304. številka.
Trst v četrtek dne 31. decembra 1903.
Tečaj XXVIII
Izhaja, -vsak dan
to*ii ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob
uri zjutraj.
Puaneziie številk« prodajajo po 3 novč (6 stotin k)
» mnogih tobakarnaii v Tr.-tu in okolici. Ljubljani. Gorici. Ce ji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Mriji. .^t Petru. Sežani! Nabrežini. Novemroestu itd.
Ogl&ae tu naroćbe sprejema unrava iista -Edinost", ■lica Moli« piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer.
Cen* <»^la»om 16 »totink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON štv. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva ..Edinost'
za Primorsko.
V edinosti je moč!
v.
Naročnina znaia
vse leto '24 kron. pol leta 12 krcn, 3 mesece 6 kron. Na narocbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozua. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankovtM
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12
položaj v vzhodni fiz\)l
KOLONIJA 30. »Kf.lniscbe Zeitungc poroča iz Petrograda : Glasom neke brzojavke 'Z Vladivostoka niso Š9 izgubljene vse nade, da se posreči uhraniti mir. Mobilizacija japonske mornarice se lahka tolmači tudi z ozi-rom na odkrita sovražtvo Korejancev proti Japonci. Bržkone bodo Japonci z orožjem v roKi branili svoje interese v južni Koreji.
Omenjeni list dodaja, da ta vest prihaja brezdvomno iz dobro poučenega vira ter da hoče Japoncem priznati neko pravico, da smejo z orožjem braniti avoje interese v južni Koreji in odvreči govorico, da bi Rusija napovedala Japonski vojno, ako bi ista izkrcala večje števil j »svojih vojaških čet na Korejo.
LONDON 30. Glasom vesti v »Daily M< rror« je Japonska naprosila Rusijo, naj jej tla poroštvo o svojih j>oštenih namerah glede Koreje in Bicer o tem; da za polovico zmanjša svojo vojno mornarico v vshodno-azijatskih vodah.
NE\Yr VOKK 30. Reuterjeva pisarna javlja: Rus<ja in Japonska ete v Chicagu nakupile velike množice govejevega mesa. V S. Paulu se je zadnje dni ukrcalo 100.000 h >dov moke za izvoz na Japonsko. Nadalje se je v Norfjlku ukrcalo 11.500 tonelat premega za J*-pen.
LONDON 30. »Dailv Telegraphc javlja iz Tokija : Predsinoči izdala se je cesarska naredba, v katerej je rečeno, da je vlada prvokrat prisiljena poslužiti ee sedmega člena ustave in ukrenit potrebno za najetje posojila, ki se ima j»ovrniti po preteku dreh let, za izdanje nakaznic na državni zaklad, katere ne imajo plačati tekom petih let in slednjič za porabo spee jelnib reservnih fondov.
PARIZ 30. Londonski dopisnik »Malina« trdi, da je iz zanesljivega vira doznal, da Rusija odkloni zahtevo Japonske, ki hoče, da bi vnovič proučila njene zahteve.
Jz ogrske zbornice.
Brzojavno poročilo.)
BUDIMPEŠTA 30. V interpelacijski knjigi vpisanih je ."> novih interpelacij. Med istimi je jedoa posl. llivarvja (člana ljudske Piranke) glede italijanske vinske klavzule in jeina po?]. Szederkenvija o pogajanjih glede trgovinske pcgodbe z Italijo.
Zbornica je sklenila, da bo o teh interpelacijah razpravljala ob 2. uri popoludne ter ;e nadaljevala razpravo o vojnej predlogi. — Ob uri popoludne bila je razprava prekinjena in se bo nadaljevala v prihodnjej seji, ki bo dne 4. januvaija 1W>4. Na to je zbor-n <*a začela razpravljati o interpelacijah.
BrDIMPEŠTA 30. Poljedelski minister 1 alian je v imenu trgovinskega ministra odgovarjal na interpelacijo poslanca Szederke-
nyija in in Udvarv-ja in izjavil, da je neosnovana trditev, da se je v provizorični trgovinski pc godbi, ravnokar sklenjeni med Avstro Ogrsko in Italijo, določilo 18 kron na uvoz vina. Razun tega je dejal minister, da mora pojasniti zbornici, da se glede tega vprašanja vrše z italijansko vlado pogajanja in da, čeravno ista najodločnejše zastopa interese glede uvoza vina, vendar da je nade, da pride do ugodne rešitve tega kočljivega vprašanja.
Brzojavne vesti.
CernoviŠki deželni zbor.
ČERNOVICE 30. V včerajšnji seji deželnega zbora došlo je o razpravi neke resolucije, .tičjče se občinskih zadev, do spora med romunskimi in maloruskimi poslanci. Ko je posl. H larij Onciul rekel posl. Aurijelu Onciul da laže, zapretil je slednji, da prvega okU futa. Na vstal je nepopisen vihar. Romunci in Poljaki so vsled osebnih zasra-movanj zapustili dvorano in se povrnili še le tedaj, ko sta posl. Nikolaj pl. Vas lko in Hi-larij Onciul preklicala izrečene žalitve.
Na tarškoernogorski meji.
CARIGRAD 30. Črn« gorski diploma-tičai zastopnik opozoril je Porto na to, da so kristijanske cerkve in šjle v okraju Plava v nevarnosti, da jih mohamedanci zažgejo ter da neprestano streljanje na meji zahteva mnoge človeške žrtve in je Porti priporočal, naj razoroži Mohamedance plavskega okraja. Porta je obljubila, da dostavi tamošnjim lokalnim oblastim primerne instrukcije.
Hacedonske reforme.
CARIGRAD 30. Včeraj se je na ruskem poslaništvu vršil , seBtanek ruskega in avstro-ogrskega poslanika s turškim ministrom za vnanje stvari. Uredilo se je načelno vprašanje glede imenovanja jednega italijanskega generala orožniškim poveljnikom za macedon-ske vilajete.
Seja dunajske trgovinske zbornice.
DUNAJ 30. Trgovinska zbornioa je imela danes sejo. V isti je bil stavljen predlog, naj bi zbornica opozorila vlado na nenavadno visoko nadcenjevanje v kurzu nahaja-jočih se srečk, in je priporočala, naj bi prihodnjo posojilo oddala v obliki žrebajočega se posojila, ali naj bi en del obstoječega posojila vsprejela v tem zmislu. Dobiček od tega naj bi porabila mesto dohodkov male loterije in naj bi tako uvela akcijo za odpravo iste.
Ta predlog odkazal se je v nadaljnje redno postopanje.
Sprejet je bil predlog, naj se finančnega ministra prosi, da bi za malo obrt in trgo vino vstanovil popolno oproščenje od kole
podlistek.
Tudi on.....
Napisal Maks«.
Natlačeno poln je bil »Narodni dom«. Naši vrli okol čani so prihiteli od vseh strani, da si ogledajo »Marijano«. Nestrpno so pričakovali, da se vzdigne zavesa.
Nenavadno- dobro zastopani so bili tudi meščani. Izlasti ženski svet se je dane3 odlikoval izredno.
Umevno je. da je mlada duša občutljiva za vse lepo in dobro. Tako tudi jaz nisem mižal, temveč se naslajal ter rado val žarečih obrazov vseh njih, ki so prihajali. In kdo bi ne vriskal zadovoljstva v dnu duše, ko vidi, kako samozaves'no stopa ljudstvo v narodno svetišče, da s» nt bere tu nov h, svežih moči za boj, ki zahteva to!<ko žrtev.
Pričelo se je predstavljati. Nemo bo sledili gledalci vshki besedi in kretnji nastopajočih. Na obrazih si jim č.tal, kako mogočno tiplivajo na njihova poštena srca slike, ki bo se jim nudile na pozorišču. Burni aplavzi
dejanj pa bo bili igralcem v dokaz, da ne vrše ob zaključku slabo svojo nalogo.
Tudi jaz sem v početku veBtno vršil svojo dolžnost kakor poslušalec. A že ob drugem dejanju se je stvar spremenila.
Par korakov na levo od mene je stala ter menda popolnoma vglobila v igro ; vsaj tako se mi je zdelo, ko sem jo ugledal prvikrat. Tja g)ri proti odru so zrle neprestano njene oči ; žarela je v obrazu, ni ae menila ni za svoje obližje niti za ss ; ni se zganila — le enkrat jej je segla roč ca tja med bujne temne kodre ter potoma popravila široki, rdeči klobuček.
Nič me ni moglo motiti, da bi je ne gledal, da bi ne ujel vsaj enega pogleda iz njenih črnih, krasnih oci.
Čakal sem dolgo zastonj, slednjič, ko me je potrpežljivost že jela zapuščati, se je zgodilo, po čemer sem tako hrepenel...
Pogledal me je, zrl sem v njeni melanholični očeeci. Kaka čutstva sd tedaj prevevala mojo notranjost, kako vznemirjen sem b 1 v tem trenotku, to sem slutil še-Ie, ko je sramežljivo povesila glavico ter zrla v tla...
Ah, ko bi bil takrat pri njej, ko bi jo
kovanja oziroma da bi isto kolikor mogoče znižal.
Trgovinska pogodba z Italijo.
DUNAJ 30. Danes zjutraj Bklenila se je provizorična trgovinska pogodba z Italijo. Pogreb FML. Latourja.
DUNAJ 30. Danes popoludne vršil se je pogreb FML. Latourja. Iatega se je udeležilo več nadvojvod, ministerski predsednik, voj?i in železniški minister, načelnik generalnega štaba baron Beck, generalni nadzor nik vejaštva Waldatatten in mnogo drugih odličnjakov.
Pogreb Zanardellija.
BRE8CIA 30. Danes popoludne pripeljali so semkaj truplo umrlega bivšega mini-sterskega predsednika Zanardellija. Pogreb se je vršil jako slovesno. Istega se je udeležil grof Turinski kakor zastopnik kralja, mi -I nisterski predsednik GiolUti, ministri : Ron chetti, Orlaado in Mirabello, predsednika obeh zbornic, mnogo senatorjev in poslancev ter mnogo drugih odličnjakov in mnogobrojna množica naroda. Vojaštvo je izkazalo pokojnikovemu truplu vojaško čast.
Franeozki parlament.
PARIZ 30. Po senatu spremenjeni proračun se je povrnil komori, katera je nekatere od senata sklenjene spremembe vsprejela, druge pa odklonila.
PARIZ 30. Komora bo danes razpravljala o spremenjenem proračunu ter stori končne sklepe, na kar se proglasi zaključenje zasedanja.
PARIZ 30 Senat je v današnji seji z veliko večino vsprejel proračun.
Pomanjkanje dela v Filadelfiji.
FRANKFURT 30. »Frankfurter Zei-tung poroča iz Filadelfije, da so tamošnje tovarne bombaževin odpustile 4000 delavcev.
Novi nnneij na Dunaju.
RIM 30. Avstro-ogrska vlada je odobrila imenovanje dosedanjega nuncija v Bru-selju rnsgr. Granito de Belmonte nuncijem na Dunaju.
Ogrski proračun v proračunskem odseku.
BUDIMPEŠTA 30. Proračunski odsek poslanske zbornica zapričel je danes razpravo o proračunu za leto 1903. Posl. Nemenyi je izjavil, naj bi proračunski odsek vsprejel splošni in principijelni del njegovega poročila o proračunu za leto li)03 ter naj bi v tem smislu poročal zbornici.
Posl. Košut je izjavil, da je njegova stranka proti tej predlogi.
F nančni minister je izvajal, da je vsled po deželi razš rjenega mnenja, da je neplačevanje davkov patrijotično delo, zaostanek na direktnih davkih zrastel na -~>0 milijonov kron, kar je toliko bolj obžalovanja vredno,
bil smel in mogel vprašati, čemu sti zardeli njeni okrogli ličici, zakaj mi vendar ne pri-vc.šSa, da bi brez prenehanja zrl v njene temne, zvezdnate bisere ter užival srečonosni njihov čar...
Človek je res slaba, a pomilovanja vredna stvar. Kolikokrat se zastonj trudi in ubija, a ni ena rešilna zvezda se noče prikazati na temnem obzorju. Ravno to, po čemer koprni najbolj, se mu umika najtrdovrat-neje...
Divil sem se njeni milini in dobroti, ki sta jej bili jasno načrtani na mladostnem, izrazitem obličju. Čutila je menda, kaj se godi v meni ter je z nebeškimi bolestnimi pogledi jela prelivati olja v plapolajoči plamen.
Blaženost se je porajala v meni ; sladki upi bo se oglašali v vedno določnejih oblikah. Moje zanimanje za »Marijano« na odru je nehalo, ker VBe je bilo posvečeno »Mari-janici« tam ob strani; vglobil sem se bil vanjo popolnoma.
Burno ploskanje me je vzdramilo iz slad kih sanj. Občinstvo je jelo riniti proti izhodu. Hočeš nočeš, moral sem tudi jaz zapustiti dvorano ter se odtegniti lepi — Marijani.....
ker se nora veči del te svote smatrati za izgubljen.
Odsek je na to toliko na splošna, Kolikor v podrobnostih vsprejel predlogo v smislu poročevalčevega predloga.
Zdravje cesarja Frana Josipa.
DUNAJ 30. Cesar se počuti najbolje ter se vršijo privatne in splošne avdi-jencije.
Stanje danskega kralja.
GMUNDEN 30. Stanje danskega kralja je popolnoma zadovoljivo in se ni bati nevarnosti.
Odlikovan nuncij.
MONAKOVO 30 Princ regent je nunciju Maoehiju o njegovem odhodu podeU veliki zasiužni križ bavarske krone.
Jubilej avstro-ogrskega poslanika t Carigradu.
CARIGRAD 30. Ciear Fran Josip je avstro ogrskemu poslaniku v Carigradu, baronu Calice, povodom njegovega 50-letnega službovnega jubileja odposlal brzojavno čestitko, v katerej se mu zahvaljuje ua njegovem dosedanjem službovanju in mu čestita
k 50 letnici.
Znak kuge v Hamburgu.
HAMBURG 30. Glasom uradnega poročila je preiskava na podganah v parniku »Cordova« opravičila sum glede kuge, vendar pa ni izmed možtva nihče obolel. Vsled obsežaih odredeb je zaključena vsaka nevarnost razširjevanju kuge.
Zjedinjene države in Rusija.
NEW-YORK 20. Zasebno poročilo New-York-Tribune iz Washingtona javlja, da Zje-dinjene države ne store nikakega koraka sklede kišenevske zadeve.
V ministerskem svetu je vojni tajnik Roth omenjal, da bi se bila kaka očitanja Rusiji radi kišenevske zadeve z ozirom na položaj v vzhodni Aziji smatrala kakor neprijateljski Čin.
Slovenskem flijaštvii, oziroma učiteljstvu!
(Spieal Adolf R i b n i k a r.)
(Dalje.)
Francosko dijaštvo je tudi vrlo pridno pri razširjevanju ljudskih knjižnic.
Ljudsko-šolski učitelj Jean Macč pa je bil oni mož, ki je na Francoskem ustanovil prvo javno knjižnieo in to že leta 186*>.
Pozneje je ustanovil tudi društvo za osnovanje poljudnih knjižnic. Isto je štelo že leta 1870. 59 krajnih odsekov z 17.850 členov. Neprenehoma je vspodbujal rojake na poljudno delo, češ: »Ne zabimo, da moramo tudi mi izpolnjevati svoj prostor na vreden način v veliki zvezi mož in žena vseh olikanih dežel, vojskujoči se proti skupnemu sov-
Na hodniku me je čakal prijatelj. Motril je ljudi, ki so se gnjetli iz dvorane. Ljubo ! mi je bilo, da ui drl proč, kakor je bila sicer njegova navada, kajti hotel sem je po-| Čakati, videti.... In ko bi =e jej mogel pribli-
' žati, jo ogovoriti !
Dolgo, težko sem čakal; zastonj. Hodnik je bil poln, dvorana kmalu prazna. Dosti nežnih obrazov je šlo mimo, a onega, katerega Bem tako nervozno iskal med množico,
nisem ugledal.
Niso več prihajali, odšli bo bili vsi. Le nje ni bilo. — Kako je to mogoče ?!
Molče sem hitel v dvorano. Prijatelj, čegar potrpežljivost mi je bila danes uganjka, mi je sledil. Tekala, stikala sva po vseh kotih. Brez vspeha. Izginila je — ni je bilo...
»Oprosti, da sem Te zadrževal z mučnim čakanjem«, dejal sem prijatelju. »Bilo je brez potrebe, čakal sem zastonj«.
»Tudi jaz«, je pripomnil ter me pogledal sočutno.
Jasna mi je bila njegova strpnost. T u d i on torej...!
ražniku človeškega rodu; proti neved-
neeti !«
Sloni tudi A n e J e ž k a akademična mladina ?treme?a t> > tem, da prihaja v doti ko z ljudstvom n mu yceplja znanje. leta ee najve" shaja z ljudstvom v velikiii zavodih, imenovanih »Settlements«. Navadno sodelu jejo vsak teden po enkrat na ta ali oni na čin. Skratka: Angiežko d jaštvo smatra za »gentleman-like«, da vsaj po en večer na teden preživlja med ljudstvom.
Ako omenimo še, da se je že kolikor-tuii jeio svitati tudi mej mladino najvećega » Herrn-volka«, mej Nemci — tehniki v Char lottenbur^a bo uveli »nadaljevalne tečaje za delavce«, v Vratislavi in -Jeni pa skoraj priSno z jednakim delovanjem — nam preostaja le še, da spregovorimo o delovanju mej Slovani.
Za sedaj naj omenimo na kratko, da je
bilo svoj čas na Češkem tako deljvanje v jak > bujnem cvetju, tako, da so ferijalne aka-demične organizacije že do leta 1894. usta-■oriie 695 knjižnic s 30 000 zvezki in prirej le nad 1000 predavanj, od katerih jih j« bilo samo na deželi 700. Danes tn d jaške organizacije baje niso već na višku svoje de lavnoet.
V najnovejšem času opažamo v hrvatski »Omladini« krasno gibanje. Zagorski akademiki namreč sistematično ustanavljajo ljudske javne knjižnice in vzbujajo ljudem potrebo in poželenje po čitanju.
Omenimo tudi lahko ferijalno organ i za ♦*ijo -tajerskih akademikov »Bodočnost«, ki j« v prvem letu svojega obstanka priredila j nad 2n ljudskih predavanj, prenovila in po- ; živila več zaspanih čitalnic in knjižnic in začne v kratkem izdajati jako cene poljudne
to, ker {kakor račeno) nočemo rati ! !
rekrimini-
Osaka vlada ima svoje liste.
Režija je izborna! I zlasti je vse točno prirejeno, da se medvladje med bivšim in bodočim zasedanjem zbornice poslancev pri merno izkoristi — g. Koerberju v prid. Uloge so primerno razdeljene in vešča roka režiserjeva skrbi, da akterji nastopajo po primerni razvrstitvi.
Nedavno temu je nastopil »Hrvat iz Dalmacije« z nujnim posvarilom na adreso hrvatskih poslancev toitranske polovice, naj za božjo voljo ne dajajo zavajati se od »ekstremnih« ljulij, kakorsen je Biankini, v desperadopolitiko. Mi smo že reagirali na ta prizadevanja namišljenega »dalmatinskega Hrvata«, ki je z eno roko mazal z medom okolo ust Jugoslovanov, z drugo pa slikal s črnimi barkami črne posledice, ako bi isti hoteli nadaljevati taktiko, ki sicer res ne bi imela ravno dunajske znamke na čelu, ki pa v resnici ne bi bila nič druzega, nego kon-sek venca grehov, krivičnosti in nezmisel-nosti germanizatoričnih poskusov Koerberjeve vlade.
Kmalu za »dalmatinskim Hrvatom« je nastopil v listu. »Reichswehr« istotako iskren prijatelj Čehov: »star konservativec«, ki govori »svojim češkim rojakom«. Insceniral se je s prisego, da on nikakor ni »oboževatelj Koerberja«. Man merkt die Absicht... da, da: namen je o^eviden in mi se smejemo, ker vemo dobro, vzlic glasni prisegi, da nam prihaja tudi tu z dobrimi nasveti eden iz garde Koerberjeve.
Le poslušajte ga, kako poje in po petju
tako na eni strani malenkostna in na drugi opravičena —, da ne bi se Nemci čutili provocirane po njej! »Stari konservativec« priznava, da je bila nasilna odprava jezikovnih naredeb tolika sramota za češki narod, da je v polni meri opravičila češko obstruk-cijo. Zamolčuje pa, da je ta sramota nosila tudi — Koerberjev podpis in da se je pozneje, odkar dr. Koerber načeluje avstrijski vladi, ta sramota Še razširjala tihotapskim potom, potom minieterskih naredeb.
Dunajska »Re chswehr«, ki se zadnje čase toliko trudi za salviranje Koerberjeve bankerotne politike, pa je bila toliko neprevidna, da je prav v istej številki, ko je pu-Btila govoriti »starega konservativca« na adreso »čeških rojakov«, povedala v drugem članku: »kako se to dela!« Z grofom Goluchowskim ne živi ta list nič kaj v pravem prijateljstvu. Norce brije, da je kar veselje, iz vseh onih, ki vihte kadilnico pred našim ministrom za vnanje stvari. Pravi kar naravnost, da so vsi ti slavospevi naročeni. V članku »Kako se to dela !« vsklika namreč : »Treba le vedeti, kako se to dela ! Vsaka dežela ima svojo vlado, vsaka vlada ima svoje ofieijozne liste, ki morajo hvaliti na povelje, da ima pisec črne lise na prstih.«
»Reichswehr« je vrgla na papir izborno — avtofotografijo. Avstrijska država ima Koer-beijevo vlado, Koerberjeva vlada ima svoje liste, ki jo hvalijo in med njimi je list — »Reicbswehr«.
brošure. Tako smo skoraj tudi z vsemi slo-	,	....
, . . _..	. . .	.„	ga spoznate s absolutno gotovostjo, iz katere
vanskimi vrlinami pri kraju, kar se tiče po-	B r	" ! P *e tako le
lillrlnaor« r)«l* • krčiti linklianakrana fMMln«»*	VTSte p 1 V je . Oje O e
ljudnega dela : kajti ljubljanskega ferijalntga društva »Sava« — žali bog — ne moremo prištevati v to kategorijo društev. S pono-1 eom pa lahko kažemo na najmlajše ferijalno
društvo, goriško »Adrijo«, ki je takoj v za- ,	. . .	, ,.
, .	. , . . ,	. , padu Clarvjevega ministerstva nadaljevali z
cetku svojega delovanja položilo temeljni ka- r	..J ..	, ...
Cehi so imeli prav, da so začeli z ob-strukcijo, ko se js z odpravljenjem jezikovnih naredeb izvršilo na njih grdo nasilje. — Cehi so imeli tudi potem prav, ko so po
men za ljudsko knjižnico v Gorici. Veliko obljublja tudi učiteljska organizacija v Spod. Stajerju, ki se je pred kratkem zasnovala in ima v celoti namen širiti izobrazbo mej naj-Mrje sloje slovenskega naroda bodisi potom predavanj, knjižne, brošur, gled. predstav ali na kak drug način.
(Zvršetek pride.)
Italijani in Slovani
Milanski »Corriere della sera« je prinese: te dni članek-u vodni k, spisan po Vico Mantegazzi in nanašajoč se na bivše in sedanje razmere med Italijani od ene in Srbo-Hrvati od druge strani. Gospod Mantegazza pozna precej dobro jugoslovanske razmere,
obstrukcijo, kajti ta žrtev ni mogla biti v zadostno zadoščenje za sramoto, ki se je dogodila češkemu narodu. Do tu so imeli Cehi prav, popolnoma prav in češka obstrukcija je bila najpravičneja stvar na svetu, pravična kazen iz roke pravičnega Boga. Ali le do tu. Od tu dalje pa pravo ni več na strani Cehov. Od tu dalje je namreč obBtrukcijska taktika Čehov obrnena proti Koerberjevi vladi in »stari konservativec« v »Reichs-webr« prepričuje Čehe v potu svojega obraza, da je ta taktika skrajno pogubna za — češki narod!!
V živih barvah slika »stari konservativec« »svojim Češkim rojakom«, kako je dr. Koerber prišel se svojimi gospodarskimi dobrotami, kako je hotel dati vodne ceste, nove železnice, kako je naklonil Cehom vla-
ker ih ie po velikem delu proučil sam in	...	. - . , ... .j
oMboo. Članic ar j. v«, n.vdn«n t. bodoč« d"j9T0 -"onj-oat, k. je dobU« vidnega
zbližaoje med južnimi Slovani in Italijani. V omenjenem članku je Mantegazza opisal del novejše zgodovine Jugoslovanov ter je povedal glavne vzroke boja, ki vlada (ali, ki je vladal ?) med Srbo-Hrvati ter med Hrvati in Madjari.
Članek je lep — tako lep, da bi lep šega ne mogel napisati nijeden ntš.h so-
7 izraza v ustanovi češke narodne galerije in v cesarjevem potovanju na Češko.
Pa tudi v tem razdobju bi bil »stari konservativec« pripravljen odpustiti Čehom nadaljevanje z najstrožjo opozicijo. Ali obsoja jih neizprosno, da Čehi nadaljujejo z obstrukcijo tudi potem, ko je prišel Koerber se svojimi »temeljnimi načeli« za uravnavo jezikovnega vprašanja na Češkem in Mora v-
mišljen i kov. Iz tega članka je razvidno s skem. S je hotel kronati zgradbo po-
kakim navdušenjem so se pošteni Italijani
oprijeli ideje zbližanja slovansko-italitalijanskih plemen.
Mantegazza u videva sedanjo in bodočo invazijo germanstva ob A d r i j i, zato želi, naj bi v Dalmaciji zapri četo delo — namreč zbliževanje 8rbo-Hrvatov in Italijanov — nadaljevalo in da bi obrodilo obilo dobrega sadu. Mož pa pričakuje dejanj, namreč dejanj od strani Slovanov, ker da besede veljajo le malo!
Kakor on, tako pričakujemo tudi mi dejanj, a jih pričakujemo od italijanske strani, kajt: tudi na italijanski strani so same besede
miljenja, mesto tega pa je češka obstrukcija udrla streho te zgradbe. Zato pa »stari konservativec« slovesno odvezuje dra. Koerberja od vsake odgovornosti na sedanjih desperat-nih odnošajih in na budi politični in parlamentarni krizi, ki jo prestaje država!
Posebno pa ima zaključek »starega kon servativca« v tej epistoli na »češke rojake« znamko Koerberjeve kovačnice. Čehi ne bi bili smeli — pravi — kar a limine odbiti Koerberjevih »temeljnih načel«, ker bi bili morali računati z možnostjo, da se tudi pod sedanjo vlado zboljšajo odnošaji in da ravno Koerberjeva vlada najde formo, ki omogoči
brer veljave. Ko bomo videli, da naši sosedi ne Čehom, da zapuste svoje i n-misiijo in govore samo, ampak tudi delajo transigentno stališče, ne da bi se
za tako zbližanje, ki bi bilo res neprecenljive vrednost' — ko bomo torej videli de-
Nemci čutili provocirane !
Pe tem zaključku je jasno, kaj je na-
janja od onih, ki, ker so precej mogočni in	merjal »stari konservativec« v »Reichswehr«,
samostojni, lahko največ store v prilog tej	ker jasno je, da je pomakal svoje pero v
lepi ideji: storimo tudi mi svojo dolžnost.	tintnike Koerberjevega »presbiroa«! Samo za V naš li deželah so Italijani gospodo-' to da je šlo, da se najde forma, po kateri
valna stranka. Postali so to — da-ei so v	se Nemci ne bodo čutili provocirane ! Dobri manjšini —, ker so jim bile (da ne bomo mož in — slabi prijatelj Čehov menda ne
inkriminirali) razmere skrajno ugodne. Na	sluti, kako je ravno ■ tem izrekom posušil
njih je. da urede svoje postopanje nasproti	lim na limanici, na katero je hotel loviti
nam po reka: nobleese oblige! To zahtevo	Čehe! Do sedaj vsaj nismo čuli *e nikdar
bi lahko mi temeljito podkrepili, ali opuščamo	o nobeni aahtevi Čehov — pa bila ista se
Potovanje ruskega carja v Rim.
Preko Berolina prihaja sporočilo, da je potovanje ruskega caija v Rim zagotovljeno. Isto da se bo vršilo v marcu ali aprilu. Interesantno naključje je, da nam prihaja be-rolinsko zatrdilo o potovanju carjevem ravno ob smrti njega — Zanardellija —, ki je svojo državniško karijero zaključil z eklatantnim nevspehom, k; je bil ravno v tem, da je bil z gotovost o pričakovani carjev obisk v Rimu zopet odpovedan v zadnjem hipu. Berolinska veet zatrja, da je oarjev obisk sedaj povsem zagotovljen, ne omenja pa nič, na katere momente ali dejstva je oprta ta gotovost. Kakor znano, sta se navajala izlasti dva razloga ra odpoved carjevega obiska. Eni so trdili — in teh jih je bila večina —, da je o Uočila bojazen pred sovražnimi demonstracijami. Drugi pa so iskali razloga v dunajskih intrigah. Ta druga verzija se nam ne vidi posebno verjetna, kajti ruska diplomacija se svojo samozavestno politiko določenih ciljev ni ravno na glasu, da bi se dajala voditi od kakega — Golu-chowskega! Možno pa je, da se radi kakih drugih aspiracij italijanske diplomacije (morda na Balkanu) petrograjskim krogom ni videlo umestno tedaj, da bi car hodil v obiske na italijanski dvor. Morda so bila tedaj kaka nesoglasja, ki sedaj ne obstoje več ?! Kur se dostaje zagriženih demonstracij od strani so-cijalistov, pa je tudi možno, da so se ti poslednji premislili. Vsaj takov utis je naprav-ljalo njihovo vedenje neposredno po odpovedi obiska kakor da se socijalisti ne morejo nič kaj prav veseliti svoje zmage nad italijansko diplomacijo. Morda ni ostalo brez utiša tudi na njih, da je ogromna večina javnega mnenja v Italiji občutila v odpovedi carjevega obiska udarec za moralni ugled Italije.
Dnevne novice.
Razprodajo našega lista je prevzel m včerajšnjem dnem g. Štekar Štefan trgovec v Ajdovščini.
Imenovanje. Andrej Štrekelj, kapelan v Podmelcu na Goriškem, brat vse učiliškega profesorja Štreklja, je imenovan vojaškim kapelanom II. razreda.
Trst T ftradcu. Dne 28. t. m. je imel mestni zastop v Gradcu sejo, ki je privabila toliko občinstva, da so bile galerije natlačene. Podžupan Poschacher je poročal o primanjkljajih v mestnem gospodarstvu in je stavil razne predloge, kako bi se zopet uravnale razdejane mestne finance.
Prvi za poročevalcem se je oglasil občinski svetovalec Magg, ki je tudi priznaval žalostno stanje mestnega gospodarstva, toda tolažil je sbornico in p. n. občinske davkoplačevalce, zatrdivši, da je tudi — v Trstu najti takih odnosajev !
Mi ne moremo soditi, da-li more biti graškim davkoplačevalcem v posebno tolažbo dejstvo, da imajo tudi — v Trstu slabo go spodarstvo! Vsakako pa je to žalostna tolažba za tržaške občinske davkoplačevalce,
ako drugod svoje slabo gospodarstvo nekako olepsujejo s — tržaškimi izgledi !
Prepovedana proslava. Že več let pokojni bivši mestni uradnik v (-J-orici, Carlo Favetti, je bil nekdaj sloveča oseba. Bil je vodja, organizator in inspirator vsega irre-dentičnega gibanja v Gorici. Ko so mu bila ' tla postala prevroča ie bil ube/.al v Italijo. Potem mu je bila potom milosti .dovoljena povrnitev na avstrijska tla. Sedaj pa Čitamo J v italijanskih list h, da se je v Gorici ustanovil poseben odbor za dostojno proslavo »al compianto cittadino Favetti«. Kakova naj bi bila ta proslava ne vemo. Pač pa Lam poročajo, da je okrajno glavarstvo prepovedalo to proslavo. Odbor pa se je pritožil na namesto št vo in potem na ministerstvo. Nič ni pomagalo. Namestništvo, oziroma ministerstvo je odobrilo odredbo okrajnega glavarstva iz ozirov na javni red. Sedaj se hoče odbor obrniti še do zadnje instance : do upravnega sodišča.
Je pač nepoboljšljiv ta avstrijski zistem. Velik je v — malenkostnih odredbah. Z malenkostnimi veksacijami bi hotel dušiti resna gibanja. Prav za prav tudi to ne. S takimi prepovedmi hoče le ovirati propaga-torje, da ne postajajo preglasni in da ne bi jih tako čul tudi širši svet! To in jedino to se ne sme zgoditi ! Kajti svet bi na vse zadnje mogel priti na nesrečeo misel, da bi jel razmišljati: v koliko je isti zistem sam kriv, da mora prepovedovati take vrste priredbe, nevarne »javnemu redu« ? !! — Da iskra tli in už ga, za to se ne briga avstrijski zistem. Samo zaplapolati ne sme v plamen, ker bi ob tem plamenustal v čudni luči slavni — zistem !
Ne, gospoda vladna ! Z malenkostnimi veksacijami in prepovedmi se ne odpravljajo politična zla in se ne ozdravljajo pokvarjeni odnošaji! Če je kaj bolnega na organizmu države, more se to zdraviti le z modro in konsekventno državno politiko: z neizprosnim uveljavljanjem zakonov, ki so njej, državi, v podstavo: do zadnjih konsekvenc ia za vse jednako. Torej gcspdda: nič prepovedi, nič veksacij, ampak poštene politike treba, da pridejo do veljave naravne sile v teh pokrajinah !
Med to in ono obaljo Adrije. Tržaško politično društva »Patria« je odposlalo predsedniku italijanske komore, Bianehieriju, izraz eožalja povodom smrti italijanskega državnika Zanardellija. Bianohieri se je zahvalil rekši, da je ta manifestacija sožalja v veliko tolažbo v veliki žalosti.
Telefonski pogovori med Trstom in Niže-Avstrijsko. — C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja :
Z dovoljenjem c. k. trgovinskega ministerstva dopuščeni so, počenši s 1. prosincem 1904., sa poskušnjo interurbanni telefonski pogovori mej niže-avstrijakimi c. k. teh tonskimi centralami in govorilnicami, prikloplje-nimi že internrbannemu prometu z Dunajem, in c. k. telefonsko centralo v Trstu ter s telefonskimi postajami in govorilnicami, združenimi s to poslednjo.
Ta razširjeni promet je dovoljen za sedaj samo v dnevnem času, ko je malo posla, to je, od 4. ure popoludne do 10. ure zjutraj.
Za navadne triminutne pogovore uvedena je za te nove zveze pristojbina jednaka svoti obeh telefonskih pristojbin ; tako n. pr je plačati za navaden pogovor mej Trstom in Modlingom pristojbino 3 K (Trst Dunaj), več 60 stot. (Dunaj-Modling) skupno torej 3 K 60 stot. — Gledč do sedaj dovoljenih prometnih zvez ne nastaja tem povodom ni-kaka izprememba.
Razlastitev zemljišč povodom srradbe bohinjske železnice. V smislu § 14. zakona o razlastitvi za gradbo železnic od dne 18. februvarja 1878. drž. zak. št. 30 naznanja c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, da bodo v namen političnega obhoda glede podrobnega načrta naprave za odvajanje vode iz Soče pri prevozu v km 8S.0O projektirane bohinjske železnice načrt za zemljiški odkup, izkaz zahtevanih zemljišč in pravic in izka^ imen in bivališč onih, katerih zemljišča ali pravice se razlaste razpoloženi v občinskem uradu v Solkanu od 30. decembra 1903 do vštetega 12. januvarja 1904. ob navadnih uradnih urah na vpogled vsakomur.
Vsaki udeleženec more v uradu reče-nega glavarstva priglašati pismeno ali ust-meno prigovore proti nameravani razlastitvi in to v gori navedeni dobi razpoložitve.
Dolenjska železnica daje samo nemške vozne listke. Ker je menda znano vsem, da
Dolenjska leži v osrednji pokrajini Slovenije, pač ne treba pripovedati s posebno pripombo, kaj bi hoteli pripomniti !
Božićnica t Barkovljah. Lep dan je bil v Barkovljah 2t>. t. m. prigodom božični«1« otroškega vrtca na Greti. Narodno občinstvo je mnogoštevilno obiskalo »Narodni dom«, da prisostvuje otročjemu veselju in da položi svoj dar za otroški vrtec na Greti, ki je eminentne važnosti za nas, ker nam rešuje našo tfri, vrgaja nase otročiče v pravem narodnem duhu, jih uči ljubiti krasni materinski jezik in slovansko domovino. Koliko <jtrnk, ki bi postali morebiti renegati in ljuti janičarji, se vzgoji za junaške stražarje ob sinji Adriji !
Veselica je vspela na splošno zadovoljstvo. Otroci so bili dobro izurjeni v petju in v deklamaciji — vse priznanje gospodični učiteljici, ki jih je tako pripravila. Tudi sv. lakobski orkester je dobro igral.
N* človeka narede take veselice prije ten utis, ker je lepo gledati navdušeno četo otročioev, ki bodo v poznejšem življenju zavesti branitelji Slovanstva proti tujinskim navalom.
Za makedonske besrunce so darovali
nadalje :
Župijani i« 8ela p. Borovlje na Koroškem potom preč. gosp. župnika Ivana Nagel 4O K, g. Ante Stemberger 5 K (oba zneska potom slavne uprave lista »Svetilnik« v Tr-
«t'j i : pr?j izkazanih 925 K 2f» st., skupaj 970
K 2f» st.
Na SUvestroTem reiera »Trž. Sokela«
v hotelu »Europa« izvajal bo vojaAki orkester •>edeče to**te :
1. Smetana: koračnica is »Prodane ae->«. 2. Parma: »Pozdrav gorenjski«, val-
čak. 3. Tittl: »Slovanska ouvertura«. 4. a) Fnllekras : Concert polonaise, b) Gabriel-Marie: Serenad* badine, šola za cello. S. Pete-s: »Ceeke narodne pesmi«, potpouri. 6. Zaje: »Djmovini i ljubi«. 7. Gsrvais: »Slovenski napevi«, potpouri. 8. Kolarič : »Miruj ardee moje«. 9. Kerker : »New Vork«, valček. ]<v Lsipold: »Hrvatski dom«, potpouri. — Točke, kater« bo izvajalo »Slovansko pevsko drvfttvo« ia šaljive prizore, katere uprisorijo •ekatsn Člani »Dramatičnega društva« smo abjavili že včeraj.
Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina 30 nvč. po osebi.
Prijatelji »Trs. Sokola« In lepe domače zabave so opozorjeni na Silvestrov večer v hotelu Evropa!
Za »Božićnico« so nadalje darovali : O. Kornelij vitez Gorup 100 K, g.a Kranja «lr. Pertotova 10 K, g. Fran Hmelak, g. Ante .Sutej, g. -Josip Turk in g.a Katinka >toka po 5 K. g. Zafred 4 K, g.a Barice-vič, g. Loj c. k. oradnik, g.ca Marija Doli-aar n g.a Ema Stibiel, posestnica v Verto-viai po 2 K, g. Dragotin Vekjet H4 stotin k »dobljenih na domini, g. Ernest Pegan zaboj nnega grozdja, Anonimus 3 predpasnike ia majie, Milka 2 božični drevesi, g.a Alber-Cni 4 pare nogavic, g. Kocjan 2 K, g. Dragotin Vekjet je daroval 3 K. in ne Ve-aoelav kakor je bilo objavljeno.
Gosp. Ivan Marija Vatovee, veleposest-n a pri sv. Ivanu je podaril 20 kron.
Zahvaljuje se najprisrčnejše
Blagajništvo.
Na Kožienici v Barkovljah dne 26.
ieeembra t. 1. so preplacali vstopnino sledeči
T n. g.:
Ć. g. Ante Stemberger 1 K 60 st, č. kap. I kmar v R janu 2 K, F. Ivaniševič 2 K, Kr. Mlač 1 K, Zafret 2 K, N. N. 60 •tot., Pinter *»0 stot, I^eopold Martelanc 60
stotink.
V veseli družbi nabrali rodoljubi po »Bežičniei« 47 K 81 st.
Veselici Tržaške svetjakobske godbe
-ine 3. januvarja prih. leta je določen nastopni v spored :
1. D. Jenko : »Naprej«, koračnica, orkester. 2. Foerster : »Večernica«, orkester, i »Zvezna«, petje. 4. Amraer : »Kraljeva straža«, orkester. ». Krajša : »Istrsaim •okolom«, petje s spremljevanjem orkestva.
Pirma : »Pozdrav Gorenjski«, orkester, valček. 7. »Domu«, mečan zbor. 8. Gervais : »>lovanski podpouri«, orkester. 9. Parma: a) »To sladko, zlato vince«, b) »Oj zlata vinska kaplja ti«, bariton-solo in zbor s spremljevanjem orkestra. 10. *** »Banovci«, koračnica, orkester. — Začetek veselice točno ob o. uri popoludne. Ples bo trajal do 2. are popoln noči. Plesala se bo jugoslovanska četvorka.
Vstopnina na veselico 50 stot., sedeži I. vrste 60 st. in o3tale vrste po 40 stotink, k plesu možki po 1 krono, ženske pa po 60 stotink.
Pevsko društvo »Adrija« t Barkovljah vabi na domačo zabavo, katero priredi danes 31. decembra t. 1. to je na Silvestrov večer v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. Vspored : 1. Petje. 2. Komičen prizor iz življenja čevljarja in krojača. 3. Petje. 4. »Eao uro doktor«, burka v enem dejanju. 5. Petje. 6. Šaljivo srečkanje s 40 različnimi dobitki. 7. Petje. Zanimiv prehod iz starega leta v novo. 9. Prosta zabava. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Ustopnina za osebo 50 stot — Vsaka ustopnica velja kakor srečk*.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
Vodstvo.
Pergko društvo »Zarja« v Rojanu
vabi na »silvestrov večer« s petjem, igr.>, šaljivo pošto in plesom, ki ga priredi danes 31. decembra 1903. v prostorih »konsumnegfa društva« v Rojanu.
Vstopnina na vesel;co 40 stot., k plesu možki 60 stot., ženske 30 stot
DraŠtvo »Narodni dom« pri sv. Ivanu priredi »Silvestrov večer« s petjem, igro, tombolo, in živo podobo. Vabljeni so uljudno vsi udje in prijatelji društva, da se udeleže tega lepega večera ter tako dostojno dovrše tek leta ia prično srečno novo leto! Vstop svoboden.
Čitalnica pri sv. Jakoba vabi opetovano tvoje p. n. ude in prijatelje na zabavo, ki jo priredi jutri, aa Silvestrov večer, ob 8. uri avečer v društveni dvorani, ulica Con-cordia, 1. A. po sledečem vspored u :
1. Veneel: »Koračnica«, 2. Beccherini: »Menuett« ; 3. H. Volarič : »Pogovor a domom«, mešan zbor ; 4. V. Parma : »Mladi vojaki«; 5. Kr. Scbubert: »Ob a beli«; 6. St. Pirnat : »Na Gorenjskem je fletno«, mešan zbor ; 7. »Lokavi snubač«, šaloigra ; 8. I. Šsrlj : »Na Silvestrov večer«, deklamacija; 9. Ob polunoči : Čestitanje za novo leto. 10. Po polunoči ples. — Sviral bo čitalniiki orkester.
K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno Čitalniški odbor.
Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici bo imela v nedeljo dne 3. januvarja ob 4. uri popoludne svoj letni redni občni zbor v prostorih Andreja Grgiča. — Vsi zadružniki tega prevažnega društva eo naprošeni, da se udeleže zborovanja v polnem številu.
Pevsko društvo »Zvonimir« t Ro COla priredi na Silvestrov večer domačo zabavo s šaljivo tombolo in plesom v prostorih gospe Prašel.
Makedoncem na korist prirede v kratkem v Postojni koncert. Naj bi vrli Postojnei našli mnogo posnemalcev po slovenskih mestih in trgih.
SI a? n ost »Splošnega delavskega društva v Trstu«. Ozirom na včeraj objavljeno vest o slavnosti, ki jo priredi to društvo dne 1. januvarja, je se dodati, da bo začetek ob 8. uri zvečer.
Dunajska revija »Parlament« r« nastopi z novim letom 22. letnik. Kakor vsestransko neodvisen list, čegar naloga in geslo je, zastopati občeslovansko stališče, je »Par-lamentar« ves čas svojega obstanka častno in neustrašeno vršil svojo nalogo, ter se vedno potegoval tudi za slovenske pravice. »Parla-mentiir« zaslužuje vseobčo podporo. Zato ga tudi mi kar najtopleje priporočamo cenjenim svojim Čitateljem. Cena » Parlamenta r«-j u je 24 K na leto. lTrejuje ga dr. Kari Zivny in izdaje Marta Živna-Skrejiovska, na Dunaju 9./4.
Ras — orjak. V »Slovencu« čitamo, da ee je minoli teden predstavljal v Celovcu neki Rus impozantne postave. Visok je 2 m. 41 cm., težak 188 kg., širok 1 m. 42 cm., glava mu meri 68 cm., vrat 57 cm., stopalo mu je dolgo 64 cm. Ime mu je Geant Pisjakov.
Na c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču je razpisano mesto svetovalca. Aspi-ranti na to mesto, ozir. na drugo mesto, avet. ki bo po premeščen j u vsled tega imenovanja even-tuvelno izpražnjeno na sodiščih 1 instance, oziroma na okrajnih sodiščih v območju višega deželnega sodišča tržaškega, naj vlože svoje prošnje do dne 15. jan. 1904 predaednistvn c. kr. trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu.
■esto dež. veterinarskega referenta na c. k. namestništvu tržaškem je raspisano. S to sloftbo so spojeni dohodki VII. plačil-
nega razreda. Prositelji morajo dokazati poznanje deželnih jezikov. Prošnje je predložiti predpisanim službenim potom predsedn štvu c. kr. namestmutva do ine 30. januvarja
1. 1904.
Tržaška statistika. V tednu od 20. do 26. t. m. }*• bilo poročenih v Trstu 13 parov (lani v istem tednu 5). Mrtvorojenih je bilo 7 (lani 4). R jenih je bilo 110, 56 možkih in 54 ženskih (lani 116). Umrlo jih je 91, 49 možkih in 42 ženskih (laui 98).
Kdor hoče drugim vpihniti luč. pride sam v temo. Mej 27 letnim čevljarjem J os pom Lenardi iz Accireale 7 Italiji, stanujočemu na ljudskem prenoč.šču v ulici Pondares in Alojzijo Spadaro iz ulice Bo-scheto št 16., se je bil zapalil plamen lju bežni. D >kler je bil ta plamen na obeh krajih enak, je šlo še precej dobro naprej. A ko je začel ta plamen pojemati na Lojzi kini strani, je pa na Josijiovi strani začel goreti s tako silo, da je revežu tako silno razgrel kri in živce, da je zagrabil za krivec in z istim zagrozil Lojziki, da, ako bo ona pustila ugasniti v sebi ogenj ljubezni jej bo on s krivcem vpihnil tudi luč življenja. Ker se pa Liojzika grozno boji za to luč, je takoj poklicala dva onih mož, ki nosijo pod vratom zadnji lunin krajec ter ju prosila, da bi jej onadva hotela posvetiti v slučaju, da bi jej hotel Josip ugasniti omenjeno luč. Onadva pa sta, da si prihranita to skrb, vzela Josipa seboj in ga odvela ▼ temo v ulico Tigor.
Blizu smrti. 22-letna Rozalija Berlas, stanujoča v ulici Valdirivo it 34. je včeraj popoludne hotela razgreti svoje stanovanje s tem, da je v istem zakurila z ogljem. A reva bi bila kmalu drago poplačala to to* ploto: dim oglja jo je namreč zastrupil tako, da bi se bila kmalu reva zadušila. K sreči ; so drugi stanovalci iste hiše opazili pravoČa- j sno, kaka nevarnost je pretila nesreČnci. Stanovalci iste hiše so namreč pozvali zdrav nika se zdravniške postaje, kateri je revo rešil gotove smrti.
Dokazano je, da bo v obče priljubljene in povsod razširjene k a p 1 j i c e sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg st. 44.
vadna loco 31.34. navadna reelna 35.38. navadna dobra 39.4:i.
H a v r e. (Sklep.) Kava tfantos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg —.— frk. za marc 45. - frk.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.75, za januvar 16.80, za marc 17.30, za maj 17.55, za avgust 18.—. za oktober 18.20. Mirno (Vreme: megla i
London. Sladkor iz repe surov S5, Sli, Java 9.041 , Sh. Mirno
Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do 66.—- za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.75 do 65 75, Concaas ' in Meliapib promptno K 69 50 do 70 — , za sept. K —.— uo —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80,
New-York. (Otvoreuje). Kava Rio za boiofe dobave. Trdno, nespremenjeno; 5 st. zvišanja.
Pariz, ltž za tekoči mesec 14.90, rž za januvar 14.90, za januar-april 14.90, za marec-junij-15.10 (mirno.) — Pšeuica za tekoči mesec 21.80. za januvar 21.—, za januar-april 21.10, za ma-rec-junij 21.20 (stanov ). — Moka za tekoči mesec 28.o5, za januvar 28.60 za januar - april 28.50. za maree-junij 28.40 (Trdno). — Repično olje za tekoči mesec 54.25, za januvar 54.—, za I ianuar-april 53 50, za maj-avgust 53.25 (stanov) j Špirit za tekoči mesec 42.50, za janu?ar 42.25, za jan.-april 42,— «*> maj- avgust 42.— (mlačno). — Sladkor surov 38° uso nov 22.l/a—i 3/« (miruo), bel za tekoči me.?c 25.50, za januvar 25.62Va titanov.) za januar-april 26 — za maj-avgust 26.87'/, (stanovitno) rafiniran, o6llt—57. — Mraz.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na trg 70 pre-šičev. Kupčija je bita z ozirom na suho in mrzlo vreme jako živahna tsr se ja včeraj prodala vsa stara zaloga pa tudi včeraj došlo blago. Cena boljši vrsti je bila K 116, slabši K 104.
KKKKttKKttK *« KKJCa K
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
toiarne mizarske zadrnge t Borici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroBtvom
prej ^nton Černigoj
Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosarlo) it. 1. hiša Marenzi.
MajTBCja tovarna gobica primorske dežele
Solidnoat zajamčena, kajti les »e osuši v to nalašč pripravljenih prostorih ~ x
-A____ /»A -i.._1_-	Ha lk«l I ■•«1*1
k n x x u x x x x x x it se
M
u n u
a tem-
peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, deral sestav. Konkurenčne oeao.
mm~ Album pohlitsT braaplattaa.
X *
H
x
n
n *
M H
n
X
x
K
n x x x
XXXXXXXXXXXXXXMX
Bor/.na poročila 4ae 30. decembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.08—19.11, angložke lire K 23.90 do 23.95, Londm kratek termin K 239.10—239.75, Fra cija K 95.05—95.35. Italija K 95.15—95.40, italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemčija K 117.10—117.40, nemški bankovci Iv 117.15—IJ7.40. avstrijska ednotna renta K 100.50—100.80, ogrska kronska renta K 98.60—98.95, italijanska renta Iv
101.90—102.20. kreditne akcije K 682.--684.—
državne železnice K 672.--675.—, Lombardi K
84.-86.—, Lloydove akcije K 785--790.—. —
Srečke: Tisa K 326 — 331—, Kredit K 470 do 478, Bodenkredit 1880 K 291.— 297.—, Bo-
denkredit 1889 K 286.--290.—, Turške K 136 —
do 138.—. Srbske 27„ —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol. :
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
- ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Iluatrovan oenlk brezplačno ln franko.
Državni dolg v papirju r _ v srebru Avstrijska renta v zlatu
„	„v kronah 4*/0
Avst. investicijska renta 31/,*/. Ogrska renta v zlatu 4°/0 „v kronah 4% „ renta 3% Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 l^tr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cenarski cekini
včeraj 100.60 100.60 120.65 100.65 93.10 118.95 98.95 91.05
danes
100.45 100.10 120.65 100.60 93.05 118.85 98.75 91.20
1595.— 1592.— 688.50 685.50 239 30 239.30 117.12 V-117.10 23.43 " 23.43 19.04 19.05 95.35 95.35 11.32 11.32
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) 3"/0 francozka renta 97.25, o" ,, italijaraka renta 104.50, špan-ski exterieur 88.90, akcije otomanske banke 596.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lombardi — unificirana tui.^ka renta 88 90, menjice na London 251.60, avstrijska zlata renta 102 70, ogrska 4°'0 zlata r*>nta 102.95, Landerbank
_,_t turske srećke 132.50, parižka banka 11.37,
italijanske m-ridijonalne akcije 733.—, akcije Rio Tinto 12.47. Zelo slaba.
TRST. - Via Giacinto Gallina it 6. - TRST
Pozor!
Prodajam po jako niekili »enah Bpeee-rijako-jedilno blago iz prvih tovarn in sicer Ilirske testenine ŽniderŠič & ValenćiČ, nadalje napol taDBie in triaske teatenme prvo vrste in vsake velikosti, s toSno postrežba na dom. Na deželo pošiljam po poštnem povzetju od 5 klg. naprej.
Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek.
Priporočam se udani
Josip Luiu. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
lljaue»a	—w — 14-----»S'	-J
Dunaju —.---, dohodki banke, izplačila banke 10.000 Mirna
Tržna poročila 30. decembra.
Budimpešta. Plenica za april K 7.87 do T.tfS, za oktober od 7 65 do 7.66. Rž za april K 6.67 do 6.68. za maj —do —.—. Ovea za april K 5.49 do 5.50, za maj i\ —do —.—. Koruza za maj K 5.20 do 5.21.
Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeno, trdno, prodaja 30.000 met. *t. za 5 Kt. vise, druga žita za 5 rt. viSe.. Vreme: mrzlo, j	Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa good
'average za januvar 36—, za marec 363/4 z* maj 37*/». za september 38V., vz^iizano; kay» Kio na-
M. SALARINI
▼ ulici Ponte della Fabbra it. 2.
(Vogal uL Torrente.)
Zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni kroja.Snici.
Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako nizki?f cenah.
PODRUŽNICA;
,ALLA CITTA Dl LONDSA '
nI. Poste nuove št. 5- (vogal ul. Torrc bianca)
-prejema zavarovanje človeškega živ-j- cja po naj razno vrstnej Sih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je orodno zavarovanje na doživetje in ran z rmani-ujočimi se vplačili.
V-ak ćlan ima j»o preteku petih let pravico do dividende
„SLA VI JA"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Zavaruje poslopja in premier ine pri požarnim -kodam po najnižjih cenah škode cenjuje takoj in naikulantneje Uživa naiboljSi sloves, koder posluje
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.	,
• n	________ .	Dovoljuje iz čistetra dobička izdatne
VSA POJASMLA DAJE :	'	, J J	, ~ . , . , . „ o
podpore v narodne m obcnokonstne
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.	namene.
Dohrozoaiie katrani nate paštilije Kavasini. ko;e ^ iwHIiijej«» z iz-vkfkoB kemično distega norveškega katraina. imajo ^me »a > "i
že u: i.cinalno wn'm, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse b le/ni d-halntga organa ter zlasti odpravijo katare, bronh'jalne, želode ie in
črevesne zasližeija.
fji:« -K. ica z navolilom 80 atot Zahtevati je le pa.-tilije z vžganim iin<*n< ni ..Kavasini" tor zavračat vsakovrstna i* narejanja. Po poHi pošilja proti povzetja uajn :uij :» šfcatljic?.
Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu.
Y dobivaju se v TKSTU v lekarnah: Anbmuic:<t Skedenj, liiosolclto Ponterofso, Umcinrr ulita «.lia. Jei'tnU< ul. Caserma, dr Jjeiirnimrtt pri ja nf-m vrtu Lettenhunj trg S. (dovanni, I • tiol,r ftarr. ver bia, SerrmriUo u!. Pese**, Jf*ititut Cono, Vidali a Vem1af*i**o pri »v. Antonu nov.; v CM)BIC1 ! ' t>*t&folcttt in Po utmu ; na KKkl: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v
Avutvo-* >ger*kej.
Pri svetem Antonu Padovanskem.
\ prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. >
~rr
Odlikovana v Rimu se
zlato kolajno in - - zasiuznim križcem - -
Otiiimand ierana
za čopiče in šeetke
Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in -- - častno diplomo. -
IVAN ANGELI
ulica Canale štv 5. {nasproti cerkve Antona novega.)
Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih copicev ; lastna Specijaliteta ćopičev za barvanje s pokostjo. Pleteai uaslaajači franeoskepk sestava iu nedoacžae kakovosti. -	—
S. ne boji itikake konkurence jrlede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja maja trvrdka s konkurenti jednnkega imena.
Za praznike!
Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeko ali lesa razpel v vseli velikostih.
Lastna delalnica pianer, rialmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev nitsn b utaje itd. L v; šu,ejo ee tudi vsakovrstne veznine, zastave itd.
Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del J apadajočih k bogodaetju, izvršijo se vezanja (urami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. ^
Zaloga misalov, ritualov, dilirnov ter Mczšievdno ilrugik uibšaih knjiži-*, \ vtč<lnikov,«vetiii), keihov in ciborjev se srebrn m pokrovom.
> > * > > >
N.ijlioljšc oiinvalo
po najugodnejših cenah se dobiva le v čevljarnici
Julij Romanelli —- -
TRST — Corso št. 12 — TRST
Veliki izbor ane,eSkih z,a moSke od gl,d'šiZna,pre'
Specijaliteta obuval -za devke-
Za praznike!
<
^ Popravlja se vsakovrstne stvari. Jiaj se poskuša prepričati so o ugodnih cenah, j
Zahteva naj se brezdkieni cenik.	r. /
Sveže maslo in kokoši.
I\xlpisani protlajn pri.stno JStajarsko - veže maslo in kokosi po najnižjih cenah.
Ivan Su ban, trnove«-ulica Chiozza 33 ogel ulica Bacchi.
Ženitna ponudba.
Pi stsinik v tržaški okolici, u lovec, 4;; let sttr, bi želel porečiti kako gospodieuo ali vdovo Ht*io od let naprej. Zadostuje !e, dn je i«-ta pr dua, zdrava ter zi«j zna d< -rafiiiii opravil. Ponudil z	ovom je poši-
ljali pod »sRECA«, peste reeiante Tiar, centralna pošta.
V najem
TRST - Ul. Farneto 8. ■ TRST
priporoča svojo zalogo jestvin. kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo-bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
Zaloga obuvala.	lll| HII I 11IJ I/	Zaloga obuvala.
Piazza Nuova it. ,.	MAJJKI/l Via
- Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
Ugodne cene.
se odda meblirana «oba pri slovenski družini v ul. A ii-ri 11, pri tleh na desno.
V Žavljah
8 * dajo v najem h še dfdiSev ž^nae. Fojasndu pri odvetniku dru. Rv af ju v Trstu, uliea Spiridione št.
Zalogfa
glinastih pečij
v razi erili velikostih naćrtih iu barvah ter raznovrstnih ploV- za prevlečenje štedilnih opiji-«* i?. ene prvih ča-kih tovarn. Zelo trpežno lila^o. tene zmer'ie. Postavljajo se tudi štedilna ognji-cm in sprejemajo vsakovrstne poprave
šlavnemn občinstvu v me.stu in na deželi priporoča se najtoplije.
PETEK \ VAlC oy
TRST. — Ulica Chiozza štv. 14.
iskozi dvorišče).
Urar F. Pertot
Trst ulica della Poste 3, votral ul. T"rre binnca Prodaja srebrne ure od 3 gld, ca irej, zlate ure od -S gid. naprej. Izbor sten skih ur, regulatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni cen>.
3
S i
Zlatar
DHAGOTIN VERJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih nr.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
ZOBOZDRAVNIK
Dni?. Med Dr. Maksa BrOM
v TRSTU alica S. Antonio št. 9. H. nadstr.
Izvršuje zadel a nje / emajlem, poreeJaiiom
srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne unirtne zol»ove kakor tudi eelo zohovje.
ORDINIRA o.l I). 12 predp., ."». popol
prodajalnica izgotovljensh oblek
„Alia Citta tU Trieste"
tvrdke
ytyf EDVARD KALASCH ^C
Rudolf Aleks. Varbinek
naloga glasovirjev
najboljših tu- iu inozemskih tovarn
= Borzni trg it. 2. II. nadstropje =
(nasproti sladćičarne Urbanis).
aiij<% menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, tiuli na obroke. Mp Konkurenčne cene
kakor
Via Tor rente št. 40
nasproti gledališču „GOLDONI"
« krojačnic kjtr se r^ujejo <> jleite po meri :ti Lajugoduejfcib ceuhb. V prcdajalui'i ma tudi zalogo pe rila za defav.^k' stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih *n'»vij. VEiAKl IZEOIi
izgotovljeniii hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki te na-pravijo po meri. V vtori/ov au:i krojaenie.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, f011 ognili, plošče 111 cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. SpecijeJiteta:
Priprave za točenje piva.
NK. V olajšanje nakupovanja se proda-ajo v*i predmeti tudi na ineseone obroke.
FI LIJ ALKA
BANKA UNION
V TRSTU
se pečti z vsemi bančnimi in menjalnimi p >-i: kakor:
a» VVprejema nphn iiii n:t tekoči račin; .tiv -r obrestuje:	,
Vrednostne papirje:
po -->:v% l»ko.i
.. 3 0 „ na »! mesecev n 3*/8°'o *>a 1 letrt Napoleone:
po -J' 4' „ na U niese««v „ -J1na l leto bf Za gir<>-eonto ilaj" -3 .'' 1» v.-»akesra ziu^k'-izplačuje se do 40.000 K a eheque; za veće zneska treba avizo pred opoMatj.sko borzo. Potrdila dajejo v posebni uložni knjižicu
c)	Zaračuna se za vsako uplarilo obresti od dne u plačila iu uaj se je to zgoiilo katero -si l*»li uradnih ur.
c-prejeniu za .-voje conto - eorreiitiste m kase ir. račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jiiu shranjuje vredno-itm-papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pn vseh svojih z:u"»iopuikib.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
—— ■—— IWWMiHII ti tli II
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
i P o in o vplačani akcijski kapital
| K 1,000.000
Kupuje in prodaja
I- »rw* rent. *a*i*Tiut> pseu. prijochei, komunaU-ili
obbfuaj. večk, delnic, valut, novcev m deviz
Fioj&im	k VMLkema *rbb*xyu.
= Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptnje
uzre bane vrednostne papirje in vnovćuje zapale —	kupone.	—
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni
Izgubi
Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. bmkompi in Inkasso menic, ^Hi	905" Bor'na naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali ua vložne knjižice proti ugoduim obre&tim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet i čeki in nakaznicami.