Jan Lego. Ob sedemdesetletnici prijatelja slovenskega Hčiteljstva in šolstva. V mirnem zatišju sroje domačnosti na Žižkovem, v praškem predmestju, slavi te dni slavni rojak Cboteški, Jan Lego, skriptor knjižnice muzeja kraljevstva češkega, zaslužen pisatelj, navduSen širitelj slovanske vzajemnosti sploh, zlasti prvi začetnik in gojitelj vzajemnosti češko-slovenske, sedemdeseti rojstni dan. Obenem obhaja petdesetletnico vztrajnega in idealnega stremljenja ter pisateljskega delovanja mož, čigar življenje nam nudi toliko tvarine k premišljevanju, in sicer toliko — poučne in zanimive tvarine. Saj je stal vendar pol stoletja ob reki slovenskega narodnega življenja. Videl je, kako je bila ta reka majhen potoček, ki bi bil še tako lahko usahnil v pesku skoro nepremagljivih težav; bil je že naš prijatelj v časih, ko je moral biti bolj slovenski, kakor smo bili Slovenci sami; in vse od tistih časov nam je stal na strani in živo sledil našemu narodnemu razvoju do današnjih dni. No, to delovanjo ni bilo prazno, osladno pretakanje narodnih solz: bilo je resno in praktično delovanje za dosego javnih smotrov. Dve poti sta, ki ju nastopajo zagovorniki vseslovanske vzajemnosti. Prva je lahka in zayedljiva; saj je vendar tako ginljivo, pretakati po banketih solze pomilovanja, občudovanja in bratske ljubezni ter prišedši domov konštatirati po prebolenem mačku, da s takimi stvarmi končno vendar -vse skupaj nič ni." Druga pot je težka in trnjeva, pot, na kateri nas ne čakajo niti priznanja niti odlikovanja bližnje okolice, ker, uvajajVi nekaj norega, delujemo proti njenemu duševnemu obzorju, pot resnega dela, po kateri hodi tako majhno število. Na tej poti se stopi namreč sredi noter v — življenje, med žive ljudi z vsemi njihovimi strastmi in napakami. Zato dvakrat čast onemn, ki ni omagal tu, temveč sredi viharjev vztrajal ter znajoč računati z ljadmi, svojo misel učil in razširjeval med njimi, donašajoč jim dejanskih koristi. In eden onih, ki je za svojo misel tudi delal, ki ni razlagal te svoje misli patetično okrašene s katedra, temuč vzel iz početka po svojem videzu skromno misel injovsadilvplodovita tla življenja, je naš jubilant. Jan Lego se je rodil dne 14. kimavca 1832 leta v Lhoti pri Zbirovem kot prvorojenec gorečega in velezaslužnega tamošnjega ucitelja Antona Lego. Mati njegova, rojena Velvarska, je bila doma v Zbirovem. Sprejemšega prve početke svoje izobrazbe na ljudski šoli v StraSicab, kamor se je preselil oče za poklicetn leta 1835., ga dado leta 1845. v Plzenj na gimnazijo, kjer se je poučevalo do 1848. leta vse v nemščini. Barno leto 1848. je prineslo napol ponemčeni Plznji znatnih plodov. Bilo je narejeno, da mora plzenjska gimnazija postati dvojezični ?avod hi da mora dobiti češki učni jezik enako veljavo z nemškim. Plzenj se je baš probujala iz 200Ietnega uarodnega spanja. Češki profesorji Jana Lega na plzenjski gimnaziji so bili prof. Karllk, ki je predaval češčino, prof. Šindelaf je učil veronauk, prof. Smetana zgodovino in prof. Desolda grščino in latinščino. Ti profesorji niso bili le samo učitelji mladine, temveč so bili tudi goreči buditelji narodne zavednosti v ponemčeni Plznji vobče, zlasti pa med gimnazijsko češko mladino. Češka predavanja, vroče domoljubne besede teh profesorjev so takrat plzenjsko dijaštvo naravnost elektrizovale. V Janu Legu se je probudil v takih razmerah rano pisateljski talent. Češke naloge njegove so bile že v četrti šoli tako všeč prof. Karliku, da jih je čital zaradi njihove izrazitoiti dijakom višjega gimnazija. Končavši svoje študije v Plznji leta 1851., je vstopil kot pomožni uradnik v službo pri erari.nih železarnicah na Zbirovskem in to kot knjigovodja ogljarskega oddelka. Takoj tu naj omenim, da je dal prispevek o ogljaraki česki terminologiji Špatnemu za njegov slovar. Najprej je na to dobil službo v Strasicah, v Holoubku, v Dolživi in slednjič v Karlovi Huti pri Berovnu. Že v Dobfrvi je začel predavati delavcem pri livarnah o ločbi (kemiji), prirodopisja in češki zgodoviai V Karlovi Huti se je seznanil z rodovino zaamenitega rodoljuba Machačka, vernega prijatelja narodnega voditelja dr. Fr. L. Riegra. V tej rodoljubni rodovini je, bivajoč v gradu Karlovem Dvoru, preživel svoja najlepša mladeniška leta, katerih se jubilant spominja še dandanašnji s toplo hvaležnoatjo. Poleg svoje uradne slažbe v livarniškem uradu je bil domači učitelj Machačkovih hčera. Tu je tudi ustanovil domače di- letantsko gledališče, kateremu je bil režišer in igralec. Najbolj hvaležne so bile zanj vesele uloge. Razven tega je bil že tedaj izvrsten predavatelj. Rubšove deklamacije je znal tedaj vse na izust. — Uvidevši pozneje, da mu v tedanjem položaju ne sije nikakšna lepša prihodnjost, ker ni absolviral gorske akademije, je vstopil v službo državne uprave na Kranjskem. Do sem sega prva doba Legovega življenja, čas vzgoje in prvi koraki v življenje, čas, ki je važen tudi za nas, ker je položil vanj vse kali, iz katerih se je razvilo vse njegovo delovanje med nami in za nas. Važna je ta doba zanj zbog svojega milieja s katerim je vplivala na njegov razvoj. Razlikovati je treba pri tem tri točke. Najpred pride Lego kot učiteljev sin v dotiko s češkim kmetom, z onim elementom, ki je podlaga alovanske potrpežIjivosti in žilavosti. In obe dve lastnosti se pojavljata tndi pri Legu, in sicer v toliki meri, da mora v nas nehote obuditi nehote spoštovanje njegovo stremljenje, če pomislimo na križe, ki mu jih je podelilo zbog tega življenje, in na križce, ki mu }jih ni podelil nihče. A s seljakom ni prišel v dotiko kot objekt, temveč je nastala v njem kot sinu učitelja tega elementa že takrat razlika obkrožajočih ga pojmov, kar !je položilo v dečkovo dušo prve kali duševnega gibanja in mu vzgojilo ono duševno okretnost in vzprejemljivost, da se je že v gimnaziji začel baviti z drugimi stvarmi, razen samo s'predineti učnega načrta, da je še tedaj dobil zmisel za obdajajoče ga življenske pojave. Dalje je prišel 7tej dobi v dotiko z drugim važnim elementom, z delavci. S tem se mu je vzgojil poleg zmisla za Čuvstvovanje, ki ga je prinesel s kmetov, zmisel za realno življenje, za njegovo umsko stran. Tu je našel ono strujo, ki se je moramo oprijeti vsi Slovani, če se hoČemo uspesno upreti usiljevanju sterilne nkulture" gotovib struj sosednib narodov. Slednjič je prišel v kroge češkega duševnega plemstva ter si tu razširil obzorje, dobivši vpogled v one činitelje, ki so v nasprotju z vsiljenimi tujimi duševnimi elementi začeli nabirati lastni duševni kapital. Legoje že takrat izprevidel, dajetreba zvezati najvisje ' in najnižje sloje naroda, da je treba podati delavcem duševnih sadov, ki so jih nabrali oni, katerim so njihove roke s fizičnim delom omogočile to nabiranje. Postal je torej posrednik med duševnim življenjem in narodom: §el je delavcem predavat. In ravno smisel teh predavanj, njihov notranji pomen je velikanski. Saj vidimo propad pri vseh narodih, kjer se napravi prevelika razlika med duševnim obzorjem ve<5ine in duševnih prvakov. Baš s tem Slovanstvo izpolni ulogo, že bo razumelo važnost tega ter sistematično težilo za tem, podati različnim knlturnim plodovom zraisel in naraen: njihovo vporabljanje za človeka. Ker kultura, ki nabira plodove mislij in srca le za knjižnjice, plodove tvornic, rok za skladišča, nima ztnisla, ker postane vseskozi velikanska laž. Slednjič še nekaj, kar nam je Lega vzgajalo. Narodni pokret nelojalnega leta 1848. S tem letom se Slovenci nismo znali bogve kako okoristiti ter nismo dobili naravnost ničesar pozitivnega. Tudi vidimo kako nezadržno pluskajo valovi napredka; ker sibo bili sami preleni in preneokretni, nam je to dobro leto s svojo nezadovoljnostjo vzgajalo dalež gori v skritem uiestecu na Češkem moža, ki je prišel nekaj let pozneje med nas ter začel dregati in dregati na vse strani, češ vzdramite, se, tu morate delati, tam vas čaka polno posla, ondi zastavite, ker se vam podira, a čas beži. Z narodnim duhom v gimnaziji nam je vzgajalo tega resničnega prijatelja kot za nekako odškodnino s tem, česar mi še čez pol stoletja nimamo: z narodno srednjo šolo. Misli njegovih profesorjev niso umrle z njim, temveč so z njim prisijale dol k nam, se z njegovim delovanjem izpremenile v krasne plodove, ki jib vživa po tolikem času ves narod. Želeti bi samo bilo, da bi se mogli od nekaterib lastnih profesorjev nadejati tolikih plodov, kot so nam jib dali oni profesorji v daljni češki zemlji. 1857. leta se začenja druga doba njegovega življenja ia obenem njegovo delovanje za Slovenijo, kateri posveča svoje moči, torej že malomanj nego pol stoletja. S tem letom se začenja delovanje, ki nas mora zadiviti, če se vmislimo v njegov položaj. S nPemcem", s psovko so ga pozdravili v svoji omejenosti člani istega naroda, za katerega dela že toliko vrsto let. Nehote so ga polile solze, ko je prišel v tako atmosfero, vendar ni se mu vsadila v srce mržnja do teh ljudi, ni jim vrnil s ,,Kranjcem", teinveč šel se je trudit za njihovo izobrazbo. Tako delo je^resnično, ki ne začne sovražiti življenja, 5e je življenje trdo in rezko; ki ne zapre idealov na dno srca, temveč pograbi to življenje in kreše dokler ne izkreše iz njega isker ljubezni in izpoznanja. — Na Kranjsko je prišel Lego po posredovanju svojega prijatelja A. Nedveda, boroviškega rojaka, kijepostal pravkar dirigent filharmoničnega društva v Ljubljani. Na Vseh vernih duš dan 1857 je prišel Lego najprej v Kamnik, kamor ga je hotel namestiti na izpraznjeno službo kancelista pri glavar- stvu začasno deželni svetnik Jettmar. Tamošnji okraj glavar Konschegg je podelil dotično mesto že drugemu prosilcu ia je preskrbel Legu mesto pri godnem oddelku, kjer se je moral zadovoljiti z 20 gld. mesečne plače. Na tem mestu so bili zanj prvi časi jako, jako trpki, ker so ga njegovi kolegi, Ijudje brez vsakega duševnega obzorja,^gledali po strani ter menili, da tukaj ae potrebujejo tujcev, in da bi bil Lego ostal brez vse škode lahko tam, odkoder je prišel. On je bil jako previden, molčeč in po mogočnosti uslužen, tako da mu ne samo noben nevoščljivec ni mogel ničesar o5itati, temveS je obrnil tudi kmalu pozornost svojih predaikov nase, katerim se je priljubil zaradi vestnosti, pridnosti, skromnoati in vzornega nravnega vedenja. Edin odkritosrčen prijatelj mu je bil tačas M. Močnik, uČitelj na dekliški šoli v Kamniku, ki je bil poznejše prestavljen v Ljubljano, kjer je nrejeval nUčit. Tovariša", ki je začel izhajati tam pred 43. leti. Od MoČnika se je čil Lego slovenščine, njega je pa za zameno seznanil s češčino, in sta tako najrajša porabila svoje proste trenutke z delom. Za svojc službe pri okrajnem sodišču v Kamniku je je napravil Lego pri deželnem sodišču v Ljubljani z jako dobrim uspehom izkušnjo za zemljiško knjigo iu je bil pri zemljiški knjigi nekaj časa, dokler ni bil poklican k deželni vladi v Ljubljano. Tega leta (57.) je bilo* pd v&i Avstriji, občno ljudsko štetje, in je bil Lego v komisiji >ki je popisovala prebivalstvo cele tuhinjske doline od Motnika do Kamnika, pri čemer se je temeljito seznanil z razmerami, intobodisiglede narodnega gospodarstva, glede splošne izobraženosti tamošnjega ljudstva. Če pomislimo, v kakšnem dnhu in kakšnih razmerah se je Lego šolal, lahko razumemo, da je moral kar gledati, ko je priŠelvbaš nasprotne razmere. Iz naroda, kjer seje pojavilo tako mogočno gibanje, da so se s strahom in čudom spogledovali ljudje, ki so bili tako sveto prepričani, da so v belogorski bitki uničili ta narod, da so mu pobili na staromestnem trga v Pragi s plemstvom vred tudi obstoj, iz takega naroda, ki se je mahoma zavedel, da je imel pred sto in sto leti še svojo kulturo, daje imel svojega Karla IV. in Husa, je prišel Lego v narod, katerega takorekož ni bilo, ki ni imel niti tradicije, niti razumništva, kateremu so bili zamorjeni pr?i početki razvitka še v kaleh, pred tisoč leti, med narod hlapcev, dekel in kmetov. Prišel je iz sfere delovanja Palackega in Riegra v sfero merodajnoati valpetov in sodnijskih pisarjev ter birokratične zaprašenosti, v narod, ki je hodil ponižno po božjih potih, k ofrom in v davkarijo. Ali si je mogoče misliti večjih nasproti? In res vidimo, da je to vplivalo nanj, da je začel delovati, se začel ogrevati za stvari, o katerih ni mogel upati, da bi našel kaj razumevanja, da bi mu donesle saj malo gmotnih uspehov ali časti. Najbolj zanimivo je to, da je delal baš kot uradnik, kot član onega stanu, ki je s svojim šikaniranjem še cela desetletja ubijal s svojim potujčevalnim zistemom slovanskemu kmetu v glavo zavest, da ni dosti manj kot pasja para, ki mora biti zadovoljen, če se mu milostno dovoli, da sme plačevati davke. Le njegovo duševno obzorje ga je moglo rešiti, da se ni asimiliral tem razmeram, da se je izven službe poprijel delovanja, o katerem je lahko vedel, da ne bo ugajalo .višjirn fmestom. Zaradi svojega obzorja je vse opazil, povsod videl, kje naj bi se zastavilo, da bo res kaj dejanskega uspeha in napredka. Značilno je, da je prvi, s katerim začenja njegova dotika s Slovenci, neznaten — ljudakošol aki učitelj. Ali baš zaradi svoje praktične razumnosti j e Lego videl v njem onega mogočnega činitelja, ki apravi kdaj s preprostim abecednikom vvalovanje vse to mrtvilo, da baš on odkrije tisočem in tisočem zavest, da žive, če si bo svest te svoje nloge. Z Močnikom sta se spravila najprej na zbiranje onih maloštevilnih drobtinic, iz katerih se je razvilo sedanje slovensko učiteljstvo. (Dalje.)