še daljno vrsto ljudi; pol ure, nič več, pa fcoste notri. Izplača se." Kdor v Londonu ne bi prepustil v toke velikega policaja, bi ne bil er človek. To vem že dolgo ji tega se držim. V vrsto torej čakajmo. Tako hitro so prihajali za ma-da sem bila kmalu v sredi ite, da ji kmalu nisem videla a, ker se je obrnila že okoli ega vogla. Poleg mene sta a fantiča, 14 let, ne moreta ti več, v službi pošte sta raz-la ves dan telegrame, pa še ata dosti, dokler ne vidita Pred mano debeli "busi-ani," s pipami in cigarami fttih. Mlada dekleta, tipkari-po Cityjakih pisarnah. Nekaj ih gospodov z duhovniškimi itniki. Debele, dobrodušne donske matere, ki tako vise svojem mestu, da jih ogenj bombe ne morejo odtrgati od a. Zamenjale ga ne bi z ijbolj svežo in zeleno kmetijo. Pozgani in porušeni London primerno ozadje za razstavo talingrajskega meča". Kar je nesel Stalingrad, tega London prenesel. Te ulice niso slišan nemških topov, niso se rušile ' nemško artilerijo. Ali ven-London je bilo mesto, ki je ralo rdečo zastavo pred očmi nelega nemškega bika, da imela velika ruska mesta čada so se pripravila za svoje ko je prišla vrsta na* nje. * so se gostili uničujoči ki instinkti z zidovjem in 'lenjem Ixmdona, ko ni bilo *e hrane za njih. London n,t> enkrat zastokal v bolesti, *nkrat ponižal svoje zasta-Prosil ni usmiljenja, niti se »vičeval in keaal. Ko bo voj-«n«c, ko bomo vedeli, kako * ponašale ponosne prestol-Evrope v tej vojni: šele ta-1 »vet lahko prav presodil ■veličino Londona. «%nje v AngUji globoka ki tiho dere. Nasproti na-I?u* v ^teri čakamo in se naprej le počasi, je ■•J. med londonskim blitzom, P ^'niha. "Direct hit" ime-P1" to: vrsu stavb je izgi-f ly'Vr.šja. '»stalo je prazno, f'4"" n«vbišče. Danes je * vrt n« trm kraju, zlato->^lncne rože so vstale iz "J" »r. modro in rdeče g. Vrl Ji kakor majhen ko-hL!< ""iovitne in večne L" '>a porušenih tleh J«' dolgo niso hoteli Anglija v sebi Ne za obsUnek in Kakor niso verjeli. Stalingrad, Lenin-kva Pa amo vendar vidimo "Stalingraj-tavljen v london- ■krjdi Lj, predaj o, , 1*l*tja londonski ^ojomiio ime-od vsepovsod. Vae sa blešči od zlata in marmorja in stekla. Grda bomba je padla na enem koncu poslopja in ga neusmiljeno razmesarila. Ali zlatarji so bogati gospodarji: popravili bodo škodo in njihova palača bo več vredna, ker bo imela v svoji dolgi zgodovini posebno poglavje: Nemške bombe so padle na Goldsmiths' Hali v Cit-tyju. Mislite, da se jekleni "Stalin-grajski meč" ne počuti dobro v tem bogatem okolju? Angleži so mojstri, da znajo zmešati skupaj in spraviti v harmonijo stvari, ki bi se jih drugi ne upali dotakniti z isto roko. * Poguma je treba za to. In pogumnim pomaga sreča, pravi stari pregovor. Imela sem srečo: novi ruski poslanik Gusjev je prišel pogledat meč ob istem času, kakor jaz. Z njim je bil angleški umetnik, ki je napravil vse načrte za njega, umetnik Glea-dowe. Vzeli so ga izpod stekla, preizkušali ostrino meča, čitala sem cirilico na eni strani bodala in angleški napis na drugi. Kako lepa umetnina! Želela bi, da bi ga videli tudi v Ameriki. Nožnica je iz rdečega usnja, zlato okovana in v zlato so vdelane rdeče ruske zvezde. Konec ročaja je iz sijajnega kosa skalnega kristala: ostro obrušen in neskončno prozoren in čist. Iz Londona gre meč na potovanje širom Anglije: razstavljen bo po vseh večjih mestih. Potem pride nazaj v LOhdon, da ga razstavijo v Westminster Ab-beyju. "Tako ga bodo menda posvetili", pripomni moja spremljevalka. Šele po vsem tem bo odšel v Rusijo. In, če Bog da, tja bomo peljali svoje otroke v bodočnosti. Prišli bomo v Stalingrad, nov, velik Stalingrad na bregovih Volge. In v mestnem muzeju bom spoznala med tisoči razstavljenih spominov iz hero-jične Stalingrajske zgodovine: ahgleški meč. Še vedno bo tako lep in svetal, kakor je danes. Ker Rusi znajo ceniti umetnine. Pravijo, da se ni nikdo dotaknil umetnin in dragocenosti niti v času revolucije, ko je neizbežno, da ljudje izgubijo razsodnost. In spomnila se bom Goldsmiths' Halla, porušenega in požganega Cityja, kako je bilo med vojno v Londonu. Že od stalingrajske zmage smo tukaj trdnega prepričanja, da je Rusija premagala Nemčijo v tej vojni. Karkoli se bo že Še zgodilo, predno bo podpisano premirje med vsemi narodi, ki se danes bojujejo med seboj, težko, da bi se zgodilo kaj takega, kar bi izpodbilo to sodbo. V zgodovini ne bo težko oceniti te zmage. Modri so tisti, ki prvi in hitro prisodijo dogodku pravo važnost. "Stalingrajski meč" je umetnina, ki priča o angleški modrosti. Dolenjka. Čez drn in strn Zvcnko A. Novak Vprašanje Jugoslovanskih par* tisaaov.—Ko je, kakor sem to že pred meseci ugotovil v tem listu, u bežna jugoslovanska vlada imenovala Dražo Mihajloviča za svojega vojnega ministra in je on tisto imenovanje v svoji naivnosti tudi sprejel ter prisegel kralju in kliki, ki se slini okpli njega, neomajno zvestobo, se je jugoslovanski narod vseh plasti z ogorčenjem obrnil od njega, potegnil z iskrenimi Zagovorniki resnične demokracije ter se z vsem srcem pridružil boriteljem za novo, zares demokratično Jugoslavijo. Natanko takrat se je pojavilo vprašanje jugoslovanskih partizanov in prišlo do razdvojenosti v boju proti fašističnim osvojevalcem in zatiralcem. Zato sem tudi rekel, da je bilo tisto nesmiselno imenovanje ena največjih in morda tudi najusodnejših neumnosti, kar jih je dotlej še naredila neodgovorna gospoda, ki se zbira pod banderom jugoslovanskega nazadnjažtva žalostne preteklosti. To še danes potrjujejo tudi vsi nepristranski ameriški in angleški pisci, ki se zanimajo za jugoslovanske zadeve in homatije. Ubežna vlada si je očlvidno hotela s tem zagotoviti vrnitev v vladno hišo tiste dežele, ki jo je v njeni največji nesreči tako poniglavo in hladnokrvno pustila na cedilu. Nesrečno ljudstvo j« to kmalu spoznalo, pa se je oklenilo tistih, ki dan za dnem prelivajo svojo kri ter delajo svojim zatiralcem toliko preglavic, da jim razen na Ruskem ni nikjer drugod para na svetu. Partizansko bojevanje proti fašizmu v Jugoslaviji zbuja ob- t U. f. CITIEENS' SERVICE CORN AM TOUR LOCAL OIKNSI COUNCIL g čudovanje po vsem svetu. Do jugoslovanskih partizanov so mrzli edinole nekateri naši ljudje, ker jim nikakor ne gre v glavo, da s takim vedenjem pljujejo v lastno skledo. Tako se obnaša tudi ubežna jugoslovanska vlada ln s tem dokazuje, da ji je blaginja jugoslovanskih narodov deveta briga. Vsa odpornost proti fašizmu v Jugoslaviji se je po njenih nečednih mahinacijah dokaj dolgo pripisovala tisti peščici ljudi, kl so še ostali pri 'vojnem ministru* Draži Mihajloviču, med tem ko so se partizani predočevali svetu za razbojnike in roparje—za iz-vržek človeške družbe. Toda laž ima kratke noge in resnica o jugoslovanskih partizanih je kipalu prišla na dan, Ubežna jugoslovanska vlada je bila razkrinkana do golega. London je bil do grla sit njenih laži in neslanosti, pa je morala s kraljem vred pobrati šila in kopita ter oditi iz Anglije med egipčanske mumije, kamor po vsej priliki spada in kjer bo tudi ostala, če bo jugoslovanskim narodom dana prosta izbera nove vladavine. Boj jugoslovanskih partizanov je seveda naperjen proti fašističnim tolpam, ki so v svoji zverinski podivjanosti poteptale dostojanstvo našega človeka v blato najnizkotnejšega barbarstva, proti tolpam, ki so izpremenile divne pokrsjine nesrečne Slovenije v eno samo veliko razvalino, proti tolpam, ki dan za dnem uganjajo nezaslišana grozodejstva širom po Jugoslaviji. Tem tolovajem so se nemalokrat pridružili še Mihajlovičevl četniki, nedičevci in paveličevcl ter rajši napadali partizane, kakor pa ugonabljali fašistično zalego— Nemce in Lahe. Mihajlovičevl agentje so se celo tako daleč spozabili. da so ovajali nemškim in sfreiatkov. laškim oblastvom partizanske bojevnike, in na tisoče jih ja bilo na ta način prijetih pa ustreljenih. Prav ta dni je dospela semkaj vest, da so v osvobojeni Sloveniji prijeli 17 takih agentov. Vse ja slovensko ljudsko sodišče obsodilo deloma na smrt, dejoma na dolgi zapor. Le odeq je bil izpuščen, ker ni bilo zaf Op sti dokazov proti njemu. Draža Mlhajlovlč ja šal bil in je še danes v poniglavi družbi partizanskih nasprotnikov, ker njegova ubežna jugoslovanska vlada prav dobro ve, da jI je za vselej od-klenkalo, ča obvelja ljudska volja v Jugoslaviji ln partizanska vojska je orodje tiste ljudske volje. Ob takih žalostnih razmerah mora seveda priti do krvavih spopadov med partizani in ml-hajlovičevci, ki jih je nekaj tudi v Sloveniji mad zakrknjenimi privrženci nekdanje vsemogočne in zato sila objestne klerikalne stranke. Ti ša vadno skrivši skušajo zatretl splošno ljudsko gibanje za svobodo ln demokracijo med Slovenci, ker so si v svestl* da se jim nikoli več ne povrnejo tisti 'zlati' časi, če ne pride pokvarjena ubeina jugoslovanska vlada spet na vladno krmilo, Tu ln tam Ša naščujejo to ali ono skupino ljudi, da morejo potem obesiti slučajne krvsve spopade partizanom r>a vrat in spraviti tako pobampu poročila tudi med slovenske Amerikance. V zadnjem času je s tiste strani opažati dosti takega pisanja proti partizanom v par slovenskih listih v tej deželi, kar je vsega obžalovanja vredno, zlasti še ča pomlalimo, s kolikšno težavo smo si ustanovili skupno politično gibanja, ki stremi za Istimi cilji kakor osvobodilna fronta v Jugoslaviji za svobodno, demokratično ln avtonomno Slovenijo v demokratični, federativni državi južnih Slovanov. S tistim blatenjem se je po jezuitski šabloni namenoma zaneslo vprašanje jugoslovanskih partizanov tudi ined ameriške Slovence, ker,so večinoma za svobodno, demokratično, združeno Slovenijo. Odcepiti vsaj en del naših ljudi v Ameriki od tega gibanja ln ubiti naše skupno prizadevanje je tisti zlobni, jezuitski namen. Par naših, drugače še dokaj razsodnih ljudi, je žal podleglo vplivu s strani klei (kalnih oštan-kov lz starega kraja, se dslo premotiti premetenemu pngovarjš-, nju tef začelo prav po rovtarstoj, udrihati po našem najvplivnejšem narodnem delavcu, ker daje v polni meri zasluženo priznanje jugoelovanaki partizanski vojski ln obenem j»a ošteva tiste, ki po vsej pravici zaslužijo kaj takega. Zaletelost tistih par kalinov bi lahko imela zelo slabe posledica za naše skupi > politično gibanja, ča bl bili 'irufi člani te organizacije tako kratkovidni, kakor ao tisti sasl< pijanci. Pa k sreči niao in njlhn« nepremišljenost bo prejkon* »stala le njlh-na lastna dModi. ča ia ne kar naravnost velik* rsmota. S tam da ao se /slatali v naše skupna napore v prlaadavanju za dosego svobod« demokracije in združitve slov« igkega ozemlja v start domovini s blatenjem juffoslovsng)uh partizanov, se jim nikakosae bo (»osrečila tista črna nakaraF O »banje sa lepšo bodočnost sloveti«*"ga naroda se ne bo razbilo raatan tega Pri tem malopridnem poskusu so se hudo opekli tn prav ja tako MaJsanasJjtvefše lavaka vasil sa v ■ Ali lik "Pre-dan? Glasovi iz I naselbin (Nadaljovanjo a S. airaat.j da, in čitaš lahko le to, kar ti dovoli vlada. Ne, sovjetska Rusija nl kapitalistična država v navadnem pomenu besede, niti ni socialistična. Ves kapital—vse indus trije, trgovina, naravna bogastva, etc. so res podržavljena, poljedelstvo večinoma kolektivi žira no in prav tako so podržavljeni tudi ljudje. Vse mora slu žiti vladi, vlada pa teoretično služi vsem. V produkciji so uvedeni najbolj prlganjaški sistemi, importiranl lz kapitalističnih držav ln Izpopolnjeni v Ku siji še za večje kosanje pri delu v svrho čim večje produkcije. Kar je Rusija zgradila v zadnjih 25 letih, je popolnoma nova država, ki nima primere na svetu. Lahko jo označite s totalitarnim državnim socialltmom ali kapitalizmom, ampak to ne pove veliko. Sigurno je, da si socialisti niso nikdar zamišljali take države in tudi kapitalistični filozofi ntfTTOti Lenin, glavni arhitekt ruske revolucije, si nl zamišljal take drŽave, dasi je ta državni nestvor zrastel na temeljih, ki jih je on postavil, notranje ln svetovne razmere pa so jih potem modificirale ali pri-krojevale po svojo. In tako je v Rusiji v zadnjih 25 letih nastalo veliko dobrega, a tudi veliko slabega. Za slabo so v precejšnji meri odgovorne kapitalistične sile, ki so v boljševiški Ru-siji videle svojega največjega sovražnika in zato tudi podpiralo fašistično in nacistično kontrsre-volucljo v upanju, da star* bolj-ševiškega zmaja. S tem so seveda le utrjevale in pogoršavale diktaturo v Rusiji. V kakšni smeri bo šel ruski razvoj po tej vojni, je v naročju bogov. Dosedaj je v njej še—in ostane tudi po vojni—ohranjeni podlaga za razvoj v smeri pravega, to je demokratičnega socializma. Toda predno bo mogla to doseči, se bo morala otresti svoje diktature in sa vrniti k prvotni sovjetski strukturi vlada delavcev aa delavce, kl jo do danes najbolj demokratična državna zamisel. Lenin je napravil svojo največjo napako, ker je nadomestil vlado sovjetov z vlado tota-lltarske komunistična stranke, kl je postala—ne vlada delavcev, pač pa vlada NAD delavci. In to je glavni vzrok spora med komunisti ln socialisti. Anton Garden. Slovenska Narodna Podporna Jednota 1157-51 Bo. Lavrndalo Ava. Chica«o 11 tlUnola Kabel jugoslovanskih žurnalistov Adamiču New York, N. Y., 25. okt.- Louis Adamič, predsednik Združenega odbora južno-slovsnskih Amerikancev, Je prejel od pred-tednika jugoslovanskih žurnali-*tov, Mihajla Petroviča Is Lon-flona sledeči kabel: "Skupno zborovanje Jugoslovanske mornarske unije, Zveza jugoslovanskih žurnalistov v Umdonu, Zveze za svobodno Jugoslavijo in Zveze Kolo Jugoslovanov v Veliki Britaniji je soglasno sprejelo resolucijo, v kateri so poslani pozdravi Na emCENT CAINKAR. |l r. A. V1DKH. gl Ujnll MIRKO O. KUIIEU «1 blAgaJnl* ni i GLAVNI ODBOR livital prodMdntk SSS1 So L«wn«UW Avo., Oiloafo IS. 111. SSS1 So. l*wtuUI« Avo., CKeago ta. III. , - _ ----------... SNI So. Lownd«lo Av* , Clnoogu 13. III. LAWRENCB OHAOISHKK. tajnik bol odd SM1 So L.wn«UI. A~ . Chlc^o S. iS MKHAKL VRHOVNIK. dlrokl mtad odP«ovala mal.-ga grškega osla, "Jugoslovansko vlado se kriti- l'«!1 *or0l° lr"vo ln toU' žira, ker ni obsodil. Italijanih f1 "V0J _ generalov Roetta in Ambrosio, "Stopite k nJemu, ds vas foto-ker ni pomagala Narodni Vojski iraflr*m, se je nenadoma ogla-In ljudstvu ns osvobojenemu 1'MlJa. izemlju; ker nI obveščala zavez- Nič dosti nisem pomišjjsl 1*. nikov o borbi naroda In k«*r Jeiročll sem apsrat njenemu bratu iovolilafciradnlkom širiti n<-po ;m aa postavil k oslu. ttena poročila In ker so bili ime novanl v vlado ljudje, kl ao »pu dali k nepopularnim diktator •kim režimom. Resolucija zahteva, da Ju« 'To Je poslednji modrijan, kl živi v Delphihr Moja nejevolja nad fotografi« i mu jem ob znsmen itostlh sa ja »piemenlla v ironijo, katero nl- slovsnska vlada prizna Nai«" I no aem prizanašal niti samemu sabl »svobodilno vojsko in da jim ne- j Motal sem demonstrirstl proti mudoma pošlje potrebščin* hra- tistemu znsmenitemu fotografije In oblaka Re tudi apelira na isnju gospoda profesorja in dru-lugoslovsnski relif nt fond v Lon- gih. Stvar, ae ml Je posrečila, donu, da pošlje zbrani matmal j kajti nenadoma ae je zbralo pr«* v osvobojene kraja predno na- raj ljudi, ki so opazovali čuda-stopi huda zima. Resolucija tudijško Mogrsfiranjs z oslom. Ob* apelira na prijatelja Jugoslsvlji jjel aem osla okoli vratu in ga po-v Britaniji, da intarvanlraj" da j božal: zavezniki pošljejo potrebi« in* , "O ti Pythia, kl ao U vsi po-orotje in hrano v najkrajšem zabili?" času /laaU m to, kar ja vek k del | Moja ba*«d« ao vzbujala kro. dalmatinske obšla bil prleto|»n hot, čHudl grški šoferji niao ša več kot mesec dni. ,issum*ii drugega kot besedo Py- thi«. Tako sem se dal v slavnih Delphi h fotografirati s poslednjim tamošnjim modrijanom.,. Nato sem posadil še Lidijo na oala. Med tem Časom se Je vrnila lastnic« osi« ln n«m hotela fotografiranje preprečiti. Pristopil j* domačin v Črnih očalih ln jo pregovoril. Seveda se je potolažil« Šal* takrat, ko sem ji atls-nll drahmo (grški denar) v roke. Nato smo se fotografirali vsi štirje, Ork v črnih očalih je po fotografiranju zahteval plačilo *a svoj* posredovanj*. , , Nisem pil vod* modrosti, tudi na Pythl-Jino skalo nisem splezal, da bi se tanf postavil v napoleonsko pozo In ae dal fotografirati, obiskal pa sem čredo konj, gledal sem v žareč* oči star* Grkinj* in ob-)*mal sem s* s oslom, Šal* j* bilo dovolj, tudi čas na-l*tfa bivanja je Š*1 h koncu. Pt>-Iskal sem naš avtotaksl ln ob*sil n« avtomobil rd*Čo torbico, kl s*m Jo bil VreJ kupil. Z Lidijo svs s* začela sprehajati. Nenadoma sva slišala za hrbtom smeh. Obrnil sem s* in videl, da se nekateri šoferji šalijo z našim šof*rjem ln kažejo na mojo torbo, kl Je visela spredaj na okvirju varovalnega stekla, Stopil sem bliže ln v zlomljeni francoščini vprašal, kaj j*. lz raznih odgovorov sem po> snel, ds so m« svarili pred mojim šof*i jvm, ker j*—rd*čkar. To m* Jo prijetno vznemirilo. Stopil sem k nJemu ln ga spet v tistih bor* francoskih b*seduh vprašal, ali j* to r*s. Malo Je pomulil, »e pri tem nasmehnil in odgovoril, da ni samo on, da so tudi drugI. Vsi so radovedno pričakovali učinka njegovih besedi. Mogočo so so Jim zdel* kot denunclacija. Ozrl sem s* okrog sebe. Čutil s*m vročino v licih. Vse to j* bilo v trenotku. Obrnil sem so k našemu šoferju in mu stisnil roko. Skozi vrst* šoferjev Je šel šepet Videl s*m tudi, kako je p«>-stal pozoren atražnik, ki je stal v bližini. Pogovor nain je zastal, Nismo imeli besed ne Jezika, da bi se pogovsrjsll, Jsz nisem inal Krški, oni |W ne je/lka, s ksterlm bi se lahko pogovorili Z menoj. (Konec prihodnjič.) Italijanska podmornica dospela v afriško luko Duilmn, Ju/noafrlAku unija, 38. okt.^»Italijanska podmornica Ammiraglin Cagnl je dospela v to luko Njen poveljnik Je povedal, da s* J* kretala na Indijskem morju B6 dni in v tem 6asu potopila pet parnikov. t TISKARNA S.N.P.L Za Zdruš. driavo ln Kanado MJO Za Chieavo la okolico J« J*-* PROSVETA 'EGGS-ACTLY' WHAT THEV WANT GUSARJI (Ua Fllbuaiters daa Mm) CLAUDE FARRERE / Poslovenil P. J-o ............................fiTffrffam obrne, da se izogne nasUvljeni pasti, razvije veliko zasUvo Kaotlllje ln odda v tvorilo strel iz topa. To je pomenilo, da vabi korzarja, naj tudi on pokaže svojo barvo. Toda Tomaž je bil mnenja, da ta čas Še nl prišel, in nič se mu nl mudilo k zastavi, ravno tako malo veselja pa Ima tudi, da bl že sedaj odkril svojo artiljerijo, ki je le vedno zahrbtno skrita pod platnenim zaklonom. Zato pokaže Tomaž brez oklevanja že pripravljeno lepo kastilijansko zastavo, čisto jednoko zastavi na vojni ladji, nato naUgne bromovo jadro, kakor da hoče pozdravljati, Iti tudi, kakor da se hoče ladji približati, da oo z njo pogovori. Da le bolj naglasi U svoj miroljubni namen, dvigne tudi veliko trobilo k ustem in je nssUvi, baš ko Zdrkne mimo gslijone. Vendar je ostalo pri tej kretnji, rekel po Tomaž nl ničesar, ker tudi hI imel ničesar povedati. Tods Spanca je s to kretnjo vendar le premotil. Bil je dovolj bedast, da je šel Tomažu na lim ln da je s tem čakanjem Izgubil ovoj najboljši čas, ki ga je Tomaž tem bolj spretno izrabil. rMIRTI A 000* OIASOM for the hspp? smfles on the feces of these Csnsdisn soldiers somefctttre ln Italy. irs that sbundant «upply ot eggs. H. J. Vartf (left), InatsfaU, Alta., aad Oeorge Jackaon, Maxville, OnU Jsrved for rssrs ln Englsnd whero i rare.' jim ne bo ušla nobena njegova slabost in da mu bodo sUvili sama kočljiva vprašanja. Ako kandidata nasprotnik izzove, do se I jsvno pomeri z njim, in bi on to odbil, je to že zelo slabo zanj. I Ljudje bodo sklepsli iz Ugs, ds 'ali ni sposoben govornik, ali pa da ni siguren svoje stvari. Kdor I pa ni dober govornik, ni vreden, Ida bi bil ljudski zastopnik. Kajti vsak izobražen mož mora znati govoriti, saj je za Francoza obvladanje jezika preizkušnja njegove izobraženosti. Da se na volilnih shodih mlati mnogo prazne slame, se razume samo po sebi. Stranke vzdržujejo govorniške šole, v katerih seznanjajo mlade ljudi s strankino frozeologijo; v njih se tudi nauče voeh ugovorov, ki jih imajo običajno nasprotniki, ksko nsj nastopijo proti nasprotnim govornikom, pri čemer so običajni trije načini: aH da jih popolnoma ovrlkjo, ali speljejo dis-kuzijo na drug tir ali pa odgovore s protinapadom. Zato volilni govori niso nujno na posebni duhovni višini, kajti v njih je mnogo rutine in spretnosti. Velik pomen govorništva Franciji se vidi že po številnih predavanjih, ki se vrše vsak dan. Med ta predavanja ne itejemo raznovrstnih rednih predavanj, ki imajo obilo tečajev in v katerih se lahko zastonj ali za nizko vstopnino podučil v vseh panogah človeškega znanja. To so n. pr. tečaji "Conservatoire des arU et metiers", kjer sem sam vso zimo posluial predavanja novinarja in pisatelja Georgesa Re-narda "o zgodovini dela". Vzor javnih tečajev je "Collčge de France", ki ga je ustanovil 1530. naj inteligentnejši ljudje vseh poklicev. Tipično pariški so diskuzijski večeri "Club du Faubourg", kfer se obravnavajo dnevna akttil-na vprašanja. Tu redno nastopajo govorniki Jn protigovorni-ki. Poslušalci uživajo ostre napade in ugovore, duhovitosti, umetnost obvladanja besede. Tu spoznaš prožnost, živahnost in duhovitost Francozov. Redno prirejajo razne organizacije predavanja po raznih mestnih okrajih in društvenih dvoranah. V časopisih se U Številna in nič manj važna predavanja sploh ne objavljajo. Samo mali plakati vabijo poslu-šalce iz dotičnega okoliša. Če pride! slučajno ns tako predavanje, oi praoenečen, ko vidii davnega, znanega moža predavati mladim delavcem o kakem zamotanem problemu, na primer o socialnemu redu. Dve osnovni { ločilni Črti sU. Ena loči nasprotnike francoske revolucije od njenih pristolev; v Um slučaju gre za boj za ali proti stari obliki režima (ancien regime). Druge rezultira iz kapiUlistične produkcije, ki je prodrU v individualni sistem 18. stoletjs. Ns Um polju sU individualizem in svoboda, včeraj ie sili napredka, danes konservativna pojmo, ki se brsniU pred kolektivizmom. Do leta 1848 je prihajal v poštev samo prvi problem, od tedaj je pa stopil drugi poleg njega in proniknil vanj. To, da U nasprotja istočasno žive v okviru istih strank, istih skupin, da celo pri enem in istem človeku, ustvarja težko rešljivo dinamiko francoske politike." (An-dre.) Podobno označuje orientiranost francoskih strank Distelbarth: "V Franciji sU samo dve veliki smeri. Prej sU bili to modra in beU. Beli so hranili belo lili-jino zastavo kraljev, modri so imeli modra uniforme in branili modro-belo-rdečo zastavo republike. Mnogo krvi se je prelilo za belo in modro. Kasneje je bilo desno in levo. Toda že dolgo ne mara biti nihče več na desni; to je postala sra-moU. Pojma desni In levi sU izgubila svoj smisel. Ns njuno meoto sU stopila druga dva: kapitalističen in an-tikspiUlističen." s- Orientiranost napram velikf revoluciji je zelo globokega.značaja. Ne gre za republiko ali monarhijo, gre za načela, jih je revolucija proglaoiU in ki se dejansko le niso izvedle. Kajti "svoboda, enakost, bratstvo" bo zaživelo šele v socializmu. Pravilno je vzliknil napram desničarjem v parlamentu poslanec: "Vi priznsvsU republiko, tods to nič ne pomeni. Ali sprejmete revolucijo?" Francosko ljudstvo vidi, da le vedno žive sile izpred 1789. lete, izpred velike revolucijo. Prej so bUl to kralj, plemstvoT* klerus. Danes so to ototoUi, patronauki ^ gospodje vilji uradniki^ organiziran kapital, ni ooloni. Posestniki veta moženj in nsslovov se fe potegujejo za vodilna J? državi in vojski. Včasih TJ vzbujati videz, kot da za ljudske interese, toi\ etvo čuti, ds jim je za v* I kakor za ljudstvo. Razmerje francoskega i etvo do vseh teh sil "stares. žimo" je istovetno z nje**, razmerjem do cerkve kajti! kev je biU združena z v*J lami "ancien rčgima" proti u etvu v revoluciji 1789 in poj in oe dejansko nikdar ni6pn nila s posvetno republiko, čw živi z njo oficielno v mini 1905. leU, ko se je izvedla k tev cerkve od države. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati kuharica ZA lahka hišna deu IN drugo Svojo sobo in kopalnico. 138.00 do 130.00 na teden. KLIČITJE ASTLANTIC 1301 - KOVA&kl pomočnik' za MBpw«r Hsrtuner" in delo ns nakvalu. STERNB^RG FORGINC 3717 MDwaukee Avenu Phone Avenue 8209 POtREB0JEMO—Radios takoj. Uptown Šport & Radio, Broadway. PRODA SS 3 apartment, 5 sob i na hiša, blizo Humboldt Pa $10.000. Messinger, 2318 D« Sheldrake 5183. i probU m razvrednotenju denarja^ Se bolj te pa preseneči ozračje, ki vla *>ri takem predavanju! kako Žaret je "Lepa podlasica" v prihodnji minuti Že okrenllo, pramonlla svoje sprednje rajne ln se potUvlla galij oni Čez pot. Vse drugo se je izvršilo hltrojt/ nogo se da povedati. Platno pred baterijami pade, na zadnjem Jamboru pa- 11. Franc irin"ki'deluje žVvečlča-de tudi kaatlltko zastava ln namesto nje zapla- kor itiristo let. Biti poklican v pola atrainl maloneški prapor, moder z belim ---- križem, v njem škrlatno polje. (Daljo prihodnjič.) ta Collegfe kot profesor pomeni večjo čast kakor biti profesor slavne sorbonske univerze. FRANCIJA in francosko ljudstvo C. PETELIN (Se nadaljuje.) V Franciji ni niti Užko niti drago agitiiati za neko idejo s predavanji. Je mnogo lažje nego drugod Da najde! posluialce. ti nt treba slavnega imena. Samo povedati nekaj moral znati, vprašanje tako zasUvtti, da vzbudiš v ljudeh zanimanj« in siguren mi moraš biti svoje stvari. Ljudje vedno radi kaj slišijo in s? nauče. Sam pritrdiš nekaj letakov, lahko daš oananiti po bobnarju. oblAčeš urednika lokalnega lista, ki bo t vsem veseljem priobčil n«>tico. Lshko po-biraš frank vstopnine alt pa pto-siš ljudi, da po zborovanju pri-spevajo /a stroške. Glavna stvar je, da imat toplo srce tn jasno glavo, pa ga gotovo ne boš polomil Po predavanju pride glavna stvar, disku/ija Na predavanje pride nemalo ljudi, da povedo predavatelju svoje mnenje, da pokažejo, kdo »o. kaj vse vedo, , 'i»t. i kako spretno znajo govoriti. Večina pa pride, da oo nekaj nauči. Govornik mora lepo vsem odgovarjati. Zato po mora biti trden v svoji stvari* se mora r obvladati. Ako Ima kdo kaj povedati, kar se zdi ljudem res novo in vredno, potem bo kmalu postal znan. Kmalu bo srečal kakega novinarja, profesorja, župana ali poslanca, pri katerem bo vzbudil zanimanje in ki mu bo pomagal napref Samo enega ne sme pričakovati noben prerok; da bi pri tem služIl denar. Ako bi ljudje zaslutili, da govori zato, da si pridobi denarja all kaj sllčnega, bodo takoj izostali. Francozom je lahko govoriti. Z očmi kar vise na govorniko-vih ustnicah tn mu berejo beae-de z ust. Gledstl v toliko zvestih, odkritih ln sprejemljivih oči je nekaj osrečujočega. Francozi niao narod fraz. kakor ao jih nekateri naaUšutli, Gotovo imajo vse razumevanje za govorniško umetnost, toda v govoru mora biti tudi vsebina In predvsem mora biti govornik človek, ki vzbuja zaupanje. Višek doaeže javno govorništvo kakor povsod, v volilnem boju in na samih volilnih shodih tvori višek "contradiction". Ako govori kandidat sam, se lahko zanese, da bodo prisotni na-oprotniki ostro pazili nanj, da Poleg teh učenih predavanj je polno.svobodnih predavanj, ka- ■kor jih prireja n. pr. "tftttveroi-'te des annales". Tam predavajo književniki, finančniki, miniatrl, MERCY FOR CHILD VVAR CASUALTY vlada 001 svetijo oči, kako željno sprejemajo delavci novo znanje! Tam spoznaš, česar morda prej nisi mogel verjeti, da francoski narod do tvojih najbolj proleUr-skih plasti ne živi samo od kruha, temveč da je zanj duhovna hrana najmanj toliko važna kakor materialna, če ne ie važnejšo.« Politične stranke v Franciji te ločijo po različnih tendencah in zvetovnih nazorih, ki so plod notranjega prepričanja, prav nagonskega stališča, "ki ga ima po-edinec napram temu ali onemu ft urin BOND STAMP v tiskarsko obrt spmda j oia d*la Tiska vabila za vaoelicein shode, vizitnia, časnike, knjigo, koledarje, leUke itd. ? tlovantkem, hrvatskem, slovsškem, češkem, angleškem JozOn« in dragih...... - ■f • VODSTVO TISKARNE APELIH* HA ČLANSTVO SNPJ-DA TZ8KOVDIS NAROČA V SVOJ! TI8KABV1 .... Vaa pojasnila dajo vodttvo tiskarni • • . Cono tmorno. unUtko dole prve rrsk Ptftto po informacija na naalov: snpj printer y M57-S9 S. Lasrndale Avenue . . Chicago 23, IlUsod naročite si dnevnik prosveto Pe ikhpi 13. rodne konvoj so lakko naroči na lisi Pro."* * potflefc ota. dva. trt UM all pe« tev la eae druitoe k sal sa»* wšaL UstPraevotasAeoeaa vso e»ako.sBŠlaao ali atlasa**« «»lefeenaretafa* See pa «oai Ae platoje pel asetmea* H** Prosveta Jo vs4a lastalss ■ ki M sad čital Mst vsak taa. | cot emilAM a. UNO. Arm/ chaplala ef Kaos«*«*. __ las a« U.Im firt woundc