JSI/ HI	• BH B ■ 1 ■ nP^r
■^Hl s I I I | 1 I ^^Hf f I I	p""" | ^■Sgl ^mmmmmm t fi^^H ■■hhc | <	I ^^^B > I	I I	M
' I	B
\ '	I ^m I I fiHH 8 i ■ ^ I n	to "• 1' |L
II\bH HZmHI \WmBBml I Kaj I	■ I HM 11MHH11 IBS i	11M f IMI ViBi
številka 2 • leto XXXVII • cena 10 din _______^____________________________________________________________________________Celje, 13. Januarja 1983
unvi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Počitnice -
čdS
za temelllt
oddih
Tudi šolarji imajo svoj pol-
letni obračun. Prvo šolsko
polletje je minilo, kakor za
koga, in nastopil je čas zim-
skih počitnic. To je čas za
oddih (zdaj tudi energetski),
za sprostitev po napornem
ritmu, ki ga terja natrpan uč-
ni program, in čas za mnoge
aktivnosti, za katere med
šolskim letom ni časa na pre-
tek. Čas počitnic je navadno
tudi oddih za starše, če le ni
bila bera polletnih šolskih
ocen otrok preskopa, in od-
dih za učitelje.
Šolske, zlasti zimske počit-
nice pa so sedaj, zaradi dolži-
ne, tudi družbena skrb. Mla-
dini je v tem času treba ne-
kaj ponuditi da se ne bi brez-
glavo in brezciljno potikala
naokoli. Letos smo se pov-
sod potrudili. Organizirali
smo prireditve, zabavne,
kulturne in rekreativne, ki
jih bodo morali naši otroci,
skupaj s starši, načrtovati,
zlasti pa se jih udeleževati,
da ne bi potem (zopet), kar
tako in počez, kritizirali, da
za mladino med počitnicami
nismo dovolj poskrbeli.
Sneg, ki ga ni, namreč ne so-
di v kritiko (ne)uresničeva-
nja družbenih počitniških
nalog. Če pa bo le blagovolil
zapasti, samo na njegov tež-
ko pričakovani prihod tudi
dobro pripravljeni. Sicer pa
o tem več na 2. strani.
Zadnji dan pouka smo se
mudili v Kristan vrhu, v tam-
kajšnji celodnevni osnovni
šoli. Posnetek je najbrž do-
volj zgovoren.
gJ|PPP^	lili
I B
■ \ ^ ■ - ■
^m^Hm m^^^MM I *
ll^fMlS i l^Hi^HI
iH lliiigf&ilKl	I
v' ||	Hf	<
IR®	f
j i IHHRHIHHi I
H ^iisi^^^HH1
s i . ; •	'
**	z t t, ^ .
v.......••••• ^ ......—	^ «•	:
Sovraštvo bližnjih to
gnezdo revščine
Idiličen svet v Ločah nad Šmartin-
skim jezerom skriva pri Trobiševih
veliko gorja, ki ga je povzročil dru-
žinski prepir. Stran 13.
Inventivno delo v Šmarju si vztrajno
utira svojo pot
Ugodni časi za razvoj so se pričeli, ko smo se zavedli
velikih prihrankov in proizvodnih učinkov znanja. Str. 7.
Kavna mrzlica še razsaja
Kava izvira iz tropskih krajev. Kavna mrzlica pa iz
naših. Kako huda je, smo želeli izvedeti v akciji »Oglas«.
Stran 12.
V laškem rudniku letos 40
tisoč ton premoga
V laškem, rudniku je trenutno zaposlenih 200ljudi.
Po besedah direktorja Franca Semeta so laški rudarji
lani nakopali 28 tisoč 750 ton, kar je za pet odstotkov
več kot leta 1981. 40 odstotkov izkopanoga premoga
so prepeljali v Termoelektrarne Šoštanj, ostalih 60
odstotkov pa so prodali. Letos načrtujejo izkop pre-
moga v višini 40 tisoč ton premoga. Bolj kot na
izkopu premoga pa v laškem rudniku delajo na od-
krivanju novih zalog, ki naj bi še povečale proizvod-
njo kvalitetnega laškega premoga.
Kljub ožjemu programu bo
telefonov na Celjskem več
Na Celjskem smo lani dobili 2150 novih priključkov. Do lota 1085 pa bo
priključkov 29.000
Precejšnje motnje pri telefoniji so
nas sredi minulega tedna znova opo-
zorile, kako težko je brez telefona po-
slovati m živeti. Hkrati lahko tudi
oo»je razumemo tiste, ki na Celjskem
vrsto let čakajo na telefonske apa-
ra.e, /.a katere so pripravljeni prispe-
vati več mesečnih osebnih dohodkov.
i istim, ki morda še niso zvedeli, če-
mu je bilo prejšnji teden nekaj dni
tako težko dobiti telefonsko zvezo, naj
povemo, da je prišlo do okvare raču-
nalnika v telekomunikacijskem cen-
tru na Golovcu. Zamenjati so morali
napravo za napajanje računalnika.
Drugi računalnik je sicer delal brez-
hibno, vendar vsega prometa ni zmo-
gel, zlasti še ne med osmo in deseto, pa
enajsto in štirinajsto uro, ko so telefon-
ske zveze najbolj obremenjene.
OkleSčen Investicijski
program
Ker naše bralce gotovo zanima, koli-
ko je stabilzacijska politika načela v
srednjeročnem načrtu predvdene in-
vesticijske naložbe v dejavnost PTT,
zlasti še v razvoj telefonije, smo Dane-
ta Rinca, direktorja PTT podjetja Ce-
lje povprašali, kaj je po nedavni spre-
membi srednjeročnega načrta območ-
na SIS za PTT promet še ohranila za
naslednja tri leta.
Rrez omejitev in položitve nekaterih
programov seveda ni šlo, kljub temu
pa je mogoče reči, da je po lanskem
dokaj uspešnem letu (vključili so 2.150
novih telefonskih naročnikov), še pre-
cej ostalo v programu do leta 1985.
Skoka na 36.000 telefonskih naročni-
kov sicer ne bo mogoče doseči, vendar
je tudi številka 29.000 naročnikov do
konca leta 1985, še vedno več kot
vzpodbudna. Več na 3. strani
Moifiana po novi poti
Po nekajletnih prerekanjih
okrog težav zaradi Montane iz
Žalca sedaj občinske družbeno-
politične organizacije podpirajo
naslednjo rešitev: TOZD Zalo-
ška Gorica naj bi se priključila h
konzorciju, ki bi ga sestavljali
Belinka, cementarna Anhovo,
Cinkarna Celje in Aero. Sedanja
tozd Profilirka pa naj bi bila po
novem organizirana v DO Mon-
tana. Bo ta rešitev slednjič pra-
va za odpravo večletnih prere-
kanj o usodi Montane?
Komolčarstvo edina
avtobusna vstopnica
V šentjurski občini ne ve-
do več, kako bi prišli v pogo-
vorih s celjskim Izletnikom
na zeleno vejo. Večina dogo-
vorov in obljub je doslej pad-
la v vodo. Težave s prevozi
delavcev na delo in nazaj pa
ostajajo in presegajo vsa po-
trpljenja ^Tajanov, ki so v
zadnjem času zaradi po-
manjkanja bencina vezani
na prevoz z javnim prome-
tom. Najhuje je zjutraj. Na
delo se dnevno vozi 2000 de-'
lavcev, tu y>a so seveda še
srednješolci, ki se prav tako
vozijo v Celje. Ena izmed
preveč obremenjenih prog v
šentjurski občini je tudi ti-
sta na relaciji Kozje-Lesič-
no-Prevorje-Slivnica-Šent-
jur-Celje. 100 ljudi in včasih
več se natlači v avtobus, ki
potem sopiha proti dolini.
Mnogi potniki ostanejo dol-
gih nosov na avtobusnih po-
stajah že v Zegru in Košnici.
• zanje že zdavnaj ni več pro-
stora. Tako je komolčarstvo
edina Vstopna viza za avto-
bus, če le-ta slučajno ustavi.
Na progi ob avtobusnih po-
stajališčih ostajajo delavci in
zamujajo delo, prihajajo na
svoja delovna mesta neje-
voljni, njihov delovni dan je
često slabši, kot bi lahko bil.
Ni se zgodilo malokrat, da je
komu zaradi gneče postalo
slabo, moral je izstopiti in ča-
kati na nadaljno usodo.
Krajani Prevorij so že tudi
sami pisali Izletniku in na
problem opozorili tudi s pi-
sanjem v našem tedniku. A
je bilo vse skupaj kot bob ob
steno. Se en dodatni avto-
bus, pravijo krajani, pa bi bi-
la oba dovolj polna. Verjetno
bi se z racionalno razporedi-
tvijo avtobusov in šoferjev to
dalo storiti.
V kratkotrajno tolažbo
potnikom samo tole: v času
šolskih počitnic bo gneča
manjša. Potem pa - vse po
starem?
MATEJA PODJED
Prijatelj iz Zadra
O bratstvu in enotnosti na-
rodov in narodnosti Jugosla-
vije pogosto govorimo z veli-
kimi besedami in popišemo
dolge strani referatov. Pa
vendar je to tudi način življe-
nja. Srečko Bajlo je človek, ki
tako živi.
Od prvih dni NOB, ko se je
septembra 1941 star še ne 17
let vključil med borce za svo-
bodo. Z njimi je šel skoraj sko-
zi vse ofenzive. Dolgoletni ak-
tivni oficir pa je vedno našel
čas tudi za pesem, za sodelova-
nju pri mešanemu pevskemu
zboru Petar Zoranič v Zadru.
Z njimi je spoznal Celje in pev-
ski zbor France Prešeren, pev-
ci so spoznali pevce, ljudi, s
katerimi imajo mnogo skupne-
ga. Spoznali so se v pesmi, živ-
ljenju in prijateljstvu, ki je pre-
raslo besede. Srečko je prišel
na obisk v Celje še enkrat: »Da
spet vidim prijatelje. Ničesar
ne potrebujem. Samo v Celju
imam 50 hiš...«
2. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm	13. JANUAR 1983
Zadovoljstvo pri
preskrbi je odveč
V zadnjih dveh mesecih minulega leta se je na Celj-
skem nedvomno precej izboljšala oskrba z osnovnimi
gospodinjskimi potrebščinami. Kljub temu pa ni ra-
zloga, da bi se trkali po prsih, čeravno si mnogi delavci
s področja preskrbe za svoje napore in iznajdljivost
zares zaslužijo priznanje.
Jasno je, da bi bilo samozadovoljstvo nevarno za
uspavanje. Časi pa niso takšni, da bi »pečene piške«
kar same letele v usta. Če nočemo bonov, seznamov,
nakaznic ali kakšnega drugega administrativnega raz-
deljevanja osnovnih gospodinjskih potrebščin, je ja-
sno, da bo v prihodnje treba nadaljevati s prizadevanji
za večanje proizvodnje hrane, zlasti tudi na domačih
poljih. Dalje, da bo treba krepiti blagovne rezerve in
razvijati proizvodne oziroma sovlagateljske odnose s
proizvajalci dobrin, ki jih doma ne zmoremo.
Spominjamo se še, kakšne so bile vrste in druge
zgodbe novembra, ko so spet začeli deliti plin. In Merx
je moral dati novembra v trgovine trikratno običajno
količino pralnega praška, da ga je končno kaj ostalo na
policah. Mesečna poraba je namreč znašala okrog 200
ton, novembra pa so ga prodali 600 ton. Kljub temu je
ob novem letu, ko se je precej praška selilo v južne
kraje, bilo vprašljivo, ali bodo trgovine vzdržale naval.
To in ono bi lahko rekli tudi o mesu, ki je - čeprav še
ne zadovoljivo - znova začelo nadomeščati puščobo
prej praznih mesnic.
Nedvomno je res, da se je zaupanje kupcev do pre-
skrbe znova okrepilo. To moramo negovati, zlasti pa
razvijati tudi zaupanje proizvajalcev, ki so bili že več-
krat razočarani. To je bilo jasno čutiti tudi na nedavni
seji izvršilnega odbora celjske območne interesne
skupnosti za preskrbo.
Bodimo konkretni. Če obljubimo premije za privezo-
vanje telet in za molznice, potem pač moramo poskr-
beti tudi za pravočasna izplačila. Privezovanje telic je
prvi pogoj za več mesa in več mleka. In če tu ne bomo
dosledni, bo vse drugo dalo kaj malo koristi. Gospo-
darske računice so tiste, ki bodo najbolj preprečile
pojave prekomernega klanja ali skrivne prodaje telet.
Med temeljne naloge uvršča sis za preskrbo tudi
zagotavljanje več močnih krmil in mešanice mineral-
nih koncentratov za pitanje govedi in za molznice.
Zaman je tudi govoriti, da smo v Evropi med zadnjimi
po količini uporabe umetnih gnojil, če hkrati ne poskr-
bimo, da bi jih kmetijski proizvajalci lahko pravočasno
dobili po zmerni ceni.
Najbrž ne brez razloga je še največ kritike letelo na
slabšo kakovost mesnih izdelkov in slabo oskrbo z
mlečnimi izdelki. SIS za preskrbo je začela precej
zanimati prodaja mleka v obmorske kraje že v času, ko
kmetijske organizacije kasnijo z obljubljeno večjo pri-
rejo mleka do zgraditve nove mlekarne. Toda, ali je
kriva samo mlekarna, če se mora dogovarjati celo za
izvoz mleka, da bi si ceneje zagotovila potrebna de-
vizna sredstva zs embalažo?
-ko
Konec Kortingove kalvarije
Poslovodna odbora Gore-
nje SOZD in Gorenje TGO
sta pripravila v torek ti-
skovno konferenco, kjer sta
izdala sporočilo o sprejemu
drastičnih ukrepov za pove-
čanje izvoza na konvertibil-
no področje (letos naj bi ta
znašal kar 60 odstotkov ce-
lotne fizične proizvodnje),
odpravo žarišč dosedanjih
izgub in rešitev devizne ne-
likvidnosti.
Po temeljiti analizi dose-
danjega dela ter želji po bolj-
šem gospodarjenju v prihod-
nje so v zaključku sporočila
zapisali:
»Da bi zagotovili za izvoz-
no proizvodnjo potrebne su-
rovine in ostalo, kar potrebu-
jemo, bodo potrebni drastič-
ni ukrepi za zmanjšanje po-
rabe vseh deviznih sredstev
za vse tiste namene, ki jih
neposredno ne pogojuje za-
gotavljanje izvozne proi-
zvodnje. Posledica takšne
usmeritve je odločitev delav-
skega sveta Gorenje TGO Ti-
tovo Velenje o ukinitvi proi-
zvodnje barvnih tv sprejem-
nikov v tovarni Gorenje Kor-
ting elektronic v Grassauu v
Zvezni republiki Nemčiji in
o njenem prenosu v Gorenje
TGO Titovo Velenje.
S tem bo tudi uresničeno
hotenje po racionalizaciji
proizvodnje in njeni koncen-
traciji povsod, kjer je to mo-
goče in potrebno.«
Med nekaj več kot 600 de-
lavci je tudi 124 Jugoslova-
nov. Povedano je bilo, da jim
bodo ob vrnitvi (po njihovi
želji seveda) poskušali zago-
toviti ustrezna delovna me-
sta v Gorenju, kot tudi dru-
god. Večletna kal vari j a Go-
renja in Kortinga je tako vsaj
po tej strani končana.
T. VRABL
Med počitnicami so ponekod
dobro poskrbeli za mladino
Dejavnosti, ki so Jih pripravili za mlade, so raznolike
Počitnice so namenjene
predvsem počitku in spro-
stitvi. Vendar pa so trije te-
dni kar dolgi in zato so na
osnovnih šolah v celjski re-
giji pripravili vrsto organi-
ziranih počitniških aktiv-
nosti, ki bodo učence zapo-
slile, starše pa razbremeni-
le skrbi kaj počne njihov
otrok, medtem ko so v
službi.
CELJE: Zveza telesnokul-
turnih organizacij občine Ce-.
lje je pripravila za učence v
teh treh tednih obširen pro-
gram prostočasnih aktivno-
sti. V Mestnem parku bo
možno brezplačno drsanje še
14. januarja, od 17. do 21. ja-
nuarja in od 24. do 28. ja-
nuarja vedno od 10. do 11,30
ure. V hali Golovec je brez-
plačno kopanje v istem ter-
minu od 11. do 14. ure. Isto-
časno je v dvorani in v avli
hale Golovec možno igrati
tudi mali nogomet, košarko,
odbojko in namizni tenis. Za
počitnice pripravljajo tudi
program smučarskih teča-
jev, ki pa bodo le ob zadostni
količini snega. Ce pa snega
ne bo, lahko učenci še vedno
obiščejo matinejske kino
predstave v kinu Metropol.
V Pionirskem domu so za
vse osnovnošolce celjskih
šol pripravili organizirano
varstvo (delujeta likovni in
tehniški krožek, kulturne
sekcije, otroci pa lahko gre-
do tudi na sprehode in na
drsanje v Mestni park) in ko-
sila vsak dan od 11. do 12.30.
ŠMARJE: Osnovnošolci
imajo organizirano šolo smu-
čanja na Arehu, ki bo pote-
kala en teden z vsakodnev-
nim avtobusnim prevozom
iz Šmarja in nazaj domov.
ŠENTJUR: V okviru zim-
ske šole v naravi je za šent-
jurske petošolce pripravljen
enotedenski smučarski tečaj
na Rogli. TVD Partizan pri-
pravlja za višje razrede nada-
ljevalni, za nižje razrede pa
začetni smučarski tečaj. Var-
stva in šolskih kosil na OS
Franja Malgaja letos ni, ker v
času počitnic selijo šolsko
kuhinjo.
LAŠKO: Prva dva tedna
imajo organizirano smuča-
nje na Rogli. Mladinski pev-
ski zbor pa ima trodnevne
vaje na Šmohorju. Varstva in
šolskih kosil letos ni.
MOZIRJE: Pripravili so
.organizirano varstvo in pre-
hrano v šolski kuhinji, ven-,
dar zaradi premajhnega šte-
vila prijavljenih učencev ra-
zmišljajo, da bi te učence
priključili kar vzgojno var-
stvenemu zavodu. V Mozirju
bo tudi smučarski tečaj, ven-
dar le, če bo dovolj snega.
ŽALEC: Tudi žalski
osnovnošolci so odvisni od
snega, če bo le-tega dovolj,-
imajo pripravljen smučarski
tečaj v Libojah, če pa snega
ne bo, pa preostane šolarjem
le lastna iznajdljivost kako
čimlepše preživeti počitnice.
SLOVENSKE KONJICE:
Podobno kot v Žalcu je tudi
v Slovenskih Konjicah.
Osnovnošolci imajo le mož-
nost smučanja na Rogli, ves
ostali prosti čas pa so prepu-
ščeni sebi in svoji iznajdlji-
vosti.
TITOVO VELENJE: Naj-
boljši primer za to kako se le
da tudi v počitnicah organi-
zirati prosti čas učencev je
prav gotovo Osnovna šola
bratov Mravljak. Učenci lah-
ko koristijo smučarske pake-
te na Kopah in Golteh, ki jih
pripravlja Rdeča dvorana.
Prijetno pa lahko izpolnijo
svoje počitnice tudi na šoli,
kjer imajo organizirano var-
stvo in prehrano. Vsak dan
od 10. do 12. ure se učenci
lahko vključujejo v enain-
dvajset izvenšolskih dejav-
nosti, od katerih je poleg te-
lesne kulture najbolj zasede-
na plesna, vrtnarska, dram-
ska, likovna in tehniška sek-
cija, učenci pa lahko igrajo
tudi šah, uporabljajo interno
šolsko televizijo, Mladinska
delovna brigada bo očistila
šolsko okolico, skupina
učencev pa pripravlja tudi
pustno povorko, ki bo letos v
Titovem Velenju nekaj po-
sebnega. Zares lep vzgled,
kaj vse lahko učenci delajo
tudi v počitnicah. Le voljo je
treba imeti, te pa ne manjka
ne učencem, saj jih je vklju-
čenih preko sto, ne pedago-
škim delavcem in zunanjim
sodelavcem.
IVANA FIDLER
Zaposlovanje
mladih
Občinska konferenca
ZSMS Celje bo jutri pripra-
vila posvet, na katerem se
bodo dogovorili skupaj s štu-
denti VEKŠ iz Celja o razi-
skavi problemov zaposlova-
nja mladih. Raziskava -
pobudniki so bili študenti -
naj bi odgovorila predvsem
na vprašanje, kakšne so de-
janske kadrovske potrebe na
Celjskem, kje in kakšne so
možnosti zaposlitve ter ob
kakšnih pogojih.
Problemi zaposlovanja
mladih so vse bolj pereči, za-
to raziskava o tem sodi v sr-
čiko globjih interesov mla-
dih.
UM
Venfieslav
Zalezlna
predlagan za
sekretarja
OKZKS Celje
V skladu s sklepom občii
ske konference Zveze komi
nistov Slovenije Celje so
celjski občini že pred tedi
začeli postopek za evident
ranje kandidatov za noveg
sekretarja predsedstva ol
činskega komiteja ZKS. S<
danji sekretar Aleš lic je ru
mreč že od prvega septen
bra lani predsednik KPO
celjski Kovinotehni.
Kadrovska komisija, ki j
evidentirala sedemnajst kar
didatov, je v ožji izbor prec
lagala štiri, predsedstvo ol
činskega komiteja pa je t
dni dalo v javno razprav
predlog, da bi za sekretarj
predsedstva izvolili Venč(
slava Zalezino, znaneg
družbenopolitičnega dela\
ca iz Celja. Venčeslav Zalez
na, po poklicu pravnik, je
občini opravljal že več pc
membnih dolžnosti. Bil je ž
predsednik občinskega sve
ta zveze sindikatov, pa pred-
sednik izvršnega sveta sku{
ščine občine, po poteki
mandata pa je lani prevzt
dolžnost direktorja Blago\
nega centra v sozdu Merx.
Priprave na Kozjansko 83
V Šentjurju so že stekle prve priprave na letošnjo
Zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko 83. Pogo-
vori tečejo o tem, da bi bilo osrednje delovišče gradnja
vodovoda izpod Bohorja preko Planine v Dobje, kar je
pomembno tudi iz strateškega vidika. Vodovod bo
dolg okrog 8 kilometrov. Prav tako pomembno je, da
naj bi brigadirji pitno vodo pripeljali tudi do vasi Šent-
vid pri Planini in do brigadirskega doma, kjer je še
kako potreben. S to potezo gradnje vodovodnega
omrežja bo v šentjurski občini, razen delno na ob-
močju Dramelj, problem s pitno vodo rešen. Pri grad-
nji domala vseh vodovodov v občini so sodelovali
brigadirji iz cele Jugoslavije. Za letošnjo zvezno akcijo
pa ob glavnih deloviščih načrtujejo še nekaj manjših,
kot so na primer mini melioracije.
MP
Skoraj 5 milijonov ton premoga
zgorelo v Termoelektrarni Šoštanj
V lanskem letu so v Termoelektrarnah Šoštanj pokurili
kar štiri milijone 990 tisoč ton premoga ali domala celotno
letno proizvodnjo velenjskega rudnika. Ta podatek pa je
malce drugačen, saj v TEŠ niso kurili samo premog iz
velenjskega rudnika (ta je bil tudi za široko potrošnjo),
temveč so ga dobili tudi iz ostalih slovenskih ter bosanskih
rudnikov v višini 985 tisoč ton.
Sicer pa so V TEŠ v lanskem letu proizvedli 3 milijarde 802
milijona kWh električne energije in 323 milijonov kWh to-
plotne energije. Tako je bila lanska proizvodnja električne
energije največja v 27 letnem obstoju šoštanjskih Termo-
elektrarn. V primerjavi z letom 1981 so tako oddali v omrežje
kar 50 milijonov 600 tisoč kWh električne energije več.
Delovni načrt TEŠ za letošnje leto še ni znan, bo pa po vsej
verjetnosti do konca januarja.
tv
Konjiški borci
o svojem delu
V krajevnih organizaci-
jah Zveze združenj bor-
cev v konjiški občini v
tem mesecu pregledujejo
svoje delo v preteklem
letu.
Krajevna organizacija v
Slovenskih Konjicah je
že imela prejšnji teden
svojo letno konferenco.
Tako kot drugi člani Zve-
ze združenj borcev so v
preteklem letu sodelovali
pri urejanju spominske
hiše na Tolstem vrhu,
kjer je umrl komandant
XIII. udarne brigade Mir-
ko Bračič, Milenko Kne-
ževič in pripravi spomin-
ske poti ob pomnikih Na-
rodnoosvobodilne borbe
v občini.
Lani so odkrili tudi
spominsko obeležje dve-
ma padlima partizanoma
na Vešeniku.
MBP
Cigaret manjka
Ni deviz za uvoz papirčkov in filtrov
Letošnje leto se za kadilce
ni dobro začelo. Cigaret pri-
manjkuje, trafikanti se jezi-
jo, prav tako gostilničarji,
trgovci in drugi, ki svojim
gostom in kupcem ne more-
jo ponuditi zaželjenih ciga-
ret. Kakšna je pravzaprav
situacija in koliko časa naj
bi vse skupaj še trajalo. O
tem smo se pogovarjali s
Štefanom Jagrom, vodjem
organizacijske enote Tobač-
ne tovarne Ljubljana v Ce-
lju.
»Težave trajajo že od polo-
vice lanskega novembra, ves
december in sedaj v januar-
ju. Položaj, kakršen je v ja-
nuarju, pa je doslej sploh
najslabši.	Primanjkuje
predvsem tistih cigaret, po
katerih je največje povpraše-
vanje. Nekatere licenčne
vrste cigaret, kot sta na pri-
mer HB in Winston, pa so
sploh prenehali izdelovati.«
- Zakaj takšno pomanj-
kanje?
»Primanjkuje cigaretnih
papirčkov in filtrov, pa celo
celofana za škatlice in dru-
gih stvari, ki so vse iz uvoza.
Domača tobačna industrija z
izvozom ne zasluži toliko, da
bi lahko uvozila te prepo-
trebne dele za cigarete. Tudi
združenje tobačne industrije
Jugoslavije ne najde poti iz
teh zagat. Tako trenutno nih-
če ne ve, kdaj se bo takšno
stanje popravilo. Prepričan
pa sem, da se mora, kajti tež-
ko je povedati, kako je s tem,
če kadilci ostanejo brez svo-
jih cigaret. V našem skladi-
šču telefoni neprestano zvo-
nijo. Odpovedati smo morali
razvoz cigaret po terenu, ti
ko da prihajajo v grosističn
skladišče naročniki, ki jir
po kilogramih delimo tist
vrste cigaret, ki jih sploh š
imamo kaj. Za ilustracijo ni
povem, da smo založeni k(
maj z deset odstotki norma
nih količin.«
- Zadnja podražitev eigJ
ret torej ni prinesla pozith
nih učinkov?
»Celotno povišanje je šl
na račun zvišanega prome
nega davka. Pri oblikovanj
novih maloprodajnih cen, j
so bile pravo presenečenj'
ni sodeloval nihče iz tobačn
industrije. Proizvajalci cig*
ret niso ob spremembi ce
izboljšali svojega položaj
niti za dinar, ob nepravilni
matematičnih zaokrožitva
novih stopenj prometneg
davka pa tovarne celo izgut
ljajo po nekaj milijonov d
narjev dohodka.«
JANEZ VEDENfl
13. JANUAR 1983
mmmmm^n
MHiiiU
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Predstavniki združenega dela na Kozjanskem
Delovna organizacija Pinus iz Rač že nekaj let sodeluje z Osnovno šolo Solidarnost iz
Loke pri Žusmu. Tako so tudi letos predstavniki te delovne organizacije obiskali šolo in
šolarje obdarili z darili Tovarne dušika iz Ruš, Zlatoroga iz Maribora, Tehnoimpeksa iz
Ljubljane in Aera iz Celja. Šolarji so jim ob tej priložnosti pripravili kratek kulturni
program, delegacija pa se je zadržala še nekaj časa v pogovoru z učiteljskim kolektivom OŠ
Solidarnost. Potem so predstavniki iz Rač nadaljevali svojo pot po Kozjanskem še do
Podsrede, kjer so obiskali Javorškove in Ano Kostanjškovo. Zanimiv razgovor se je razvil z
Ano, saj so njene misli še kako povezane s številnimi obiski tovariša Tita na Kostanjškovi
domačiji. Delavci Raškega Pinusa so ob tej priložnosti obiskali tudi Titov muzej v Trebčah
in domačijo Mariie Broz.
Na sliki: Z obiska na Javerškovi domačiji v Podsredi. (Druga z desne Ana Kostanjškova.)
N. R.
Kljub ožjemu programu bo
telefonov na celjskem več
Ker ima celjska regija se-
daj okrOg 20.200 naročnikov,
to pomeni, da,bi prihodnja
tri leta poprečno vključili po
3.000 novih telefonov. To pa
je številka, s kakršno se v
vsem povojnem obdobju v
celjski poštni regiji še ne mo-
remo pohvaliti. Leta 1980 je
imelo osem občin celjske ob-
močne skupnosti komaj ne-
kaj čez 17.000 telefonskih na-
ročnikov.
V Titovem Velenju še
letos nova pošta
Toda ali je še vedno dokaj
optimistični načrt za razvoj
telefonije na Celjskem rea-
len? Poznavalci razmer pra-
vijo, da ga bo z ustreznim
prizadevanjem mogoče ure-
sničiti. Najprej velja poveda-
ti, da ima lokalna centrala na
celjskem Golovcu za celjska
severna predmestja na voljo
še čez tri tisoč možnih prik-
ljučkov (čez dva tisoč so jih
že vključili).
Najpomembnejša naložba
tega srednjeročnega obdobja
pa je velenjska pošta, ki bo
predvidoma nared do okto-
bra. V njej bodo nekaj mese-"
cev kasneje usposobili že tu-
di novo telefonsko centralo,
ki bo podvojila telefonske
možnosti Velenja (od se-
danjh 3.000 na 6.000 možnih
priključkov). Ker je lokalno
omrežje v glavnem že zgraje-
no (nov kabel dobi tudi indu-
strijska cona) in ker so že za-
gotovili denar tudi za 700 do-
datnih medkrajevnih zv^z z
glavno centralo v Celju (po
radijskem sistemu), bodo v
Velenju lahko hitro vključili
množico čakajočih
Šempeter, Žalec,
Konjice, Zreče...
Razen v Velenju je zaosta-
janje v razvoju telefonije naj-
bolj občutno v žalski občini.
No, stvari se sedaj že premi-
kajo z že naročeno vozelno
telefonsko centralo, ki jo bo-
do montirali v Šempetru.
Hkrati dobi Šempeter tudi
dovolj lokalnih priključov, v
programu pa je ostalo tudi
povečanje zmogljivost lokal-
ne centrale na Polzeli.
Ta čas je še malce bolj od-
maknjen program samega
mesta Žalca, kjer je treba
zgraditi tudi novo poštno po-
slopje in montirati lokalno
centralo za 2.000 telefonskih
priključkov.
Zelo odločno so se za ra-
zvoj telefonije zavzeli v ko-
njiški občini. V samih Slov.
Konjicah so s samoprispev-
kom zagotovili prostore za
pošto (v večnamenski stavbi,
ki je v gradnji), pohiteti pa
bodo morali še s krajevnim
omrežjem. V Zrečah so se iz-
kazali. Prostore za novo po-
što bo zgradil Unior, PTT po-
djetje pa bo prispevalo avto-
matsko centralo za 760 prik-
ljučkov. Unior je poskrbel še
za dobre telefonske zveze z
Roglo, pomaga pa tudi pri
krajevnem omrežju.
šn kaj bo moralo
počakati
V srednjeročnem načrtu je
ostalo povečanje zmogljivo-
sti telefonskih central še v
vrsti krajev, ki jih posebej ne
omenjamo. Iz srednjeročne-
ga načrta pa je na kasnejša
leta preložena gradnja nove
pošte z vozliščno centralo v
Rogaški Slatini. Odložena je
tudi gradnja centra za poštne
pošiljke v celjskem Gaberju.
Ker so izpadli iz samopri-
spevka, bodo še morali poča-
kati tudi v Vojniku in Što-
rah. Dalje gre za problem La-
škega, kjer bo treba precej
denarja za prostore, novo
centralo in krajevno omrež-
je. Skrčenje investicijskega
programa pomeni za celjsko
regijo 4.000 možnih priključ-
kov manj, kot so prvotno
predvidevali.	LOV
Gostje Iz Karlovca
v Šentvidu pri
Planini
Vzgoj noizobraževal ni
zavod iz Šentjurja goji
prijateljske stike s soro-
dno izobraževalno orga-
nizacijo iz Karlovca. 80
otrok iz Karlovca bo priš-
lo v brigadirski dom v
Šentvid pri Planini in v
tem lepem kraju ostalo
do 18. januarja.
MP
Veliko je nalog v KS Kristan vrh
Ivan Drofenlk: »Težam se z tSMIml odlagališči«
Kristan vrh je krajevna
skupnost v občini Šmarje pri
Jelšah, kjer občani stalno ra-
zmišljajo, kako izboljšati in
popestriti življenje v kraju.
Sredstva krajevne skupnosti
ne zadoščajo za številne po-
trebe, s katerimi se ljudje
srečujejo, zato "pa je vselej
dovolj dobre volje in pri-
pravljenosti za prostovoljno
delo in odrekanje.
V preteklem mandatnem
obdobju je bilo storjenega
marsikaj: leta 1981 je bil
zgrajen nov kulturni dom, ki
je obenem tudi dom gasil-
cev, ki sedaj potrebuje še no-
tranjo opremo. Urejeno je bi-
lo pokopališče in zgrajena
nova mrliška vežica. V zasel-
kih Laše, Grliča, in Kristan
vrh so v preteklih letih za-
zvonili novi telefoni. V La-
šah pa je bil položen asfalt na
kilometru krajevne ceste.
Marsikaj novega bo tudi
letos in v naslednjih letih. V
gradnji so štiri avtobusna
postajališča, dve v vasi Hajn-
sko in dve v Kristan vrhu, s
sredstvi občinske komunal-
ne skupnosti, krajevne skup-
nosti in zainteresiranih obča-
nov pa bodo zgrajeni prik-
ljučki za dodatnih petnajst
telefonskih številk. Precej
sredstev bo namenjenih za
obnovo in posodobitev kra-
jevnih cest, za izkope jarkov
in za nasipavanja. V letoš-
njem planu je, na pri-
mer, obnova ceste Kristan
vrh-Kačji dol in povezava s
cesto v Rogaško Slatino.
Krajani imajo v načrtu zgra-
diti tudi spominsko obeležje.
Na krajevnem pokopališču
bodo postavili spomenik
Ivanu Reparju, partizanske-
mu kurirju, ki je padel v vasi
Hajnsko.
Ivan Drofenik je predse-
dnik sveta krajevne skupno-
sti Kristan vrh. Kot posebno
vrednoto poudarja dobro so-
delovanje krajevne skupno-
sti s sosednjimi: Pristavo,
Mestinjem in Sladko goro.
Pravi, da je glavni problem,
na katerega krajani stalno
opozarjajo, problem komu-
nale, ki se najbolj očitno ka-
že v številnih »divjih« odla-
gališčih vsemogočih odpa-
dnih snovi in materialov. »V
današnjih surovinskih teža-
vah je takšno početje nedo-
pustno. Marsikaj, kar leži po
naših gozdovih in ob cestah
bi se dalo koristno predelati,
če bi imeli nekje "urejeno od-
lagališče. Onesnaženost oko-
lja, zlasti voda, je v najtesnej-
ši povezavi s tem proble-
mom«.
M. AGREŽ
Mladinska politična šola v
Šentvidu je dosegla namen
Občinska konferenca Zveze
socialistične mladine Šentjur
je pripravila tudi letos mladin-
sko politično šolo v Šentvidu
pri Planini. Od 7. do 9. januarja
je bilo v brigadirskem naselju
Jože Perčič zbranih okoli pet-
deset mladincev iz skorajda
vseh osnovnih organizacij.
Mladi so nad to obliko izobra-
ževanja navdušeni, saj menijo,
da je ena izmed najpomemb-
nejših nalog vsakega mladinca
aktivno sodelovanje v družbe-
no-političnem življenju. Odlo-
ča in aktivno sodeluje pa lahko
le tisti, ki nekaj ve.
V treh dneh, kolikor je traja-
la mladinska politična šola, se
je zvrstilo sedem predavanj.
Mladi so poslušali predavanje
Mirka Čandra o zaposlovanju,
Alberta Lebiča o mladinski or-
ganizaciji danes in kadrovski
politiki v ZSMS, Bojana Žlen-
dra o organiziranju in preživ-
ljanju prostega časa mladih,
delegatov iz kongresa Zveze
socialistične mladine Sloveni-
je in Jugoslavije o najbistve-
nejših obravnavanih točkah na
kongresih, Cveta Gajška in
Zdravka Zidarja o oblikah dela
na mladinskih delovnih akci-
jah, Borisa Križmančiča o go-
spodarsko politični situaciji
doma in v svetu ter o aplikaci-
jah razmer na mlade, Vlada
Gorjupa o varnostno politič-
nem položaju doma in v svetu,
za zaključek šole pa je organi-
zator - Občinska konferenca
mladih - pripravil še predlog
aktualnih nalog dela. Največ
zanimanja med slušatelji je
vzbudilo prav predavanje Mir-
ka Čandra o zaposlovanju, saj
je vključevalo problematiko
usmerjenega izobraževanja, ki
je za mlade trenutno najbolj
pereč problem. Živahna pole-
mika se je razvila tudi ob pre-
davanju Bojana Zlendra kako
organizirano preživeti prosti
čas. Mladi slušatelji pa so veli-
ko bolj kot nad samimi preda-
vanji navdušeni nad razgovori,
ki so sledili vsaki obravnavani
temi. Na teh razpravah so lah-
ko spraševali, kritično ocenje-
vali in komentirali posamezne
teme, to pa jim je dalo največ
možnosti za kvalitetno izobra-
ževanje in nadaljnje delo.
Ob koncu pa zapišimo še ne-
kaj izjav slušateljev, ki najbo-
lje kažejo, kaj so mladi odnesli
z Mladinske politične šole:
Alojz KOLAR, predsednik
OO ZSMS Loka pri Žusmu:
»Tukaj v Šentvidu, na Mladin-
ski politični šoli, sem drugič
zapored. Menim, da je organi-
zacija dobra in da so v kratkem
času treh dni teme kvalitetno
izbrane, saj nas seznanjajo s
problemi doma in po svetu.
Želim, da bi še posebej obrav-
navali gospodarski položaj Ju-
goslavije v svetovni gospodar-
ski krizi. Naloga vseh slušate-
ljev pa je, da pridobljeno zna-
nje posredujemo v svojih
osnovnih organizacijah in tako
prenesemo rezultate trodnev-
ne šole na čim večje število
mladih.«
Gorazd HORVAT, aktiv
ZSMS LB-SB Celje - ekspozi-
tura Šentjur: »Mladinske poli-
tične šole sem se letos udeležil
prvič in mi je zelo všeč. Odslej
bi želel aktivneje sodelovati v
družbeno političnem življenju
in menim, da so takšne oblike
izobraževanja primeren način
osvajanja novega znanja. Naj-
bolj mi je bila všeč tema o za-
poslovanju mladih, saj je zajela
tudi probleme usmerjenega
izobraževanja. Želel pa bi si še
predavanje s področja stano-
vanjske problematike.«
Cveto KAVKA, sekretar OO
ZSMS Šentjur-center: »Tudi
jaz sem prvič na šoli in mislim,
da so teme glede na naše inte-
rese pravilno izbrane. Pogre-
šam pa nekaj več razprav na
temo »Mladi in šport.« Vzdušje
v brigadirskem naselju je do-
bro in mladi smo se kmalu
spoznali med seboj - k terriu
pa so verjetno največ pripomo-
gli zabavni večeri, popestreni s
kulturnim programom in ple-
som.«
Mihela GOLEŽ, OO ZSMS
Ponikva: »Mladinske politične
šole sem se udeležila že lani in
moram priznati da sem letos
tukaj prav zato, ker je vzdušje
vselej prijetno. Obravnavane
teme so aktualne, dobro izbra-
ne, mislim pa, da bi bilo po-
trebno vpeljati še nekaj preda-
vanj s področja stanovanjske
problematike in kulturnih de-
javnosti. Pri vsem skupaj pa
mi le ni nekaj všeč - to je mraz,
ki neusmiljeno pritiska v pre-
davalnici in tudi drugih delov-
nih prostorih.«
IVANA FIDLER
Managua in priprave na sedmi vrh
Ministrski sestanek neuvrščenih
držav v glavnem mestu Nikaragve, Ma-
nagui, z množično udeležbo demantira
govorice, ki jih je bilo tu pa tam slišati v
zadnjem času, o nekakšnem upadu de-
javnosti in angažmana včlanjenih
držav. V Managui govore o problemih
Latinske Amerike, toda udeležba blizu
sto predstavnikov neuvrščenih kaže, da
se gibanje ukvarja tudi z delnimi vpra-
šanji, kar je razumljivo, da pa se zani-
manje za probleme tega ali onega dela
sveta ne omejuje samo na države tega
območja. Z drugimi besedami: svet je
čedalje bolj celota, v dobrem in v sla-
bem, in velika večina v gibanju neuvr-
ščenih delujočih držav se tega zaveda.
Paleta latinskoameriških tegob je zelo
široka. Najprej je tu nazadovanje gospo-
darstva. Na to se navezuje blizu četrt
bilijona (240 milijard) dolarjev dolgov.
V Latinski Ameriki so tri države, ki so
največje dolžnice na svetu: Mehika, Bra-
zilija in Argentina. Razen tega-In nika-
kor ne nazadnje - ta del sveta pretresajo
politični konflikti različne, vendarle
praviloma nevarne intenzivnosti. Gre za
vrsto zapletov v zvezi z mejnimi spori.
Predvsem pa gre za neokolonialistične
pritiske, pa tui prave zarote zoper drža-
ve, v katerih so strmoglavili skorumpi-
rane režime, poprej povsem odvisne od
velike sosede ZDA. Najbrž najhujša tar-
ča napadov je zdaj Nikaragva, ki ji ne
morejo odpustiti, da je sandinistično re-
volucionarno gibanje odstranilo krva-
vo, dolgoletno in dolgo časa na videz
nepremagljivo diktaturo rodbine So-
moza.
Te države zdaj - nekatere bolj, druge
manj - uspešno v okoliščinah splošne
< gospodarske krize in političnih priti-
skov oblikujejo novo družbeno ureditev.
Te drža ve so se opredelile za neu vršče-
nost. Kratko malo zato, ker jih njihove
zgodovinske in vsakdanje izkušnje uče,
da si od naslonitve na ta ali oni vojaško-
politični blok ne morejo obetati nobenih
bistvenih prednosti pri uresničevanju
lastne politične in gospodarske emanci-
pacije. Prej nasprotno.
Tako sta se zdaj za nova člana gibanja
neuvrščenih kandidirala še dve državi,
Venezuela in Kolumbija. S tem je vnovič
potrjeno pravilo, da se gibanje ne osi pa,
marveč njegovo število raste.
Prav pa je, da bodo srečanje v Mana-
gui uporabili tudi za posvete pred sed-
mim vrhom neuvrščenih marca v New
Delhiju. Pravočasne priprave so eno od
jamstev za uspeh tega sestanka, ki je
nujno potreben in ki naj bi prinesel ne
samo odgovore gibanja na izzive sodob-
nega sveta, marveč tudi dogovore o bolj
strnjenem nastopu gibanja v mednarod-
nih odnosih.
Še več, neuvrščeni so v zadnjih letih
sklenili vrsto dogovorov o medseboj-
nem sodelovanju v okviru načela kolek-
tivne naslonitve na lastne moči. Pri iz-
peljavi teh dogovorov je možno še veli-
ko storiti, sedanji hudi časi na svetu pa
naravnost narekujejo tesnejše medse-
bojno sodelovanje neuvrščenih, se pravi
večidel držav v razvoju.
4. STR AN - NOVS TEDNIK
Pomembna je vsebina sozda In ne število članov
V sozd Agros v Šempe-
tru so združeni vsi najpo-
membnejši slovenski proi-
zvajalci kmetijske mehani-
zacije ter delov zanjo, druži-
na pa se vedno bolj širi.
Lansko leto je bilo v Agrosu
še v znamenju prizadevanj
po novi vsebini te sestavlje-
ne organizacije združenega
dela. O tem, kaj pravzaprav
sploh pomeni Agros v vse-
binskem smislu, o njego-
vem mestu in vlogi v našem
prostoru ter o prizadeva-
njih te SOZD, smo se pogo-
varjali s predsednikom
Agrosa Poldetom Rajhom.
NT: Agros obstoja pravza-
prav že več let. V začetku je
šlo še za bolj skromne vse-
binske vidike, ki pa so pra-
vo razsežnost dobili lani.
Kaj je bilo novo in najpo-
membnejše za Agros v lan-
skem letu?
P. Rajh: »Ko govorimo o
novi vsebini, mislimo predv-
sem na stvari tržne, proizvo-
dne in tehnološke narave.
Ambicije Agrosa niso v čim
večjem številu članov, am-
pak v vsebini njegovega de-
la. Osnovni namen je, da se
zaokroži reprodukcijska ce-
lota in to v pravem pomenu
besede. Lani se je Agrosu
pridružil Ferralit iz Žalca, ki
bo imel ključno vlogo v li-
varstvu in v proizvodnji
strojniških sestavnih delov,
pomembnih za kmetijsko
mehanizacijo. V postopku
združevanja je tovarna kos
in srpov v Lovrencu na Po-
horju, ki obvladuje proi-
zvodnjo odkovkov, za potre-
be Agrosa pa se bo speciali-
zirala s proizvodnjo rezil,
brez katerih pravzaprav
sploh ni kmetijskih strojev.
V postopku integracije je tu-
di Agrostroj iz Ljubljane, ki
proizvaja namakalne napra-
ve. S tem bo Agros zaokro-
žen z deset tovarnami. Zak-
ljučena bo reprodukcijska
celota, katere značilnost bo
proizvodnja skupnih izdel-
kov s področja kmetijske
mehanizacije.«
NT: Govorimo lahko torej
o specializirani proizvodnji
in ne o tem, da vsakdo proi-
zvaja vse...
P. Rajh: »Natanko to! Vsa-
ka OZD v okviru Agrosa bo
ozko specializirana in visoko
usposobljena za proizvod-
njo. Skratka, ne gre več za
kooperacijo, ampak za ko-
produkcijo. Te stvari pa je
možno obvladovati le v sku-
pini, kjer je vse skupno: od
planiranja do vodenja.«
NT: Pozabiti ne gre tudi
tržnega vidika. Kako je s
tem?
P. Rajh: »Absolutno bomo
in tudi sedaj že skupno na-
stopamo na tržiščih s kom-
pletno ponudbo. Mimogrede
povedano: v okviru Agrosa
že sedaj proizvajamo devet-
deset vrst različnih strojev.«
NT: Pri tem je pomemben
izvoz. Kako se bo Agros
uveljavljal na tujih trži-
ščih?
P. Rajh: »Trenutno imamo
precej dela s sklepanjem sa-
moupravnih sporazumov s
Razvojne usmeritve
v Titovem Velenju
V gospodarstvu osnovna pozornost
nosilcem razvoja
V	delovni organizaciji Ru-
dnik lignita Velenje bodo v
letošnjem letu predvsem na-
daljevali z modernizacijo in
mehanizacijo rudnika. Ena
izmed poglavitnih usmeritev
bo tudi boljša izkoriščenost
opreme skozi celo leto v ok-
viru 42 urnega tednika. Na-
daljevali bodo z raziskoval-
nim delom s področja večje-
ga izplena premoga, s sanaci-
jami rudniških ugreznin in
računalniško podprtega pre-
ventivnega ter sistematične-
ga vzdrževanja opreme.
Razvijali bodo ustanovitev
inženiringa organizacije s
področja planiranja in nad-
zora izvajanja rudniških ob-
jektov tehnologije in opre-
me, odkopa ter transporta na
osnovi pridobljenega znanja
in izkušenj lastnih kadrov.
Na ta način bo možno v po-
vezavi z inženiringom v de-
lovni organizaciji Termoe-
lektrarne Šoštanj nuditi sto-
ritve s področja komplek-
snih termoenergetskih siste-
mov.
V	DO Vegrad bodo nada-
ljevali z v lanskem letu zače-
timi razvojnimi nalogami s
področja tipizacije elemen-
40 jugoslovanskimi izvozni-
mi organizacijami. Agros je
sam še prešibak, da bi se
spuščal v stvari, ki so stvar
izvoznih organizacij. Ko bo-
do sklenjeni vsi samouprav-
ni sporazumi, bo Agros s
svojimi izdelki prisoten tako
rekoč na vseh celinah. Ze se-
daj smo pomemben izvoz-
nik. Izvažamo na vse celine,
z izjemo Avstralije. Velik de-'
lež proizvodnje sedaj izvaža-
mo v vzhodnoevropske drža-
ve. Tudi ta izvoz je pomem-
ben, saj v zameno zanj dobi-
mo stvari, ki jih je treba uva-
žati s konvertibilnega po-
dročja in jih pri nas ni. Mi-
slim predvsem na kavčuk ter
nekatera specialna jekla.«
NT: Kako je z oskrbo?
P. Rajh: »Prej so se posa-
mezne OZD oskrbovale vsa-
ka zase, preko trgovskih or-
ganizacij. Bilo je veliko pro-
blemov in tudi dražje je bilo
vse skupaj. V okviru Agrosa
pa skupaj nastopamo tudi na
področju oskrbe in to nepo-
sredno s proizvajalci. V pov-
prečju že tu prihranimo 10%,
kar veliko pomeni in velja
tudi že z vidika akumulacije.
Da o rednejši preskrbi niti
ne govorim.«
NT: Čemu boste v letoš-
njem letu dajali prednost?
P. Rajh: »Nalog je precej.
Pomembna naloga bo strate-
ško raziskovanje tržišča. Za-
nima nas, kateri so novi proi-
zvodi, ki jih bomo lahko
uspešno prodajali. Licencam
se bo treba odpovedati in da-
jati prednost domačemu
znanju. Sip iz Šempetra je že
dokazal, da je to edino
uspešna pot. Novi izdelki bo-
do morali biti izvozno zani-
mivi in dokončno bo treba
odpraviti podvajanje proi-
zvodnje. Tudi tu smo že na-
pravili korenite spre-
membe. «
JANEZ VEDENIK
V tovarni traktorjev Store
so osvojili nov tip traktorja
Bodočnost le v traktorju domačih proizvajalcev
Štorski tovarni traktor-
jev julija 1982 - kakor so
načrtovali - sicer še ni
uspelo osvojiti serijske
proizvodnje novega tipa
traktorja, proti koncu mi-
nulega leta pa je proizvod-
nja vendarle stekla. Tako so
pred dnevi imeli na tovar-
niškem dvorišču že okrog 50
traktorjev z domačimi mo-
torji, ki jih izdelujejo v Beo-
gradu.
Nove traktorje bi že lahko
prodali, vendar še čakajo na
odobritev cene za nov izde-
lek. Cena je tudi tisto glavno,
od česar je še zlasti odvisna
sanacija finančnih razmer in
perspektiva traktorske proi-
zvodnje v Štorah nasploh.
Zakaj nov tip
traktorja
Kakor znano so v Štorah
pred leti zgradili tovarno za
montažo okrog deset tisoč
traktorjev v poslovnem in
proizvodnem sodelovanju z
italijanskim Fiatom. Vendar
navzlic izrednim naporom v
Štorah tega niso nikoli dose-
gli, čeravno bi vsaj na doma-
čem tržišču lahko prodali še
veliko več traktorjev. Osnov-
na postavka posla s Fiatom
je bila, da približno polovico
štorskih traktorjev prevza-
me Fiat v zameno za dobavo
motorjev.
Medtem ko se je v prvih
letih nova tovarna traktorjev
morala največ ukvarjati z do-
mačimi kooperanti dobavi-
telji sestavnih delov, ki so za-
mujali pri osvajanju in doba-
vah teh delov, apetiti pa so
rastli tudi pri cenah, je zadnji
čas več ovir na italijanski
strani. Fiat namreč na zasiče-
nem zahodnoevropskem
trgu ne more prodati toliko
traktorjev tega tipa, kot so
tov Vemont konstrukcije,
Velak konstrukcije, beton-
skih fasad in streh za kmetij-
ske objekte, z razvojem te-
hnologije lahkih ostrešij z je-
ževkami ter z razvojem mon-
tažnih fasadnih sten za tu-
nelsko gradnjo in montažne-
ga jaška za dvigala. Vso po-
zornost bodo posvetili tudi
nadaljnemu uveljavljanju na
tujih tržiščih.
V DO Modni salon, ki je
med najmočnejšimi izvozni-
ki v občini, bo v letošnjem
letu ena izmed osnov nadalj-
nega razvoja tudi postopno
uvajanje višjih oblik prodaje
kolekcije oz. vzorčnih mode-
lov zainteresiranim proizva-
jalcem, kar bo vključevalo:
vzorčni model, kompletno
tehnično in konstrukcijsko
dokumentacijo, uvajanje
proizvodnje ter raziskavo in
zagotovitev tržišča.
Podobne programe za ra-
zvojno usmeritev so pripra-
vili tudi v drugih delovnih
organizacijah, pri domala
vseh pa je v prvem planu
izboljšano delo, dopolnjeno
z novitetami ter povečanje
izvoza.
tv
Povprečno razmišljanje o
povprečnih vsakdanjostih
Povprečne januarske temperature in
povprečno mila zima brez snega so daleč
pod povprečjem zadnjih zimskih let. Ju-
tranja jasnina zadnjih dni prav tako in
človek se ob takšnem vremenskem pov-
prečju kar dobro počuti, če seveda od-
štejemo štajerske šolarje, ki se ob po-
manjkanju snega povprečno slabo poču-
tijo.
Povprečno smo se v Jugoslaviji men-
da kar dobro dogovorili okrog letošnjih
gospodarskih nalog, čeprav jih ni bilo
malo, ki so napovedovali silvestrovanje
naših zveznih poslancev kar v zgradbi
zvezne skupščine. Slovenci in Hrvati ozi-
roma njuni delegaciji v zvezni skupščini
sta morali absolutno in povprečno kar
precej popustiti, kajti trmasto zagovarja-
nje delegatov iz manj razvitih republik
in pokrajine Kosovo o nezmanjšanju
zveznega proračuna, je bistveno zmanj-
šalo možnosti za povprečno boljši kom-
promis.
Pisca teh vrstic je sedaj strah, da ga
kdo ne bi obsodil posebne - tudi to smo
menda iznašli - slovenske linije gledanja
na stvari v tej naši jugoslovanski skup-
nosti. Še posebno ga je strah tistih, ki
slišijo travo rasti, ampak, če gleda pov-
prečno na politične in gospodarske stva-
ri, je ta strah v povprečju ostalih strahov
sila nepomemben.
Zaradi povprečno linearno naravnane
ekonomske politike omejevanja, nas je
lahko tudi strah za kmečki turizem v
Zgornji Savinjski dolini in še kje, kajti
banke ga več ne upoštevajo kot dopolnil-
no kmetijsko dejavnost in so mu zato
odtegnile denar za razvoj. Zanimivo je
to, da zanimanje zanj v kmečki bazi še ni
usahnilo.
Povprečno in linearno zmanjševanje
naložb je tudi hudo vprašljivo, še pose-
bej za izvozno usmerjeno gospodarstvo.
Povprečno nas tudi ne more skrbeti za
večkrat odpisane in zastaj-ele tekstilne
stroje, ki nam bodo spet na veliko reše-
vali devizni kruhek. In glej čudo, celo vsi
jugoslovanski tekstilci so se dogovorili
za poudarjeno izvozno akcijo. Ce pri tem
malce posplošimo spolni sestav zaposle-
nih v tekstilni industriji, lahko rečemo,
da nas bodo za zastarelimi tekstilnimi
stroji z imenitnim predvidenim izvozom
reševale naše delovne žene, vključno z
nočnim in nadurnim delom. Za rudarji
sedaj še naše delovne ženske!
Povprečno še vedno govorimo o do-
brih rezultatih zadnje dinarske devalva-
cije, čeprav se je težko izogniti vtisu, da
smo jih že v glavnem zapravili, ali pa so
se nam izgubili v povprečju praviloma
neizmerljivih globalnih usmerjanj.
Absolutno pa ostajamo Jugoslovani
optimisti, kai' je nadvse prav v povpreč-
no slabih napovedih gospodarskih te-
žav: optimistično spet pričakujemo obil-
no turistično devizno žetev - za trideset
odstotkov, čeprav na osnovi lanske, ko
smo se ušteli za približno tristo milijo-
nov.dolarjev.
Nasloniti se na lastne moči je domača
deviza iz gospodarske resolucije 1983.
MITJA UMNIK
prvotno računali. To potrjuje
tudi informacija, da je imel
nedavno v zalogi okrog 900
štorskih traktorjev.
Ker gre v odnosih s Fiatom
v glavnem za načelo »daj-
dam«, so morali minulo leto
(pa tudi že prej), bistveno
skrčiti proizvodnjo. Poskusi-
li so sicer s samostojnim
izvozom v nekatere dežele,
vendar brez večjega uspeha.
Devizne težave (devize za-
htevajo tudi nekateri koope-
ranti) so tako eden glavnih
razlogov za neizpolnjevanje
proizvodnega načrta in za so-
časno naraščanje izgube, ki
je pri devetmesečnem obra-
čunu dosegla že čez 64 mili-
jonov dinarjev.
Traktorji štore 502
In 504
Ob zdajšnjem gospodar-
skem položaju v zahodni
Evropi in pri Fiatu ne more-
jo računati na kaj dosti več
kot 30-odstotno izrabljanje
zmogljivosti tovarne, zato vi-
dijo v Štorah rešitev predv-
sem z naslonitvijo na doma-
če vire, na vgrajevanje do-
mačega motorja in drugih
delov. Gre za traktor, pri ka-
terem so samo za 8 odstot-
kov vrednosti odvisni od
uvoza.
Tako se je rodil nov tip
traktorja Štore 502 s pogo-
nom na dve in Štore 504 s
pogonom na vsa štiri kolesa.
Motorje izdelujejo v Rakovi-
ci (Beograd), »21. maj« se
vključuje s proizvodnjo zob-
nikov, štorska livarna stroj-
ne litine daje odlitke, Soko
Mostar obdeluje »spodnji
most«, Ikarus je prevzel ka-
roserijo itn. Novi traktor je
močnejši od prejšnjega, po-
ročajo pa tudi o za deset do
20 odstotkov manjši porabi
goriva. Motor traktorja obeh
tipov ima 50 konjskih moči
(36 kW).
Gospodarska zbornica Ju-
goslavije je na novosadskem
kmetijskem sejmu za novi
traktor Štore 504 podelila
zlato medaljo. To je bilo po-
membno priznanje še pred
začetkom serijske proizvod-
nje, V Štorah pa bodo še bolj
veseli, če bo visoki oceni sle-
dila tudi odobritev primerne
cene. Traktor Štore 502 naj
bi veljal 350.000 dinarjev, tip
Štore 504 pa 400.000 dinar-
jev.
Če ne bo ovire glede cene,
bi v Štorah lahko že letos iz-
delali do 3.000 traktorjev no-
vega tipa.
LOV
mmfitmi]
13. JANUf R 1983
Agros i® ž® skoraj
sa fseisi kontinentih
13. JANUAR 1983
sil mm n a«
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kaj je novega?
Novi tednik
Bralci o novi podob! tednika
Po 16. letih je Novi tednik,
glasilo občinskih konferenc
SZDL sedmih občin celjske-
ga območja, spremenil svojo
likovno podobo. Z njo, vsaj
delno, tudi vsebino. Za ure-
dništvo to ni bil preprost ko-
rak. A tvegali smo zato, ker
želimo boljši in lepši tednik.
Kako so ga sprejeli bralci?
Se jim zdi lepši? Boljši? Ali
pa je bil v stari obleki bolj
všeč? To smo povprašali ne-
kaj občanov.
Jožica Kresnik, prodajal-
ka v Delovem kiosku pri ki-
no dom v Celju: »Vsak teden
pride v naš kiosk 100 izvo-
dov tednika. Ta, z novo po-
dobo, je hitro pošel. Marsik-
do se je sicer malo začudil
spremenjeni podobi, mnogi
pa so zanjo vedeli že iz napo-
vedi. Večini je bil všeč. Tudi
meni. Pregleden in bralen je
in med kupico časnikov do-
volj viden. Naj ostane tak in
še boljši.«
Vili Suster, urednik In-
gradovega glasila: »Vesel
sem novega Novega tednika.
S krajšimi sestavki postaja
bolj bralen. Marsikaj pove že
naslov sam, potem pa je
odvisno od vsakega posa-
meznika ali se bo lotil po-
drobnejšega branja. Za to
številko moram reči, da sem
jo v celoti prebral. Zgovor-
nejše so tudi večje fotografi-
je, ki govorijo same po sebi.
Eno z drugim bralca priteg-
ne. To pa je tudi poslanstvo
časopisa.«
Marinka Rojnik, Polzela:
»Mislili smo, da bo imel ča-
sopis takšno podobo le v
prvi letošnji številki. Vsi v
družini smo zadovoljni z
obliko, pa tudi z vsebino, si-
cer ne bi bili naročniki že to-
liko let. Drugje pač ne more-
mo izvedeti za dogajanja v
teh naših krajih. Sama si že-
lim mogoče le malce več ma-
tičnih podatkov iz naše, žal-
ske občine. Še privlačnejši
pa bi bil časopis, če bi nepo-
srednemu stiku z delavci in
kmeti posvetil več prostora.
Predvsem pogrešamo več iz-
jav in mnenj, več neposre-
dnega, živega jezika.	*
Božena Polanec, admini-
stratorka iz Slovenskih Ko-
njic: »»Pravzaprav razlika
med prejšnjo in sedanjo obli-
ko Novega tednika ni velika.
Na pogled mislim da je sedaj
lepši. Prev všeč mi je. Tudi
vsebinsko je bolje urejen,
bolj pregledno. Menim, da je
zelo dobro, ko je v njem še
več različnih informacij, kot
Jih je bilo. Sama vedno po-
gledam podatke o rojstvih in
smrtih, pomembni pa so tudi
podatki o dežurstvih, snež-
nih razmerah, zasedenosti
hotelov... Seveda pa vedno
najprej preberem vse pri-
spevke iz svoje občine. Niti
na vsebino, niti na obliko ni-
mam nikakršnih pripomb,
^ovi tednik mi je všeč, tako
kot tudi drugim v mojem
okolju, saj vsi kar čakajo
nanj.«
Jožica Kresnik
Vili Suster
Marinka Rojnik
Božena Polanec
20 le! Samopostrežne restavracije v Gaberjah
V petek je bila v samopostrežni restavraciji v Gaberjih slovesnost, na kateri so proslavili
20 letnico obstoja tega obrata družbene prehrane. V tem tozdu Hmezadove delovne organi-
zacije Gostinstvo in turizem pripravijo vsak dan več kot 6000 obrokov toplih malic. K temu
je treba prišteti še abonentska kosila in večerje, organizacijo raznih prireditev ter možnost
organizacij posvetovanj. Ob 20 letnici je zbranim govoril direktor Hmezadove delovne
organizacije Gostinstvo in turizem, Miloš Frankovič, ki je med drugim opozorim na težave
pri zagotavljanju tople prehrane za delavce. Slovesnosti so se poleg delavcev udeležili tudi
predstavniki žalske in celjske občine ter odjemalcev. Tistim, ki so tu zaposleni že od vsega
začetka, so podelili plakete sozda Hmezad.	JANEZ VEDENIK
Veliko je želja, a
denarja primanjkuje
Valter Zupane pravi, da brez
solidarnosti ne bo šlo
Val ter Zupane je predsed-
nik zbora krajevnih skup-
nosti žalske občinske skup-
ščine. Kakšne so možnosti
razvoja krajevnih skupno-
sti v občini Žalec v tem le-
tu? To je bilo prvo vpraša-
nje, ki smo mu ga zastavili.
V. Zupane: »Predvsem
moram povedati, da so bile
krajevne skupnosti v minu-
lih obdobjih deležne relativ-
no manj sredstev, kot bi si
jih zaslužile in jih potrebova-
le. Ob močnem angažiranju
ljudi pa se je vendarle dalo
marsikaj postoriti. Sedaj se
soočamo s težavnim gospo-
darskim položajem. Uspehi
v krajevnih skupnostih so na
videz slabši. Navadili smo
se, da se je dalo sredstva za
krajevne skupnosti dobiti
tudi z izsiljevanji. Takšnim
in drugačnim metodam smo
sedaj napravili konec. Lju-
dem smo vendarle uspeli do-
povedati, da so »zlati« časi
mimo in da ni več denarja za
vsako ambicijo. Sredstva so
na voljo le za najnujnejše
stvari. Naša naloga pa je, da
ljudem odkrito povemo, da
sedanji čas ni čas pasivizaci-
je in tarnanja in da bo treba s
pomočjo družbenopolitičnih
organizacij, ki so v preteklo-
sti odigrale premajhno vlo-
go, storiti vse za čim bolj ak-
tivno delo.«
- Za žalsko občino je zna-
čilen policentrični razvoj.
Zdi se mi, da obrobnim in
višinskim krajevnim skup-
nostim še vedno namenjate
premalo pozornosti. Kaj
menite o tem?
V. Zupane: »Problem
predstavljajo tiste krajevne
skupnosti, ki nimajo indu-
strijskih organizacij združe-
nega dela. Te so doslej zares
bile za marsikaj prikrajšane
Sploh pa ne moremo govori-
ti, da so se naše krajevne
skupnosti razvijale vse ena-
ko. Prednost so zares imele
tiste, kjer je doma industrija.
Po drugi strani je spet res, da
se v regiji nismo znali dogo-
voriti za enoten način finan-
ciranja krajevnih skupnosti.
Premalo smo temu vpraša-
nju namenjali pozornosti tu-
di v sami republiki.«
- Ce v regiji ne bo enotne-
ga dogovora, se boste ver-
jetno v okviru žalske občine
dogovorili za sistem finan-
ciranja krajevnih skupno«
sti.
V. Zupane: »Vprašanje je
problematično zlasti v času,
ko so vse vrste porabe ome-
jene na minimum. V občin-
skem merilu bo treba kar
največ medsebojne solidar-
nosti.«
JANEZ VEDENIK
Planinski klanec pa spi
Kot povest o jari kači se vleče gradnja ceste na potezu
Črnolica-Planina. Najbolj pereč je kilometer dolg odsek
planinskega klanca, ki je v grobem sicer že narejen. Cesta je
republiškega značaja in tiči v planih republiške skupnosti za
ceste že dve srednjeročni obdobji. Jo bo obšlo še tretje, se
upravičeno sprašujejo zlasti krajani Planine in okolice, ki so
dnevno vezani na prevoz po tej cesti? Zaenkrat ostaja vse po
starem. Da bi cesto usposobili za promet, vsaj v makadam-
ski izvedbi, bi bilo potrebnih 10 milijonov dinarjev.
MP
Biti igralec ali ne,
je bilo vprašanje
Tik pred iztekom minule-
ga ieta sem obiskala igralca
Pavleta Jeršina. V svetli
dnevni sobi na Otoku 1 v
Celju je v peči plapolal pla-
men, v kuhinji je čebljala
štiri letna vnučka. Midva
pa sva se pogovarjala o nje-
govi največji ljubezni - gle-
dališču. Fanta, ki se je bil
izučil za fotografa, so že zelo
zgodaj omamile gledališke
deske. Po rodu Ljubljančan
je leta 1938, star 16 let,
uspešno opravil avdicijo v
Šentjakobskem gledališču.
Tedaj še ni vedel, da se je s
tem zapisal igralstvu za vse
življenje. Tudi zdaj, ko je že
nekaj let v pokoju, se rad
odzove vabilu celjskega gle-
dališča k sodelovanju. Na ta
oder ga vežejo najlepša in
tudi najbolj ustvarjalna le-
ta. 23 jih je bilo. Le za eno
sezono, ko je odšel v Mari-
bor, ga je zapustil.
-	Biti ali ne biti igra-
lec torej po prihodu v
Šentjakobsko gledališče
ni bilo več vprašanje?
P.Jeršin: »Bilo je, bilo je
vprašanje, kajti čas je vrtel
kolesje po svoje. Na pragu je
bila vojna. Ko so v Ljubljano
vkorakali Italijani, se je naš
slovenski in napredni oder
kmalu znašel na njihovi črni
listi. Toda, nismo se dali. Ita-
lijanom smo napovedali kul-
turni molk in v eni sami noči
smo jim pred nosom izpraz-
nili oder, dvorano, kulise,
garderobo in vse to razvozili
v okoliške kraje Ljubljane.
Večina mladih nas je tedaj
odšla v hosto, k partizanom,
kjer smo postali nosilci kul-
turnega življenja in borci
hkrati.
-	Iz težkih vojnih let
nosite v sebi veliko spo-
minov. Razkrijte nam
kakšno podrobnost.
P.Jeršin: »Bil sem, na pri-
mer, eden izmed 3000 inter-
nirancev v zloglasnem Go-
narsu. Mladinci, v večini že
skojevci, nismo prenehali s
kulturnim delom, četudi v
ilegali/ Vodili smo tedaj ime-
novani »radio latrina« in na-
stopali za internirance ter ta-
ko budili in krepili narodno
zavest. Medtem so bile v Go-
narsu priprave na znani po-
beg in mi, iz mladinske bara-
ke, smo pomagali pri tem na
vse mogoče načine, čeprav v
resnici nismo vedeli, za kaj
sploh gre. Spominjam se, da
smo kradli vrvi, deske, vreče
in ves mogoči material, ki se
je zdel za karkoli uporaben.
Pobeg, žal, ni v celoti uspel.
Iz razmočenih rovov je ušlo
le 8 internirancev. Takih in
podobnih zgodb iz vojnih let
je še veliko.«
-	Preskočiva nekaj let
in se vrniva v svobodo.
Pa k igralstvu."To vam je
tedaj že močno zlezlo
pod kožo.
P.Jeršin: »Res je. Čeprav
je bilo skoraj naneslo, da bi
ostal aktiven v vojski tudi po
vojni, ali pa fotograf, za kar
sem se izučil, sem leta 1950
spet zavil na avdicijo v Šent-
jakobsko gledališče. Uspel
sem in odigral veliko zanimi-
vih likov. Bila je to zame do-
bra šola in ker sem začutil,
da brez gledališča ne morem,
sem vsak prosti trenutek
prebil na odru, ali pa v dvo-
ranah gledališč kot gleda-
lec.«
-	Menite, da se igralec
naredi z delom, z izkuš-
njami?
P.Jeršin: »Prav gotovo je,
da je samo talent ali ljubezen
do gledališča premalo. Veli-
ko truda je potrebnega, pa
tudi veliko odrekanj. Vmes
pridejo še razočaranja, ki jim
moraš biti kos. Ko je bilo v
Celju ustanovljeno gledali-
šče, sem prišel na ta oder. In
vzljubil sem ga.«
-	V vseh letih do upo-
kojitve ste veliko igrali.
Poiskusiii ste se tudi kot
režiser mladinske igre.
Vem, da bo težko izlušči-
ti, pa vendar: katerih
vlog se najraje spomi-
njate?
P.Jeršin: »Več kot 6000
krat sem nastopil v javnosti
in odigral več kot 400 različ-
nih vlog. Bila je to cela gale-
rija najrazličnejših likov in
vsak od njih je pustil v meni
drobec novega spoznanja.
Zato sam težko precenim,
kaj je bilo dobro, boljše, naj-
boljše.«
-	Spominjamo se vas
kot odličnega grofa Her-
mana, kot Krjavlja, go-
spoda Puntile, Komarja
v Hlapcih in še in še. Za
nekatere od teh in druge
vloge ste dobili tudi la-
skava priznanja, ki jih
hranite med najvišjimi
priznanji za svojo aktiv-
nost v času med NOB in
iz povojnih let. Kaj po-
meni igralcu priznanje?
P.Jeršin: »Prvo priznanje
za vsakogar od nas je aplavz
publike. Zanjo se razdajamo.
Dobil sem Prešernovo in
Borštnikovo nagrado, priz-
nanje ZDUS-a in še kaj. Vsa-
ka nagrada ali priznanje ima
za igralca stimulativno vre-
dnost. Da ti nov polet, pa tu-
di samozavest, da obvladaš
sebe kot igralca, oder ni pu-
bliko.«
-	Pridobili ste si naziv
vrhunskega igralca. Po-
meni to v vaši karieri za-
doščenje, ali pa ste se
kdaj spogledovali s skri-
to željo, da bi odigrali še
kak lik?
P.Jeršin: »Kdo od nas ni-
ma želja? Nekoč sem si želel,
da bi igral Kralja Edipa...«
-	Pustiva za hip Tali-
jin hram. Kot igralca vas
videvamo tudi na filmu,
pa televiziji. Pred dnevi
ste se vrnili s snemanja
za nov slovenski film
Strici so mi povedali.
Kakšne so izkušnje na
tem področju?
P. Jeršin: Film in televizija
sta nekaj čisto drugega, če-
prav prinašata za vsakega
igralca svojevrsten izziv. Je
pa to bolj obrtniška zadeva,
za igralca, seve. Kajti le v gle-
dališču je vsak nastop enkra-
ten.«
-	Kakšen je po vašem
mnenju položaj igralca v
naši družbi?
P.Jeršin: »Predvsem ni ta-
ko lahek, kot si mnogi zamiš-
ljajo. Zlasti tisti, ki menijo,
da smo lahko še vedno poce-
ni delovna sila. To me moti.
Naš poklic je v družbi še pre-
malo afirmiran.«
-	Jutri zvečer vas bo-
mo ponovno videli na
celjskem odru v novi
premieri slovenske novi-
tete Srečanje na Osojah,
kot romarskega vojvodo.
Veliko uspeha!
P.Jeršin: »Hvala.«
MATEJA PODJED
6. STRAN - NOVI TEDNIK
mšo \mm m imjo
13. JANUAR 198;
V Jerneju jim gre za telefon,
obnovo osnovne šole in ceste
Požrtvovalna delo tudi v Prosvetnem društvu In RK
V preteklih letih so v kra-
jevni skupnosti Jernej že
veliko naredili za boljše
cestne povezave, a ceste, ki
vodijo v večje centre, so še
vedno makadamske. Razda-
lje bodo zmanjšali s telefo-
ni, ki so poleg obnove
osnovne šole najvažnejša
naloga v tem času. Ob vsem
trudu za urejanje osnovnih
življenjskih pogojev, pa
ostaja Jernejčanom dovolj
volje tudi za kulturno de-
javnost in delo družbenih
organizacij, zlasti Rdečega
križa.
Krajevna skupnost Jernej
sodi po svojih hribovitih po-
vršinah med večje v konjiški
občini, ne pa tudi po številu
prebivalcev. Okoli 900 jih je,
v glavnem kmetov in delav-
cev. Odmaknjenost od več-
jih občinskih centrov nare-
kuje skrb za dobre cestne
povezave kot tudi za napelja-
vo telefona. Krajani so v ča-
su preteklega samoprispev-
ka namenili precej časa, vo-
lje in denarja asfaltiranju
cest v krajevni skupnosti.
Naredili so okoli štiri in
pol kilometrov cest, med nji-
mi so asfaltirali cesto Jer-
nej-Zbelovo, manjši odsek v
vasi Ličenca in odsek proti
Zgornjim Lažam. S svojim
delom so krajani prihranili
600.000 dinarjev, prav toliko
pa so jih tudi sami zbrali. Te-
ga so bili navajeni že iz prete-
klih let, saj so, na primer, pri
napeljavi vodovoda prispe-
vali okoli 3500 delovnih ur.
Kljub vsemu temu pa sta
glavni cestni povezavi iz Jer-
neja v Loče in proti Križne-
mu vrhu za Slovensko Bi-
strico še vedno makadam-
ski.
Oddaljenost od centrov in
slabe cestne povezave nare-
kujejo tudi drugačne rešitve.
Blizu ni niti veterinarske niti
zdravniške pomoči, telefona
pa tudi še ne. No, krajani
priznavajo, da so malo tudi
sami krivi. Ko so se pričeli
pogovarjati za telefon, se ni-
so mogli dogovoriti, kje bi
naj bil prej: ali v najbolj od-
daljeni vasi Ličenca ali v Jer-
neju, kjer sta šola in trgovi-
na. Za oboje pa denarja ni
bilo. Zdaj začenjajo znova.
Do pomladi bodo pripravili
les za drogove in tako zmanj-
šali sicer velike stroške.
Poleg telefona si v obdob-
ju sedanjega samoprispevka
Jernejčani obetajo še obno-
vo osnovne šole. Imajo sicer
dve poslopji, a obe sta dotra-
jani. Upali so sicer na prizi-
dek, a če to ne bo mogoče,
bodo tudi z obnovo morali
biti zadovoljni. Šola pa v Jer-
neju ni pomembna le za šo-
larje, ampak za ves kraj. V
njej se odvija krajevno življe-
nje - tu so zbori krajanov,
proslave in druge prireditve,
tu se tudi pripravljajo priza-
devni člani dramske sekcije.
Razvito kulturno, zlasti pa
dramsko življenje, je namreč
ena izmed značilnosti Jerne-
ja. Vse od leta 1947 priprav-
lja dramska sekcija v okviru
Prosvetnega društva po eno
predstavo na leto. Letos bo
to ljudska igra »Mrtvi ne pla-
čujejo davkov«. Kot običaj-
no jo bodo pripravili do 8.
marca, potem pa se bodo z
njo predstavili ne le v Jerne-
ju temveč tudi v okoliških
krajih. Vse pripravijo sami,
pomembno besedo pri tem
pa imata vodja dramske sek-
cije Anton Korošec in reži-
ser Štefan Trunkl.
S tako dobrim delom kot
Prosvetno društvo se lahko
pohvalijo le še v krajevni or-
ganizaciji Rdečega križa, ki
je med najbolj delovnimi v
občini. Še zlasti so se izkazali
z že nekaj let trajajočim zbi-
ranjem odpadnih surovin, s
katerimi tudi pridobivajo de-
nar za redno delo, in z dobro
pripravljenimi srečanji sta-
rejših krajanov, ki so jih
uvedli med prvimi v Slove-
niji. MILENA B. POKLIC
V Šoštanju zavajajo voznike
smerokazi na napačne poti
Kakih 100 metrov pred kri-
žiščem Trga bratov Mravija-
kov v Šoštanju je postavljen
velik, a žal, neustrezen cestni
smerokaz, ki ga prikazuje tu-
di naša fotografija.
S puščico Soteska je ozna-
čena cesta, ki pelje skozi so-
tesko imenovano Penk proti
vasi Gorenje, kjer se cesta
razdeli na odcep proti
Šmartnem ob Paki in Letušu
ter preko Gorenjskega klan-
ca proti Mozirju. Na drugi
strani Gorenjskega klanca je
še druga soteska, ki pa je na-
ravni prehod iz Gornje Sa-
vinjske doline v Spodnjo.
Torej gre za zemljepisni po-
jem, ne pa za ime kraja, kot
je to napisano na sporni sme-
rokazni tabli. Kraj, kjer je ta
soteska, ima krajevno tablo z
napisom Ljubija in s takimi
napisnimi tablami šo ozna-
čene tudi hfšne številke tega
kraja. Zanimivo pa je, da ima
novi odcep iste ceste, ki ma-
lo pred Šoštanjem zavije pre-
ko Lokovice in se nato malo
pred Gorenjem zopet združi-
ta, smerokazno tablo s pra-
vilnim napisom Letuš - Mo-
zirje. Torej gre za dve različ-
ni napisni tabli za isto smer,
kar je vsekakor malo čudno,
še zlasti za tiste tujce oziro-
ma šoferje, ki kraj Soteska
zaman iščejo na zemljevidih.
Žal tudi drugi smerokaz
proti Mežici ni priporočljiv,
še manj pa zanesljiv, poseb-
no v zimskem času, ko je ce-
sta čez Šentvid zaprta, kar pa
na tej tabli nikoli ni označe-
no. Res, da je cesta iz Šošta-
nja za Mežico preko Zavo-
denj, Šentvida in Črne nekaj
kilometrov bližja kot cesta
preko Slovenj Gradca, ven
dar pa ni vseskozi asfaltira
na, kot bi šoferji lahko skle
pali po smerokazu, saj je ka
precej kilometrov makada
ma z ostrimi ovinki in strmi
mi klanci. Le-ti pa nikakoi
niso primerni za vožnjo s to
vornjaki in priklopniki, k
često zaidejo na to cesto, i
katere se morajo po nekaj ki
lometrih, ko spoznajo, da si
zašli v past, vračati nazaj ii
se preko Titovega Velenji
ter Slovenj Gradca odpeljat
v Mežico. Na isti cesti je do
ber kilometer iz Šoštanja š<
večja past, ko šofer zagled
na križišču smerokazno ta
blo z napisom Ravne. Tuje
zopet nasedejo, misleč, da a
bodo pripeljali v Ravne n;
Koroškem, po nekaj kilome-
trih vožnje pa spoznajo, ia
se cesta konča v Ravnah pr
Šoštanju, kar na tabli splol
ni napisano.
Še večji absurd pa je, da ji
tudi v Titovem Velenju sme
rokazna tabla z napisom Šo
štanj-Mežica, in to na cesti
ki je dejansko vseskozi asfal
tirana cesta za Koroško in se
veda tudi za Mežico, vrhu te
ga pa še precej lažje prevoz
na kot označena in delom
makadamska cesta skozi Šo
štanj, Šentvid in Črno.
V. K
Ceste, vodovod, delavno gasilsko
društvo v KS Šmartno
Krajani v Šmartnem v Rožni dolini bodo zadovoljni, če bodo
lahko uresničili program, ki je zajet v tretjem referendum-
skem obdobju.
Gre predvsem za rekonstrukcijo cest in sicer naj bi se na
območju Rupe obnovila cesta Šmartno-Pepelno, Šmartno-Ote-
mna, opravila pa naj bi zaključna dela na modernizaciji ceste
Gorica.
Izredno so krajani Šmartnega zainteresirani za vodovod Lopa-
ta-Gorica-Slatina. Gradnja je že v teku, čeprav se še zatika pri
dokumentaciji za vodovod. Vaščani so pri gradnji vodovoda
sami že opravili okrog 2700 udarniških ur.
Tudi gasilsko društvo je v tej krajevni skupnosti delavno.
Sedanji gasilski dom je premajhen, zato ga nameravajo gasilci
razširiti. Sami zbirajo sredstva, pa tudi lastnih rok ne držijo
križem.
Otroškega vrtca v Šmartnem še nimajo, zato je želja po njem
izredna, ker je že dovolj otrok za en oddelek. Letos ga mislijo
odpreti v osnovni šoli in to takrat, ko se izprazni šolsko stanova-
nje.
In čisto na koncu nameravajo krajani Šmartnega makadam-
sko usposobiti cesti: - Rožni vrh-Hrenova in cesto Brezova-
-Kalše.
Z. S.
Komu se bo podrlo na glavo?
Kadar se take stvari podirajo, se navadno nikoli ne podrejo na glavo tistemu, ki je za t*
odgovoren. Tako se najbrž sprašujejo tudi krajani Kristanvrha in njegove okolice, ko vsa)1
dan gledajo avtobusno postajo, kako se nagiba. Morda pa se bo le kdo spomnil in prepreči
nadaljnje propadanje družbene imovine in spremenil podobo sramote, ki jo lahko opazU
jejo tudi številni turisti, ki se tu mimo vozijo v Atomske toplice.
Foto: D. M
Anica Vehovar
»Nobeno delo ni tako
dobro opravljeno, da ne
bi moglo biti še bolje,«
pravi o svojem delu niko-
li čisto zadovoljna Anica
Vehovar, štiriindvajset-
letna predsednica Občin-
ske konference Zveze so-
cialistične mladine v Slo-
venskih Konjicah. Pa
vendar gleda na delo mla-
dine kot tudi na svoje po-
klicno delo (je učiteljica
matematike na Osnovni
šoli Dušana Jereba v Slo-
venskih Konjicah), s pre-
cejšnjo mero optimizma.
Verjame vanj in v njegov
uspeh, le pred vsako po-
samezno akcijo je črno-
gleda. Tudi ko uspe, se za
njeno tiho in mimo zuna-
njostjo podijo dvomi.
»Kaj to ne bi bilo mogoče
narediti drugače? Bi bilo
potem boljše?« Samokri-
tično ocenjuje to svojo
lastnost kot premajhno
samozavest. Pa ji, tega res
ne bi bilo treba. Že samo,
če gleda na svoje delo v
mladinski organizaciji.
Kar nekaj let je že mini-
lo, kar je zagrabila za delo
v osnovni mladinski or-
ganizaciji v krajevni
skupnosti Jernej in po-
tem še na osnovm šoli kot
mentorica mladinske or-
ganizacije. Iz osnovne or-
ganizacije je njeno delo
hitro preraslo na občin-
sko konferenco, kjer je
postala pred dvema leto-
ma članica predsedstva
in lani predsednica. Ra-
zlog je preprost. Anica
verjame, da mladi svoje
težave lažje rešujejo orga-
nizirano. Tudi sama je
mlada, z enakimi ali po-
dobnimi željami. »Kadar
začuti več mladih enak
problem in se povezano
vključijo v njegovo reše-
vanje, takrat je največ
možnosti, da tudi uspejo.
Ravno zato si tudi priza-
devamo, da bi vključili
čimveč mladih, a često
naletimo na nezanimanje.
Nekateri mladi se ne žele
vključiti, niti ne poznajo
dela. Takim je najlažje
kritizirati. Res pa je, da je
tudi prenekatera osnovna
mladinska organizacija
preveč zaprta sama vase
in ne bi mogli reči, da po-
vezuje vse mlade. Marsik-
do ostane izven organizi-
ranega dela, ker ga k nje-
mu nihče ni pritegnil, ker
ne poznajo njegovih spo-
sobnosti in jih tako tudi
ni mogel pokazati. Nemo-
goče je, da bi za take mla-
de vedeli na ravni Občin-
ske konference. Zato tudi
očitke, da delamo mladi
preveč forumsko, razu-
mem.«
MILENA B. POKLIC
3. JANUAR 1983
ffltlmmmm
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Inventivno delo v Šmarju
si vztrajno utira svojo pol
Ugodni časi za razvoj so se pričeli, ko smo se zavedli velikih prihrankov In
proizvodnih učinkov znanja _*_
Inventivna dejavnost si
počasi, toda vztrajno utira
pot do naše zavesti. Govori-
mo o inovacijski dejavnosti
in inovatorjih v naših orga-
nizacijah združenega dela, o
tamkajšnjih razmišljanjih
in iskanjih, kajti doma zna-
mo kaj hitro izvrtati rešitev
Ea domač prihranek, ki se
potem pozna pri hišnem
proračunu. Ugodno klimo
za razcvet inventivne de-
javnosti v organizacijah
združenega dela je v veliki
meri pripisati vse večji po-
zornosti družbe, ki jo ta tej
dejavnosti, predvsem pa
glavnim udeležencem te de-
javnosti, daje. Delavcev, ki
s svojim razmišljanjem ob
delu, ob stroju, pripomorejo
k boljšim, hitrejšim in ce-
nejšim rezultatom svojega
in skupnega dela, je namreč
Vse več.
: V občini Šmarje pri Jelšah
iso se možnosti za razvoj ino-
vacijske dejavnosti odprle z
iletom 1976, ko je bila usta-
novljena občinska razisko-
valna skupnost. Še večje pa
i leta 1981, s podpisom sa-
moupravnega sporazuma o
svobodni menjavi dela, ko so
bili Skupnosti zagotovljeni
stalni prihodki. Dobršen de-
lež sredstev je bil namenjen
tudi spodbujanju inovacij-
ske dejavnosti v organizaci-
jah združenega dela. Ob kon-
cu preteklega leta je občin-
ska raziskovalna skupnost
Šmarje pri Jelšah prvič po-
delila priznanja in nagrade
»Inovator 82«.
V temeljni organizaciji
šentjurskega »Bohorja«, v
Lesni opremi Mestinje, ima-
jo delavci veliko možnosti in
podpore za inovacijsko de-
javnost. Leta 1979 je bil v tej
temeljni organizaciji sprejet
pravilnik o inovacijski de-
javnosti in ustanovljena ko-
misija, ki je spremljala in
ocenjevala te dosežke. Istega
leta je komisija prejela tudi
že prve prijave, predloge in
tehnične izboljšave..-
Med prvimi občinskimi
nagrajenci - inovatorji so tu-
di delavci TOZD Lesna opre-
ma Mestinje.
Erih Drofenik, elektro de-
lovodja, ocenjuje, da ima še
veliko možnosti v inovacij-
skih iskanjih, zlasti še, ker
ima vso podporo strokovnja-
kov in vodstva temeljne or-
ganizacije. Rezultat njegovih
razmišljanj pa je, med dru-
gim, tudi nov stroj za spaja-
nje lesa. »Nekdo se poglablja
v svoje delo in v poklicu ozi-
roma na delovnem mestu ra-
zmišlja, drugi pa prav nič, ali
pa le doma,« pravi.
Alojz Peperko, delavec v
strojno mizarski delavnici.
Uvoženi skobelni stroj je de-
lavcem, takrat ko ni bil do-
volj suh, povzročal nemalo
preglavic. »Ponoči, ko ni šlo,
ko stroj ni vlekel, sem vzel v
roke podajalno kolo stroja,
navaril zobce kolesa in s tem
dosegel boljšo vleko vlažne-
ga lesa,« pripoveduje o svoji
inovaciji, ki mu je prinesla
občinsko priznanje. Delo za
strojem je od takrat lažje,
manjša je poraba olja in časa,
nekdanjih zastojev hi več.
Miro Božič, vodja v zabo-
jarni, vedno razmišlja, kako
več, hitreje in lažje narediti
in, seveda, več zaslužiti. Izu-
mil je nov postopek za privi-
janje vijakov, s tem pa veliko
prihranil na času. Dvajsetmi-
nutni prihranek na času pri
enem izdelku je velik, če je
letna proizvodnja 4000 ko-
madov! »Za delavca, ki za
strojem razmišlja in kaj no-
vega »pogrunta«, je po-
membno, da mu sodelavci in
strokovnjaki pomagajo.«
Martin Plavčak je vodja
vzdrževanja, član komisije
za inovacije v temeljni orga-
nizaciji in član inovacijskega
odbora pri občinski razisko-
valni skupnosti Šmarje pri
Jelšah. »Glavna naloga v ok-
viru skupnosti je v nadaljnja
popularizacija inovatorske
dejavnosti v organizacijah
združenega dela. Lani smo
podelili 15 nagrad inovator-
jem, vsem v enakem znesku,
prihodnje leto pa bo imela
komisija gotovo več dela, saj
pričakujemo še več prijav, ki
bodo morale biti najprej v
delovnih organizacijah, kjer
so inovacije nastale, tudi
ovrednotene.«
Marija Petak je duša ino-
vatorskega gibanja v TOZD
Lesna oprema Mestinje. Je
nekakšen, mentor te dejav-
nosti. »Za vsako delo moraš
biti usposobljen, zato sem se
udeležila seminarjev za vo-
dje inovacijske dejavnosti v
organizacijah združenega
dela. Veseli me, da je med
delavci vse več takšnih, ki ne
delajo le z rokami, ampak tu-
di z glavo.
Inovacijska dejavnost je
tesno povezana s stabilizacij-
skimi prizadevanji. Je odraz
delavčeve zavesti v smislu
vse manjše razdalje med ti-
stim, kar je »moje« in tistim,
kar je »naše«.
MARJELA AGREZ
Erih Drofenik
Alojz Peperko
Miro Božič
Martin Plavčak
Marija Petak
filter za čiščenje zraka
uporablja se za odpraševanje
v vseh vrstah industrije
Za krmanižem je dobival naj-
višjo mezdo prednjek v turški riži; sledil je
zadnjek v naši riži, medtem ko je najnižjo
mezdo od »Mitrovčanov« dobival zadnjek v
turški riži.
Razloček med mezdo krmaniža in mezdo
zadnjeka v turški riži je znašal okoli 300
dinarjev. Krmaniževa mezda se je sukala
po gospodarski krizi okoli 1000 dinarjev,
pred drugo svetovno vojsko pa je marsik-
daj že precej presegala ta znesek in znašala
M^ i 1200 dinarjev, včasih še'celo več.
Mezde drugih »Mitrovčanov« so bile
^T,1?3"^ če je šla »rajža« do Beo-
grada (takšna razdalja je bila najpogostnej-
rS. S°xfe ^prva sukale okoli 800 dinarjev; če
pa je Sla do Slavonskega Broda ali še bliže,
aš .Splavarska mezda spočetka okoli
t,; ?rlnai?ev mani' se pravi okoli 600 dinar-
jev. v zadnjem obdobju pred drugo svetov-
sko.so se te mezde vzdignile in so
znašale pri splavarjih, ki so vozili do Beo-
grada, okoli 1000 dinarjev. Poleg omenje-
ninmezd so imeli tudi »Mitrovčani« zastonj
uSIS ]e blla po Pričevanjih ohranjenega
ustnega izročila obilna in dobra.
kntr!" s°morali »Celjani«, in »Rogličani«,
*ot povedano, plačevati železniško vozov-
""12 s^Jega, je tako ostalo »Celjanom«
pu vrnitvi domov najprej okoli 90 din. Ko
dnl„faV1I)Jski splavarji prek svoje zadruge
uosegh nekaj let pred drugo svetovno voj-
sko na železnici popust za polovično vožnjo
in ko so »celjske« mezde presegle 100 di-
narjev, je ostalo »Celjanom« po vrnitvi z
»rajže« okoli 100 dinarjev (železniška vo-
zovnica od Celja do Paške vasi je stala 9
dinarjev). »Rogličani« so morali spočetka
odšteti od svoje mezde za pot domov 54
dinarjev, kolikor je stala železniška vozov-
nica od Dugega sela prek Zagreba do Paške
vasi, tako da jim je ostalo čistega zaslužka
nekaj manj ko 200 dinarjev (od okoli 250
dinarjev), medtem ko so pozneje, ko so se
mezde za vožnjo do Rugvice vzdignile na
okoli 300 dinarjev in ko je bila priznana
splavarjem polovična železniška vozovni-
ca, zaslužili čistega okoli 270 dinarjev.
Ce je torej obsegal pri »Celjanih« čisti
zaslužek od vožnje okoli 90 dinarjev in poz-
neje okoli 100 dinarjev, pri »Rogličanih« pa
nekaj manj ko 200 dinarjev, pozneje okoli
270 dinarjev, je bila podoba pri »Mitrovča-
nih« drugačna. Njihovim navedenim mez-
dam je treba namreč praviloma prišteti na-
pitnino za »ven metanje« (edinole malo
pred drugo svetovno vojsko je bilo, kot
rečeno, v Beogradu to delo pridržano za
domače delavce), marsikdaj pa tudi zneske
za prodane krajnike. Omenjena napitnina
je .znašala okoli 100 do 150 dinarjev. »Mi-
trovčani« in tako tudi krmaniži so napravili
na leto pet ali šest »mitrovških« voženj in
so zaslužili pri iztovarjanju lesa okoli 625 ali
650 dinarjev. Krajnikov pa »Mitrovčani« in
krmaniži niso jemali na vsako vožnja; sodi-
mo, da je njihov zaslužek od prodaje krajni-
kov v povprečju znašal okoli 300 dinarjev.
Napitnine in krajniki so potemtakem navr-
gli mezdam »Mitrovčanov« in krmanižev
okoli 925 ali 950 dinarjev na leto.
Po naših celotnih računih je zaslužil kr-
maniž na leto po gospodarski krizi čez 7000
do okoli 8500 dinarjev (5000 do 6000 + 925
ali 950 + 200 x 6 ali 8), pred drugo svetovno
vojsko pa okoli 8500 do nekaj čez 10 000
dinarjev (6000 do 7200 + 925 ali
950 + 270 x 6 ali 8). (Drugi) »Mitrovčani«,
ki so prav tako vozili do Beograda ali, na-
tančneje, v kraje od Slavonskega Broda do
Beograda, so po gospodarski krizi zaslužili
na leto od nekaj čez 6000 do okoli 7300
dinarjev (4000 do 4800 + 925 ali 950 + 6 ali
8), medtem ko je njihov letni zaslužek od
splavarskih voženj pred drugo svetovno
vojsko znašal od okoli 7500 do nekaj čez
9000 dinarjev (5000 do 6000 + 925 ali
950 + 270 x 6 ali 8). Letini zaslužek »Rogli-
čanov« se je sukal po gospodarski krizi od
nekaj čez 2000 do okoli 3000 dinarjev
(200 x 12 do 15), pred drugo svetovno voj-
sko pa od nekaj čez 3000 do okoli 4000
dinarjev (270 x 12 do 15).
Čeprav splavarske mezde niso bile obli-
kovane po dnevih, ki so jih splavarji prebi-
jali na vožnji, naj vendarle poskusimo ugo-
toviti, koliko je znašal njihov čisti dnevni
zaslužek na splavu. Pri »Celjanih« je bil
razmeroma največji, saj se je malone enačil
s »celjsko« mezdo in je tako obsegal, kot
povedano, najprej okoli 90, nato pa okoli
100 dinarjev. Pri »Rogličanih« je bil čisti
dnevni zaslužek deloma nekaj manjši, za-
kaj ti splavarji so bili zdoma (vštevši pot
domov) približno vsaj dva in pol dneva;
njihov čisti dnevni zaslužek je znašal spo-
četka okoli 80, pozneje pa okoli 108 dinar-
jev. »Mitrovčani« (ne krmaniži) so, če so bili
zdoma (vštevši pot domov) 17 dni (do Beo-
grada), zaslužili na dan sprva čistega okoli
47 dinarjev, pred drugo svetovno vojsko pa
okoli 59 dinarjev. Krmaniži so zaslužili po
gospodarski krizi na dan čistega okoli 59
dinarjev, pozneje pa okoli 70 dinarjev.
Zbiranje splavov med vožnjo v Š mar t nem ob Dreti (ok. 1933)
8. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm
13. JANUAR 1983
Veliko novega v
Mohorjevi družbi
Mohorjeva družba, naj-
starejša slovenska založbe -
na organizacija, je zakorači-
la v 131-leto svojega obstoja
z mnogimi novostmi. Ob
koncu lanskega leta je bil v
Cankarjevem domu občni
zbor, kjer so izvolili nov od-
bor, ta pa je na svoji prvi
seji izvolil novega predse-
dnika, tajnika in tajništvo.
Po dolgoletnem in uspeš-
nem delu je predsedniško
funkcijo odložil dr. Veko-
slav Grmič, njegovo mesto
pa je prevzel Hieronim Žve-
glič. Tajnik je prof. Marjan
Smolik, dosedanji tajnik
prof. Rafko Vodeb pa bo
opravljal uredniške posle
izrednih zbirk Mohorjeve
družbe.
V tem času je izšla tudi re-
dna zbirka Mohorjeve druž-
be s koledarjem in knjigami:
Franček Mukič in Marija Ko-
žar »Slovensko Porabje«,
Zora Tavčar »Veter v laseh«,
Cvetko Zagorski »Globoko
in daleč«, Srečko Kosovel
»Otrok s sončnico«.
Posebne pozornosti je vre-
den zbornik »Bomo prežive-
li«, ki ga je uredil inž. Jože
Stergar. Šestnajst strokov-
njakov za različna področja
obravnava najprej material-
ne. potem pa tudi duhovne
vidike človekovega preživet-
ja. Avtorji posameznih ra-
zmišljanj so dr. Ivan Gams,
dr. Kazimir Tarman, dr. Jože
Maček, dr. Bogdan Povh, dr.
Miklavž Grabnar, Viktor
Blažič, dr. Eman Pertl, dr.
Anton Trstenjak, Bojan Štih,
dr. Matjaž Kmecl, dr. Drago
Klemenčič, dr. Franc Perko,
dr. Franc Bučar, dr. Alojzij
Šuštar, dr. Tone Stres, dr.
Vekoslav Grmič.
D. M.
Na tirih kulturnega gibanja
ŽPP France Prešeren Celje
Vmesne postaje - dinar in prostor
Železni carsko prosvetno
društvo France Prešeren
Celje ima z nekaterimi svo-
jimi sekcijami že dolgolet-
no tradicijo. Tako obstaja
mešani pevski zbor od leta
1895. Kot druga zelo stara in
čvrsta dejavnost je godba
na pihala, saj njen nastanek
sega v leto 1908. Po osvobo-
ditvi se je kulturna dejav-
nost med železničarji v celj-
skem vozlišču močno raz-
cvetela. Rodile so se še štiri
nove sekcije: folklorna, li-
kovna, tamburaška sekcija
in zabavni orkester Žabe. V
društvu poleg »pravih« že-
lezničarjev sodeluje mnogo
mladine in delavcev iz raz-
ličnih dejavnosti. To pa je
ena od pozitivnih plati
društva, ki šteje danes več
kot 300 članov. O tem se je
odvijal tudi pogovor s pred-
sednikom upravnega druš-
tva Jožetom Rajtmajerjem.
- Da je danes društvo ta-
ko razvejano in po svojih
aktivnostih pestro, mora bi-
ti stalno prisotna skrb za
mlade, ki nadaljujejo tradi-
cijo. Ali vam to uspeva?
»Prav ta skrb je eden od
problemov, ki nas tare, če-
prav je treba reči, da imajo
sekcije za svoje delovanje ze-
lo aktivne odbore. Njim je v
veliki meri zaupana ta skrb
za mladi rod. Tu moram
predvsem izpostaviti godbo
na pihala, za katero bi želeli,
da bi imela konkretnejše in
bolj delovne stike z Glasbe-
no šolo v Celju, potem osip
ne bi bil tako očiten. Za po-
mlajevanje mladih godbeni-
kov bomo morali, tak je tudi
sklep našega upravnega od-
bora, narediti mnogo več. To
isto se dogaja tudi zabavne-
mu orkestru Žabe. Za ostale
sekcije pa lahko rečem, izv-
zeti je treba le likovno, da jih
v pretežni meri sestavljajo
mlajši člani. Žal moram po-
vedati, da smo morali lani
oktobra razpustiti mladinski
mešani pevski zbor, ki ni
imel tako močnega zaledja
kot ostale sekcije.
-	Dinar je marsikdaj, pri
marsikaterem društvu tisti,
ki kroji pravo podobo delo-
vanja. Kako se to odraža v
vašem društvu?
»Vemo, da v današnjem
trenutku ne moremo iskati
nekakšnega brezskrbnega fi-
nanciranja. Zato iščemo po-
leg rednega financiranja še
vse dodatne možnosti. Tu
gre predvsem za skrbno
obračanje dinarja, ki ga v ve-
liki meri okrepijo še lastna
sredstva članov društva. Po-
skušali pa bomo obnoviti tu-
di aktivnost podpornih čla-
nov društva, predvsem iz
vrst železničarjev, ki imajo
posluh in razumevanje za
kulturno gibanje.«
-	Kaj pa prostori za delo-
vanje? Ste z njimi zado-
voljni?
»Ti so dodaten problem,
saj so mnogi neustrezni in
bodo za njihovo obnovo po-
trebna dodatna velika fi-
nančna sredstva. Prostori v
starih stavbah mestnega je-
dra so vlažni in občutljivim
instrumentom naredijo veli-
ko škodo. Za nekatere sekci-
je bomo morah poiskati pri-
mernejše prostore. Zaradi
entuziazma posameznikov
pa marsikak uspeh postavi
problem v ozadje.«
MATEJA PODJED
Zakonsko življenje Marije Braun
Proizvodnja: ZR Nemčija 1978. Scenarij: Peter
Marthsheimer in Pea Frohlich. Kamera: Michael
Ballhaus. REŽIJA.. RAINER WERNER FASSBIN-
DER.
Igrajo: Hanna Schygulla, Klaus Lovvitsch, Ivan De-
sny, Gisela Uhlen idr.
Rainer Werner Fassbinder je bil najbolj plodovit
nemški cineast zadnjih let. Po svoji lanski smrti še zdaj
buri filmske duhove in s svojo osebnostjo meščanske
kuloarje. Toda, vsem polemikam o njem navkljub go-
tovo drži, da je bil eden najprodornejših iskalcev novih
poti, ki so nemški film dvignile na izredno visoko
umetniško in kakovostno raven, nosilec tega nem-
škega mladega filma. Posnel je okoli 30 igranih filmov
in mamutsko TV nanizanko Berlin Alexanderplatz.
Delal je kot obseden in mnogi trdijo, da je to tudi bil.
S filmom Zakonsko življenje Marije Braun se je za
vselej zapisal v zgodovino nemškega in svetovnega
filma. Ob izjemni igralki Hanni Schygulli je v tem
filmu upodobil pretresljivo podobo prvih nemških let
po drugi svetovni vojni. Izpovedal je pripoved o žen-
ski, ki mesece čaka na povratek svojega moža in ki po
dolgem čakanju slednjič popusti prijaznemu in razu-
mevajočemu vojaku zavezniških okupacijskih sil. A
prav tedaj se mož vrne, spet se prebudijo čustva in
strasti, ljubimec obleži umorjen. Mož mora v zapor, ko
prevzame krivdo za umor, a žena mu na svoj način
ostane zvesta. Obljubi mu novo življenje, ko se vrne iz
zapora, dotlej pa bo ubirala svojo pot. Najde jo ob
malem industrijalcu, ki z njeno pomočjo vse bolj bo-
gati in hkrati nori od ljubezni do nje, svoje priležnice.
Marija Braun se v življenju vzpenja, kot se vzpenja
ZR Nemčija, a prvotna poštenost pričenja usihati. Ka-
zen izteče, a mož se ne vrne, dokler tudi sam ne stopi
na pot uspešneža. A tragedija je neizbežna.
Taka je v grobem vsebina tega filma, ki išče paralele
med usodo ženske in dežele, ki »nemško katastrofo«
nadaljuje v slikah njenega novega razcveta, ki pa sreče
ne prinaša.
Izjemne barve, film atmosfere, turobne, pogostoma
motne slike, poudarjajo grozljivost vojne in popolnega
razvrednotenja človeka.
BRANKO STAMEJClC
Pred premiero Srečanja na Osojalt
Jutri, v petek bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje
četrta premiera letošnje sezone. Krstno uprizoritev bo imelo
novo delo Alenke Goljevščkove »Srečanje na Osojah«. Mo-
raliteta, kakor je noviteto podnaslovila avtorica (mladim
gledalcem znana po mladinski igri Kralj Matjaž, kako se
imaš), je postavljena v čas turških bojev, posega v staro
ljudsko izročilo, popelje nas v svet usodnosti in urokov.
Junaku igre je dano, da si zaželi, kar hoče, in zaželi si preveč.
Veseli raj se sprevrže v smrtni ples, ki mu ni moč uiti.
»Srečanje« tako na poseben način odpira podobe starih
slovenskih fresk in je ljudska igra v najžlahtnejšem pomenu
besede. Režiser, scenograf in kostumograf je bila Meta Ho-
čevar, dramaturg in lektor Dominik Smole, koreografinja
Ksenija Hribar, glasbo je napisal Aldo Kumar, korepetitor je
bil Miro Pod jed. Nastopih bodo Janez Bermež, Mija Mence-
jeva, Zvezdana Mlakarjeva, Peter Boštjančič, Miro Podjed,
Zvone Agrež, Borut Alujevič, Ljerka Belakova, Igor Sancin,
Pavle Jeršin, Anica Kumrova, Nada Božičeva, Jana Šmi-
dova, Bruno Baranovič, Drago Kastelic, Jože Pristov, Bogo-
mir Veras, Matjaž Arsenjuk ter Vita Mavrič, Sabina Tržan,
Polona in Špela Žnidaršič.
Obiski uri
skladateljih
Ipavclh
Od sredine lanskega le-
ta je v štentjurskem Zgor-
njem trgu odprt Muzej
skladateljev Ipavcev, ozi-
roma spominski sobi, ki
sta velika pridobitev kra-
ja, saj je le-ta pridobil kul-
turno ustanovo, katere
pomembnost presega ob-
činske pa tudi republiške
meje. Da je temu res tako,
zgovorno dokazuje dose-
danje zanimanje za mu-
zej. Spominski sobi obi-
skujejo občani od blizu in
daleč, učenci in dijaki v
organiziranih skupinah
in delovni ljudje iz Ljub-
ljane, Kranja, Splita in ce-
lo iz Beograda. V knjigo
obiskovalcev so se zapi-
sali tudi združeni pevski
zbori vseh slovenskih že-
lezarn.
Do konca leta je spo-
minski sobi obiskalo pre-
ko 1600 obiskovalcev. Za-
puščina skladateljev je v
zimskem času na ogled
vsako nedeljo od 10. do
11. ure.
V Šentjurju si želijo še
večjega obiska, zlasti s
strani krajanov iz domače
občine. Ob tem pa so že
več let prisotna razmišlja-
nja, zlasti pri kulturni
skupnosti, da bi v priho-
dnosti odkupih rojstno
hišo skladateljev Ipavcev
in jo preuredili v muzej. V
tej stavbi, ki jo je prejšnji
lastnik obnovil po zamisli
slovitega arhitekta Jožeta
Plečnika, bi našli prostor
tudi za rifniške antične iz-
kopanine, zapuščino
šentjurskega rojaka in
borca za severno mejo
Franja Malgaja in za že
zbrane dokumente iz časa
NOB.
DRAGICA RAUTER
Vasilije četkovič v Nami
Celjski akademski kipar
Vasilije Cetkovič-Vaško je v
zadnjem času pogost raz-
stavljalec v slovenskem
glavnem mestu. Potem ko je
v času kongresa slovenskih
sindikatov opremil z dekora-
tivnimi keramičnimi risbami
nov izobraževalni center De-
lavske enotnosti, se je zdaj
izkazal še z opremo nove bla-
govnice Name pri Ruskem
carju. Kakor kaže, kipar do-
bro sodeluje z Namo, saj to
ni prvo likovno delo, s kate-
rim je Nama obogatila trgov-
ski oziroma poslovni pro-
stor. Pred žalsko Namo in na
Ravnah sta skulpturi, v n(
tranjih prostorih restavracij1
ljubljanske Name pa je izdf
lal privlačen keramični reli*
izjemne velikosti, a tudi zg<
vorne vsebine. Samboličn1
namreč kaže samodrštvo n
skega carja oziroma sam«
drštvo nasploh z nedvol
mno ironijo. Tako je doseg*
ne le prijazno naklonjeno-'
obiskovalcev in naročnik
do takšne likovne govoric*
marveč je poskušal na pos«
ben likovni način govoriti'
zgodovinskih dogodki
Ljubljane.
Kolikor povedo odmevi, f
ta likovni dosežek VasK
Cetkoviča deležen pohv?
med obiskovalci. Posebej )'
treba naglasiti odločitev N2
me, da kljub nelahkim gc
spodarskim časom sodeluj'
z ustvarjalci in ohranja sr^
sel za vrednosti kulturne^
vzdušja v prostorih, kjer $
srečuje mnogo ljudi.
Priprave na kulturni praznik
Posamezna kulturna društva in tudi šole se v teh dneh že
pripravljajo na nastope s katerimi bodo počastili slovenski
kulturni praznik in spomin na Franceta Prešerna.
V krajevnih skupnostih se bo zvrstilo 8 večjih prireditev.
Kulturni program pripravljajo v Trnovljah, v osnovni šoli
Vojnik in Strmec ter na Frankolovem, v Zagradu, v kultur-
nem domu v Šmartnem v Rožni dolini in v zdraviliški
dvorani na Dobrni.
Posebej pa velja opozoriti na letos že tretjo revijo pevskih
zborov iz delovnih organizacij, ki bo 11. februarja v Štorah.
Tako se bo kulturni utrip v občini Celje zrcalil predvsem v
množičnosti in raznolikosti prireditev. To pa je tudi smisel
obeležitve samega praznika, ob tem da mdra kulturno življe-
nje rasti skozi celo leto.
MP
13. JANUAR 1983
3/ilŠD EBflcDD DU1 HgDODIDDDE
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Milica Turnšek je urejala
glasilo Sipa - »Obvestila«
Po več kot 400 številkah Jo ho zdaj zamenjala Vera Kalčlč
Tik pred novim letom je
izšla 422. številka Sipovih
Obvestil, ki so redno izhajala
vsak teden, po potrebi pa tu-
di večkrat. Ves čas je ta Ob-
vestila urejala Milica Turn-
šek. Milica Turnšek se sedaj
lahko le spominja in z njo
vred tudi bralci Obvestil, ko-
liko samoupravnih tem so se
lotevali v njih, koliko gospo-
darskih načrtov in odločitev
so objavili in koliko vseh
vrst, za samoupravljanje po-
membnih in drugih vprašanj
so se lotevali v Obvestilih. V
dosedanjih 422 številkah Si-
povih obvestil je pravzaprav
zabeležena zgodovina Sipa v
tem desetletju.
Milica Turnšek je seveda
hvaležna vsem številnim so-
delavcem, ki so prispevali k
temu, da so bila Obvestila
bogat informator delavcev
za izvajanje njihove samo-
upravne funkcije. Predse-
dnik odbora za obveščanje je
Janez Baloh, člani Vojko
Prislan, Andreja Juhart,
Franc Uratnik in Iztok Go-
dnič, Obvestila pa je, kot
smo že zapisali, urejala Mili-
ca Turnšek, ki je sedaj zapo-
slena v Agrosu. »Prepričana
sem,« pravi Turnškova, »da
bodo dolgoletno bogato tra-
dicijo obveščanja nadaljevali
tudi v prihodnje. Veri Kal-
čič, ki bo Obvestila urejala,
pa želim mnogo uspehov.«
JANEZ VEDENIK
Novo vodstvo krajevne skupnosti Kozje
Pred iztekom starega leta so v Kozjem izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti. Krmilo
skupščine je prevzel Veljko Kolar, vodja Metkinega tozda v Kozjem in znan družbenopoli-
tični delavec v šmarski občini, svet krajevne skupnosti zdaj vodi Jože Preskar, tajnik pa je
Srečko Sok. Idilični kraj pod Veternikom in Kozjakom je v zadnjem času močno spremenil
svojo zunanjo podobo na lepše, vendar razvoj in zahteve današnjega časa terjajo rešitev še
mnogih komunalnih problemov, preskrbe, kmetijstva in turizma.
Foto: D. M.
Skoraj vsi živijo za
rekreacijo
Med delovnimi organizaci-
jami v celjski občini, ki ima-
jo najbolj organizirano šport-
no rekreacijo, je prav gotovo
kolektiv gradbenega podjet-
ja Obnova, kjer so z organizi-
rano športno rekreacijo zače-
li leta 1976. Izredne uspehe
so dosegli lani, ko so ob kon-
cu sezone pregledali vse, kar
so naredili. Tako so proglasi-
li najboljše športnike rekrea-
tivce. Pri članicah je to keg-
ljačica Stanka Jurše pred
Tatjano Grušovnik in Cvet-
ko Lesjak, pri članih pa ro-
kometaš Zdravko Gobec
pred šahistom Dragom Paj-
kom in kegljačem Martinom
Košakom.
V ekipnem tekmovanju in
množičnosti je prvič osvojila
prvo mesto tozd Montaža s
1188 točkami, sledijo pa tozd
Obrtna dela 1118, DS Skup-
ne službe 952, šele na četr-
tem mestu pa je lanski zma-
govalec tozd Gradbena ope-
rativa 548 točk. Za izredno
aktivno organizacijsko naj-
prizadevnejši organizator po
sekcijah pa Miroslav Krem-
puš za vodenje odbojkarske
sekcije. Najpopularnejša
športna panoga v Obnovi je
kegljanje in kegljaška sekci-
ja je za najboljšega kegljača
proglasila Jožeta Majcna, za
kegljačico pa Stanko Jurše.
Tudi na številnih tekmova-
njih so njihovi posamezniki
ter ekipe dosegli lepe rezul-
tate. Sami pa so lani organi-
zirali kar 40 tekmovanj, na
katerih je sodelovalo že pre-
ko 70 odstotkov vseh zapo-
slenih. S takšnim delom na-
meravajo nadaljevati tudi le-
tos ter v delo vključiti še več
delovnih tovarišev. Zal pa je
za njih največji problem pre-
draga najemnina športnih
objektov, denarja za plačeva-
nja pa ni dovolj.	M. O.
Mani nesreč na
Golteh
Vsako organizirano smuči-
šče mora imeti čuvaje in re-
ševalce. Na Golteh je med
drugimi za to zadolžen tudi
Silvester Jošt.
»Letos smo za dežurstva
zadolženi tudi reševalci iz
. elJa Dežuramo ob sobotah
jn nedeljah. Zal snega na
polteh ni veliko, tako da lah-
ko smučajo le najbolj spret-
ni. Doslej smo imeli eno ne-
srečo, zlom. Sicer pa ni nič
posebnega. V eni dežurni
eKipi smo štirje reševalci in
zdravnik, dobro opremljeni z
vsem potrebnim, imamo pa
tudi telefonsko zvezo z doli-
no, da bi v primeru hujše ne-
sreče lahko poklicali reševal-
no postajo Mozirje. Sicer pa
lahko rečem, glede na to, da
tuKaj dežuramo že, odkar je
S* na Golteh- da število
nesreč iz leta- v leto upada.
T. TAVČAR
BODO
PRAZNOVALI
SKUPAJ?
V krajevni skupnosti
Ljubečna so začeli pobu-
do za določitev datuma za
praznovanje krajevnega
praznika. Čeprav je pre-
cej pomembnih datumov,
ki bi se jih veljajo spomi-
njati ob praznovanju kra-
jevnega praznika, se naj-
bolj ogrevajo za datum, ki
obeležuje veliko stavko
opekarniških delavcev v
juniju 1935. leta. Prepri-
čani so, da je ta datum
nadvse primeren in da bo
tudi osvojen. Ob tem mi-
slijo tudi na skupno praz-
novanje z delovno organi-
zacijo Ljubečna, ki nada-
ljuje tradicijo predvojnih
opekarn. V tem času bi
namreč lahko tudi delov-
na organizacija praznova-
la svoj dan. S tem pa bi
dosegli dvoje. Spomnili
bi se revolucionarnega
delovanja zaposlenih v
težkih dneh stare Jugo-
slavije in še bolj utrdili
sodelovanje med krajev-
no skupnostjo in delovno
organizacijo.
Čeprav je to sodelova-
nje že vrsto let zgledno,
ga želijo razširiti še na
športno in kulturno po-
dročje. Prepričani so, da
bodo krajani in delavci
delovne organizacije Lju-
bečna sprejeli ponujeni
predlog in da bodo že le-
tos prvič skupaj.
MILAN BRECL
Pohod v Marija Reko
Zanimiv pohod občanov iz Prebolda v Marijo Reko
pripravlja v nedeljo, 16. tega meseca Planinsko druš-
tvo Prebold. Ta pohod, ki je že tradicionalen in je tudi
v programu komisije za športno rekreacijo Krajevne
skupnosti Prebold, pripravijo vsako drugo nedeljo v
januarju in vsi dosedanji pohodi so bili zelo dobro
obiskani.
Tudi letos bo start od 7,30 do 9. ure pred hotelom v
Preboldu. Tu bodo udeleženci dobili kartonček in na-
lepko, vsi tisti, ki bodo pot prehodili, za to bo poskr-
bela kontrola, pa bodo na koncu dobili še značko.
2lv utrip ulice Heroja Bračifia
Menda je malo ulic, kakršna je ulica Heroja Bračiča v
Slovenskih Konjicah, še manj pa tako delavnih uličnih od-
borov in stanovalcev. Triintrideset družin živi tod, delajo pa,
kot da bi bili vsi ena sama. Za njimi so že številna uspešno
opravljena opravila. Uredili so športno in otroško igrišče,
kjer je mogoče kegljati, balinati in igrati košarko, zasadili so
park in tudi čiščenje okolja je postalo sestavni del uličnega
življenja. Ne le v delu, tudi pri sprostitvi so našli skupno pot.
Bili so že na skupnem izletu, večina pa se je tudi zbrala in
skupaj dočakala Novo leto. Vse to seveda medsebojne vezi
bolj in bolj krepi, želimo pa si lahko le še več takšnih ulic.
Potem tudi besede o dobrososedskih odnosih in urejanem
življenjskem okolju ne bi bilo le besede.
MBP
Karmen Tomažin
Dragica Suhelj
Andreja Čelik
Jože Žabrl
Martin Logar
Počitnice spet razveseljujejo mlade
Počitnice so končno spet
tukaj. Kar nekam dolgi so
bili zadnji tedni; še posebno
za tiste, ki so želeli izboljša-
ti svoj učni uspeh. Gotovo
bodo sedaj veliko bolj uži-
vali v zasluženem triteden-
skem počitku. Oglejmo si
torej, kaj so mladi povedali
o svojih načrtih za čimlepše
počitnice.
Karmen Tomažin, 7. ra-
zred Osnovne šole Franja
Malgaja Šentjur: »Počitnic
sem zelo vesela, saj sedaj ne
bo treba tako zgodaj vstajati
in tudi domačih nalog ne bo.
Da pa ne bom čisto pozabila
na šolo, bom vendarle malo
pogledala tudi v šolske knji-
ge in zvezke. Drugače pa
bom prosti čas porabila za
drsanje, smučanje, če bo se-
veda sneg, in branje. Malo
bom tudi pospravljala in, če
bo ostalo še kaj prostih dni,
bom obiskala sorodnike na
Dobrni.«
Dragica Suhelj, 2. razred
naravoslovno-matematične
srednje šole Celje: »Mislim,
da so počitnice teden dni
predolge, saj se bom tretji
prosti teden najverjetneje
dolgočasila, pa še na pomlad
bomo teh pet dni nadome-
stovali ob sobotah. Pet dni
bom preživela s pevskim
zborom Tehniške srednje šo-
le v Portorožu, kjer se bomo
kopali in seveda tudi vadili,
drugi teden počitnic pa gre-
mo s prijatelji smučat na Ro-
glo. Želim si, da bi zapadlo
veliko snega, saj bi počitni-
ce, če so že tako dolge, po-
tem veliko lepše preživela.«
Andreja Čelik, 2. razred
naravoslovno-matematične
srednje šole Celje: »Kot že
vsa leta doslej bom tudi letos
prvi teden počitnic preživela
skupaj z mamo v Portorožu.
Kljub temu, da je zima, je ob
morju lepo in še nikoli nama
ni bilo žal teh »morsko«
obarvanih počitnic. Drugi te-
den bom odšla s sošolci na
smučanje, najverjetneje na
Roglo. No, ostal bo še teden
dni, ki pa ga bom izpolnila z
drsanjem in plavanjem, tako
da mi prav zares ne bo dolg-
čas. Če se bom kaj učila? Ne,
za učenje je med šolskim le-
tom dovolj časa!«
Jože Zaberl, učenec 8. ra-
zreda OŠ Šmarje: »S pollet-
nim uspehom sem zadovo-
ljen, veselim se tudi počit-
nic, ki jih bom izkoristil za
razne športne igre. Treba bo
tudi pomagati staršem pri
delu na kmetiji. Obiskal bom
tudi starejšo sestro v Što-
rah.« Med pogovorom o po-
čitniških načrtih in delu v
prvem šolskem polletju Jože
ni pozabil povedati, da je 8. b
razred, ki ga obiskuje, ob
polletju »stoprocenten«.
Martin Logar, 8. r., OŠ
Franja Malgaja Šentjur:
»Zares je škoda, da ni snega,
saj imamo tod naokoli kar
dobre terene za smučanje.
Tako pa bom hodil z Izletni-
kovim ski-boomom smučat
na Roglo, morda bom kdaj
zavil še na Celjsko kočo.
Uspeh ob prvem polletju je
bil odličen in upam, da bo
tako tudi na koncu leta, saj
se moram odločiti za poklic,
oziroma usmerjanje.«
10. STRAN - NOVI TEDNIK

mm n mm	13. JANUAR 1983
Dinar naj ostane na vasi
Blffliii^rffl^^^MBlBMM	VlIH IfABF3^88"^81^1 ,w" '"11T1 'fllliHil' .M/1'1 n T MUM1 ftffii iili'i l'Hl JIT'"'lflHHi'i UMI III 'n'1'l iliill II i nt 11 1
Posebej v zadnjih desetih letih se je zadružno hranllnlštvo zelo razmahnilo
Že več kot sto let je mini-
lo, odkar smo v Sloveniji
ustanovili prve zadružne
hranilnice in posojilnice. V
raznih oblikah so preživele
težka bremena revolucij in
vojn. Posebej v zadnjih de-
setih letih se je zadružno
hranilništvo zelo razmahni-
lo. Hranilno kreditne službe
so v zadružnih in gozdar-
skih organizacijah veliko
pridobile na pomenu, hkra-
ti pa se je povečalo tudi zau-
panje kmetov, gozdarjev,
kmetijskih in drugih delav-
cev.
To hranilniško oživljanje
je treba povezovati na sploš-
no z oživljanjem zadružniš-
tva in spoznanjem, da brez
kreditiranja ne moremo ra-
zvijati kmetijstva. 2e res, da
so banke zbirale denar, tudi
kmečki, vendar se ga je pre-
malo vračalo nazaj v kmetij-
stvo. Zakon o hranilno kre-
ditnih službah je 1969. leta
postavil čvrste temelje vse-
mu hranilniškemu sistemu v
zadružnih in gozdarskih or-
ganizacijah.
Hranilno kreditne službe
so postale vse bolj material-
na osnova zadružništva, pre-
ko njih pa se je usmerila tudi
družbena pomoč pri nalož-
bah. Osnovna dejavnost hra-
nilno-kreditnih služb je torej
zbiranje denarja preko hra-
nilnih vlog, dopolnilnih
sredstev bank in usmerjanje
bančnega denarja, še pose-
bej za pridelavo živeža.
Danes je v Sloveniji orga-
niziranih 62 hranilno kredit-
nih služb, kar pomeni, da je
takšna služba v vsaki zadruž-
ni organizaciji, pa tudi v ve-
čini gozdarskih organizacij.
Ob koncu polletja 1982 je
imelo 170.000 varčevalcev-
kmetov, gozdnih delavcev in
kmetijcev - na hranilnih
knjižicah 3222 milijonov di-
narjev. Od tega je 85 odstot-
kov hranilnih vlog kmetov,
kakšen porast pa so dosegle
hranilne vloge v dvanajstih
letih, pa zgovorno priča po-
datek, da so znašale vloge
1969. leta komaj 73 milijonov
dinarjev.
Poglejmo še, kakšen je bil
naložbeni delež^ hranilno
kreditnih služb in v njih
zbranega denarja! V zadnjih
desetih letih je bilo v vseh
naložbah v kmetijstvo v Slo-
veniji 40 odstotkov kmečke-
ga denarja, 27 odstotkov je
bil delež hranilno kreditnih
služb, banke pa so primakni-
le 25 odstotkov, ostanek
ostali, nekaj tudi živilska ra-
zvojna skupnost. Hranilno
kreditne službe so postale
povsem enakopraven part-
ner bankam.
Največ denarja je šlo za ra-
zvoj govedoreje in nakup
kmetijske mehanizacije, pre-
cej za vinogradništvo in me-
lioracije. Posojilni pogoji so
bili do letos zelo ugodni. Kar
90 odstotkov vseh posojil je
bilo dodeljenih po tri odstot-
ni obrestni meri in manjši
del po šest oziroma osem od-
stotni. Tudi vračilni pogoji
so bili ugodni - za nakup
strojev 5 let, do 10 let za ure-
janje nasadov, od 12 do 15 let
za gradnjo hlevov in do 20 let
za melioracije in ureditev
pašnikov. Prav tako 20-letni
rok vračila je veljal za posoji-
la hlevskim skupnostim za
gradnjo skupnih hlevov.
Letno je bilo odobrenih
kmetom in zadružnim orga-
nizacijam okoli osem tisoč
posojil. Poudarimo naj, da je
mogoče dobiti posojila tudi
za razvoj kmečkega turizma,
vsekakor premalo pa ga je
namenjenega za stanovanj-
sko kreditiranje kmetov.
Z razvojem zadružnega
hranilništva smo torej v Slo-
veniji lahko zadovoljni. Ve-
lik delež za tako dobro delo,
kjer pa so še vedno rezerve.
gre predvsem Zvezi hranilno
kreditnih služb Slovenije.
Za konec naj pribijemo še
poseben problem: to je raz-
voj kmečkega turizma, ki je
v bančnih listinah po novem
izgubil opredelitev, da je to
dopolnilna dejavnost kmetij-
stva. Predvsem zaradi tega
in povečane obrestne mere
na 12 odstotkov, je zastal ra-
zvoj kmečkega turizma. Zanj
je preprosto vse manj denar-
ja, čeprav interes ostaja.
Z.B.-M.U.
Mila zima omogoča delo
Letošnja zima ni čisto nič prava, saj ni ne snega in ne pravega mraza. Zato lahko tudi delo
teče naprej. Kmetje pripravljajo drva, sadjarji obrezujejo drevje in ga dognojujejo. Na
posnetku vidimo Štefana Gajška in Ivana Leberja, ki na plantaži Mirosan obrezujeta sadno
drevje s pnevmatskimi škarjami.	T.TAVČAR
VPISOVANJE OBRESTI -
ODVEČ VSAKA NAGLICA
Tudi letos ste bili prijetno prese-
nečeni.
Že ob prvem obisku v kateri koli
enoti Ljubljanske banke Splošne
banke Celje so vam, če ste imeli
opravka z dinarsko hranilno vlogo,
pripisali lanske obresti. To so
opravili delavci v enoti sami, brez
vašega posebnega naročila!
V enotah, kjer imajo terminale,
je to delo avtomatično, drugod pa
»ročno.« Terminale imajo vse eks-
poziture Ljubljanske banke Sploš-
ne banke Celje: ekspozitura v Vo-
dnikovi ulici v Celju, Celjska mest-
na hranilnica ter ekspoziture v
Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Ro-
gaški Slatini, Slovenskih Konjicah,
Laškem in Žalcu. Terminale pa
imajo tudi nekatere agencije celj-
ske Splošne banke Ljubljanske
banke, tako na Otoku v Celju pa
tudi v Šempetru, Preboldu in na
Polzeli.
Vse te enote so neposredno po-
vezane z glavnim računalnikom v
Ljubljani. Zato so vsi podatki, tudi
o obrestih, hitro na voljo. Takšen,
hiter namreč, je tudi pripis obresti
v hranilno knjižico.
Pomembno pa je še to. Pripis
obresti na glavnico preteklega leta
ni nujen takoj, recimo prve dni ja-
nuarja. Zato je odveč naglica, ner-
voza in gneča pred bančnimi
okenci. Pripis obresti za zbrane
hranilne vloge v lanskem letu je
avtomatičen in teče že od prvega
januarja letos dalje ne glede na to,
ali imate te obresti vpisane v hra-
nilni knjižici ali ne. To tudi pomeni,
da vsakemu lastniku hranilne knji-
žice tečejo nove obresti na novo
glavnico, ki jo sestavljata stara iz
prejšnjega leta in obresti za minu-
lo obdobje, že od prvega dne no-
vega leta dalje. Zato vpisovanje
obresti časovno ni omejeno. Ne-
glede nato, kdaj pridete v katero
koli enoto Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, velja že nova
glavnica, četudi obresti iz prejš-
njega leta še nimate vpisanih v
hranilni knjižici.
Na kratko: nič ne izgubite, če
vpišete obresti za minulo leto tudi
ob koncu tega leta ali pozneje. Za
to, da niste prikrajšani, skrbi vaša
banka - Ljubljanska banka Sploš-
na banka Celje!
Oelle: tmm za malo
kmetijsko mehanizacijo
le do 21. januarja
V komiteju za družbenoekonomski razvoj občinske
skupščine Celje so nam povedali, da bodo bone za
gorivo za malo kmetijsko in obrtno mehanizacijo raz-
deljevali po krajevnih skupnostih samo še do 21. ja-
nuarja.
Na sedežih krajevnih skupnosti delijo bone za malo
mehanizacijo za mesece januar, februar in marec 1983
od 8. do 14. ure, v popoldanskem času pa tisti dan v
tednu, ko se v posamezni krajevni'skupnosti uradne
ure.
Upravni organi občine Celje še dodajajo, da bonov za
malo kmetijsko in obrtno mehanizacijo po 21. januarju
1983 na sedežu občine ne bodo razdeljevali. Torej kaže
opozorilo sprejeti nadvse resno.
UM
Higiena mleka
In molžo
Čeprav celjski veterinarji
ugotavljajo, da se je higiena
mleka in molže izboljšala
manj je tudi mastitisov ali
vnetij vimen, pa bomo s po
močjo dr. Janeza Marinčka
v nekaj krajših sestavkih
opozarjali na probleme hi
giene pri mleku in molži.
Mastttls ali vnetje
vimena
Povzročajo ga izključno
mikrobi, le redko pride do
vnetja zaradi drugih vzro-
kov. Najpogostejši mikrobu
povzročitelji so bakterije, k
največkrat pridejo od zunaj
Z umazanih rok molzniko1
ali z nerazkuženih gumija
stih tulcev molznih stroje
pridejo kužne klice bolnf
krave na sesek zdrave, oc
tod pa po seskovem kanalu \
vime. V seskov kanal pridejf
lahko povzročitelji tudi i;
stelje in blata, ali skozi rani
in poškodbe na vimenu ii
seskih, redkeje s krvjo iz čre
vesja ali kakšnega drugeg;
vnetnega žarišča v orga
nizmu.
Pri nastanku bolezni pa &
odločilni tudi drugi faktorji
ki napravijo molznice dov
zetnejše za okužbo. Posebni
nevaren je prepih v hlevu, p
nepravilna prehrana s hitrifl
prehodom na zeleno krmo.
Akutna vnetja je kaj lahk
spoznati. Oboleli del vimen
se poveča, koža napne, zarc
in je vroča. Žival se brani ot
pavanja, izločanje mleka s
zmanjša ali celo preneha. C
pri kravah opazimo mastiti:
jih je treba zdraviti. To pa i
predvsem delo veterinarjev
V velenjski občini skrbijo za
pridelavo hrane
V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine
Velenje za leto 1983 ima nadvse pomembno mesto tudi
proizvodnja hrane. Tako je cilj kmetijstva, da bi se proizvod-
nja hrane v letošnjem letu povečala za 4,5 odstotka. Za
doseganje načrtovane rasti kmetijske proizvodnje bodo mo-
rali v letošnjem letu realizirati predvsem naslednje naloge:
Pospešeno bodo nadaljevali akcijo aktiviranja neobdela-
nih in slabo obdelanih zemljišč, katerih je danes še okoli
180 ha!
Pospešeno bodo morali pridobivati nova kmetijska zem-
ljišča z naslednjimi ukrepi - hidromelioracijami v Šentilju
(94,4 ha), malimi melioracijami (20 ha), agromelioracijami
vključno z rekultivacijo (15 ha) in z biološko rekultivacijo
ugreznin (10 ha)!
Nadaljevali bodo akcijo pridelave in odkupa pšenice, za
kar morajo ustanoviti strojno skupnost na območju za-
družne enote Velenje!
Živinorejsko proizvodnjo bodo v letošnjem letu preusme-
rili na doma pridelano krmo, za kar pa morajo pred začet-
kom pašne sezone pripraviti in urediti pašnike ter ustanoviti
pašno skupnost.
Z vsem tem naj bi pridelali 160 ton pšenice, 1340 ton mesa
in dva milijona 650 tisoč litrov mleka.	tv
Nove obdelovalne površine
Do včeraj slabi travniki, ob vsakem deževju poplavljeni, so se ob večletnih prizadevan:
Kmetijskega kombinata v Šmarju pri Jelšah in razvojne politike kmetijstva te nerazv
občine, spremenili v rodovitno obdelovalno zemljo. Obsežna melioracijska dela na Im<
skem polju kažejo močno spremenjeno podobo kraja. Globoke brazde urejenega zemlji
se kopljejo v januarskem soncu in obetajo debelejši kos kruha.	Foto: D-
13. JANUAR 1983
hh
NOVI TEDMK -STRAN 11
Razvoj kmečkega turizma ne sme stali
Samoupravni sporazum naj M v ponudbo turističnih kmetij prinesel več reda
Po sprejetju družbenega
dogovora o pospeševanju
kmečkega turizma je sedaj
v pripravi nova listina - sa-
moupravni sporazum, ki
naj bi ga podpisale organi-
zacije združenih kmetov,
Zadružna zveza, Splošno
združenje gostinstva in tu-
rizma SR Slovenije in turi-
stične agencije.
Takšen samoupravni spo-
razum je potreben, ker je bi-
lo doslej preveč nereda in
nejasnosti v zvezi s ponudbo
turističnih kmetij. Agencije
so se premalo vključevale, če
pa so se, je bilo večkrat sliša-
ti, da pobirajo smetano ob
tem, ko ničesar ne storijo,
oziroma ne pomagajo razvi-
jati te dopolnilne dejavnosti
predvsem hribovskih kme-
tij. Sedaj so teze za ta samou-
pravni sporazum pripravlje-
ne, sprejel jih je tudi odbor
za kmečki turizem in po
njem naj bi turistične agen-
cije prevzele celotno ponud-
bo, več storile za propagan-
do turističnih kmetij, ki je
sedaj odločno premajhna.
Agencije pa bi morale prima-
kniti tudi svoj delež pri na-
ložbah. Tako bi dolgoročno
razmejili in uredili odnos
med kmetom, kmetijsko or-
ganizacijo, ki je bila doslej
edini nosilec razvoja kmeč-
kega turizma, in agencijami.
Komite za turizem in go-
stinstvo bo sklical sestanek z
agencijami, pri bankah pa bo
poskušal doseči nadaljnje
kreditiranje kmečkega turi-
zma, ki je v zadnjih dveh le-
tih povsem zamrlo. Ce se bo
takšen odnos bank nadalje-
val, še zdaleč ne bomo dose-
gli načrta, ki smo si ga zadali
- 6000 postelj ob koncu tega
srednjeročnega obdobja. Tu-
di kmečki turizem je treba
obravnavati kot prednostno
dejavnost, saj z njim dobimo
precej deviz, ker prav tujci
vedno bolj povprašujejo po
turističnih zmogljivostih na
naših kmetijah.
Nadaljevati je treba tudi z
vsemi oblikami izobraževa-
nja kmetov in drugih, ki de-
lajo na razvoju kmečkega tu-
rizma, je bil eden izmed skle-
pov odbora za kmečki turi-
zem, ko je sprejemal pro-
gram dela za prihodnje leto.
Okrepiti je treba tudi pospe-
ševalno službo za razvoj te
dejavnosti tako pri zadružni
zvezi kot pri kmetijskih or-
ganizacijah, okrepiti sodelo-
vanje z ljubljansko fakulteto
za arhitekturo, gradbeništvo
in geodezijo, sprejeti in uve-
ljaviti pravilnik o uporabi in
podeljevanju znaka o kmeč-
kem turizmu, pregledati
davčno politiko po občinah,
če je dovolj stimulativna za
hitrejši razvoj te dejavnosti
in končno, pripraviti kon-
kreten program razvoja po
občinah oziroma nosilcih ra-
zvoja, ker sta mimo že dve
leti tega srednjeročnega ob-
dobja in ne vemo, kaj smo
naredili in katere obveznosti
nas še čakajo.
ZDENKA RO2I0NIK
Za kmečko peč so posedli sin Ivan ter Marija in Ivan Presečnik.
Snežne
razmere
Rogla: 30 cm zmrznje-
nega snega, temp. - 1 sto-
pinja. Tekaške in smučar-
ske proge so urejene,
obratujejo vse naprave od
9-16. ure, cesta je prevoz-
na z zimsko opremo.
Golte: 15 cm snega,
temp. 4 stopinje. Proge so
urejene, obratujeta vleč-
nica Morava in sedežnica
Medvedjak od 9-16. ure,
nihalka vozi vsako polno
uro od 8. do 18. ure.
Kope: 40 cm zmrznje-
nega snega, temp. 2 stopi-
nji. Obratujejo vse napra-
ve od 9. do 16. ure, iz Slo-
venj Gradca na Kope vozi
vsak dan ski bus, iz Celja
in Titovega Velenja pa ob
sobotah in nedeljah.
Pri Knebi v Gornjem Gradu
Vsi se rad! vračajo nazaj na prelepo kmetijo
Tradicija kmečkega turi-
zma v Zadrečki, pa tudi ce-
lotni Zgornjesavinjski doli-
ni je povezana z imenom
Knebl. Na poti proti Novi
Štifti, na koncu Gornjega
Grada, stoji na desni strani
ta turistična kmetija, kjer
že preko 20 let sprejemajo
goste iz vse Jugoslavije.
Pri Knebl se reče po do-
mače, drugače pa to trdno
kmetijo vodijo Marija in
Ivan Presečnik, sin Ivan in
snaha Terezija, pa tudi
hčerka Marija Bezovšek, ki
je pri Zgornjesavinski kme-
tijski zadrugi zadolžena
ravno za področje kmečke-
ga turizma, kdaj priskoči na
pomoč.
Delo na kmetiji imajo raz-
deljeno. Mati Marija in snaha
sta zadolženi za turizem, sin,
sicer kmetijski tehnik, vodi
kmetijske posle, ki jih ob
10 ha obdelovalne zemlje,
18 ha gozdov in tridesetih
glavah živine v hlevu, ni ma-
lo. Oče Ivan pomaga povsod,
največ pa se ukvarja s čebe-
larstvom. 2e 40 let je tudi
predsednik gornjegrajske
čebelarske družine. Ce vse
skupaj združimo, lahko zak-
ljučimo ob deistvu, da svojih
del in nalog nimajo strogo
ločenih kot je to pri nas v
navadi, da je Kneblova kme-
tija vredna ogleda.
Gostje radi prihajajo in se
vračajo na kmetijo, kjer se
ob domači hrani in kapljici
naužijejo miru in podeželja:
»Slovenci, Hrvatje, Srbi, vsi
so enaki, prijetni gostje,« je
dejala Marija Presečnik, »ra-
zlikujejo se le pri različnih
okusih. Eni imajo radi moč-
nate jedi, drugi več mesa,
kar pa ni nikakršen problem.
Res je najlažje z starimi go-
sti, katerih navade poznamo,
novim pa se pač moramo pri-
lagoditi.«
Več kot 1000 nočitev so
imeli v letu 1981, tudi prete-
klo leto ni bilo veliko slabše.
-Turisti so nameščeni v dveh
poslopjih, na voljo pa imajo
kar 11 sob: »Z ogrevanjem je
nekaj težav. Dveh poslopij
ne moremo ogrevati s pre-
mogom, kurimo s kurilnim
oljem, ki ga je zaenkrat še
dovolj, negotovo pa je s tem
v prihodnosti«, je povedal
mož Ivan.
Goste pri Kneblovih spreje-
majo tudi pozimi, saj imajo
na bregu za hišo napeljano
lastno prenosno vlečnico, ki
zadostuje potrebam nezah-
tevnih smučarjev.
Ker so se preusmerili v ži-
vinorejo, doma pridelujejo le
krompir in zredijo prašiče.
Ostalo morajo kupiti. Ob
tem so nezadovoljni, da ne
dobijo toliko kave kot bi jo
potrebovali. Redki so na-
mreč tisti, ki se tej omami
lahko odpovedo.
Tudi sin Ivan je imel mar-
sikaj povedati, saj je z rejo 15
telic in ravno toliko molznic,
precej težav. Od molznega
stroja do traktorja so proble-
mi z nabavo rezervnih delov,
bonov za bencin in nafto je
ob tem, da je črpalka odda-
ljena 20 km, odločno prema-
lo. Tudi cena mleka ne po-
kriva cene krmil. V zdajš-
njem času so se razmere ma-
lo popravile in upa, da bo
vsaj tako ostalo.
Pri Kneblovih se nisem
dolgo zadržal, vendar sem
spoznal, da kmečkega turi-
zma brez prave organizirano-
sti, brez trdnega dela, ni! Tu-
di z gosti je treba znati, kar
pa pri Kneblovih dokazuje
že štiriletna vnukinja Urška,
ki včasih kar po hrvaško kle-
sti.
RADO PANTELIC
Muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob
sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa
je za obiskovalce zaprL Ogledate si lahko stalno razstavno
•zbirko.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije so
občasno odprte razstave različnih avtorjev, prvo letošnjo
razstavo pa bodo odprli po 15. januarju.
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku, bodo predvajali v nedeljo, 16.
januarja ob 17. in 19.30 uri nemško-italijansko-francosko
komedijo Pet pred dvanajsto v Caracasu.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	osrednji stavbi knjižnice Edvarda Kardelja jo odprta
razstava z naslovom Ivo Andrič 1892-1975. Razstava bo
odprta do 24. januarja vsak dan v času, ko knjižnica po-
sluje za bralce.
likovni salon
V	Likovnem salonu v Celju bodo jutri ob 18^uri odprli
razstavo z naslovom Slehernik v Evropi od srednjega veka
do danes.
Kino Šmarje
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali:
Četrtek, 13. 1. ob 19. uri: ameriška kriminalka - Tretji
človek.
Petek, 14. 1. ob 16. uri: ameriški mladinski film: Pleme-
niti Tom, ob 19. uri: švedska ljubezenska drama: Ljube-
zenski trikotnik.
Sobota, 15. 1. in nedelja, 16.1.: ameriški pustolovski film
- Cabulblanco.
Sreda, 19. 1. ob 19.: ameriška drama - Pravica za vse.
Zdravilišče Dobrna
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bodo danes ob
20. uri družabni večer, jutri, v petek pa bo ob 19.30 uri v
dvorani Zdraviliškega doma koncert moškega pevskega
zbora Vres Prevalje.
V	avli hotela Dobrna je od ponedeljka odprta razstava
Kulturna dediščina. Razstavljenih je 23 slik in 3 skulpture.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sode-
lovanju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turi-
stičnim društvom iz Rogaške Slatine razstavo z naslovom
Kulturna dediščina, na kateri se predstavljajo člani Druš-
tva likovnih amaterjev iz Celja.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
Zaradi izrednega zanimanja je v Kulturnem Centru Ivan
Napotnik Velenje do konca januarja podaljšana razstava
Batik daljnega vzhoda, ki obsega 38 batikov iz Indije, Sri
Lanke, Burme, Tajske, Indonezije in Kitajske, ki jih je
podaril Rado Malenšek iz Ljubljane. Razstava bo odprta
do 31. januarja vsak dan od 9. do 15. ure, ob sobotah pa do
13. ure. Pripravili pa so tudi barvni katalog ob razstavi.
Dom kulture Šoštanj
V	domu kulture v Šoštanju bo v soboto, 15. januarja ob
19.30. uri nastopil Janez Hočevar-Rifle s satiro Toneta
Fornezzija-Tofa - Občinski svetnik Josef Švejk. Sodeluje
Duo 12. nadstropje.
Dom kulture Titovo Velenje
Z Občinskim svetnikom Josefom Švejkom se bo Janez
Hočevar Rifle predstavil tudi v Titovem Velenju. V Domu
kulture bo predstava v sredo, 19. januarja ob 19.30 uri.
Kinematografi v Celju
Union: od 10. do 16. ameriška grozljivka: Telesna
strast, od 14. 1. dalje jugoslovanska komedija: Cervantes iz
Malega mesteca.
Filmsko gledališče: 13. 1.: ameriški vestem: Dvoboj na
Misouriju.
Mali Union: od 10. do 15.1.: ameriški vestem: Dvoboj na
Misouriju, od 17. dalje nemška drama: Zakon Marije
Braun.	j
Metropol: Od 10. do 16.1.: italijanska komedija: Zbogom
Gigi, od 17. 1. dalje zahodnonemška erotična komedija:
Lažne hčere, lažnega doktorja.
Metropol - matineja: 13. 1.: Peter in njegov zmaj. 14. 1.:
Tom in Jerry.
Dom: Od 10. do 16. 1. ob 15.30: ameriški mladinski film:
Peter in njegov zmaj, ob 17.30 in 19.30: ameriški pustolov-
ski film: Bandit v Teksasu. Od 17. 1. dalje: ameriški pusto-
lovski film: Karate vojak.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
V	foyerju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju bo v
petek, 14. januarja ob 19. uri otvoritev razstave »Odrski
prostori Mete Hočevar«.
Ob 19.30 uri pa bo na odru SLG premiera in krstna
uprizoritev slovenske novitete dr. Alenke Goljevšek: SRE-
ČANJE NA OSOJAH za premierski abonma in izven.
Sobota, 15. jan. ob 19.30: dr. Alenka Goljevšček: SRE-
ČANJE NA OSOJAH. Sobotni abonma in izven.
Ponedeljek, 17. jan. ob 19.: dr. Alenka Goljevšček: SRE-
ČANJE NA OSOJAH. Abonma Žalec in izven.
Torek, 18. jan. ob 19.30: dr. Alenka Goljevšček: SREČA-
NJE NA OSOJAH. Abonma torek in izven. Po predstavi
bo v foyerju srečanje z ustvarjalci Srečanje na Osojah.
Četrtek, 20. jan. ob 19.30: dr. Alenka Goljevšček: SRE-
ČANJE NA OSOJAH. Abonma četrtek in izven.
_±_____ . _
12. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm
13. JANUAR 1983
Kavna mrzlica še razsaja
Akcija »oglas« Je potrdila, da smo za kavo pripravljeni pogoltniti marsikatero grenko
Korenine našega sedanjega kavnega gorja segajo kakšna
tri stoletja nazaj, ko so naši predniki na stari celini odkrili
omamen vonj črne tekočine s kofeinom. Staro navado pitja
kavice je pri nas v zadnjih štirih letih večkrat nasilno
prekinila devizna mrzlica, s tem pa je povzročila drugo,
takoimenovano kavno mrzlico (ki pa nima nič skupnega s
tropsko mrzlico, čeprav tudi kava izvira iz tropskih kra-
jev).
V teh zadnjih štirih letih je bilo za strastne kavopivce
tudi nekaj svetlih obdobij, ko je bilo tega črnega poživila
dovolj na policah v naših trgovinah. Predvsem za tiste z
zvezami; večina drugih pa je iskala »zveze« v trgovinah
naših severnih in zahodnih sosedov.
S priprtimi mejami je po-
stala tudi kavna žeja večja,
za koliko, pa smo želeli ugo-
toviti z oglasom v našem te-
dniku.
»PRODAM več kilogra-
mov kave (avstrijske) in ne-
kaj kilogramov pralnega
praška (iz 50 kg vreče). Po-
nudbe pod.. Najboljši ponu-
dnik.«
Priznam, da smo s pra-
škom »brcnili v temo«, saj so
se medtem police napolnile s
tem, svojčas toliko iskanim
blagom.
Precej več pa je bilo »naj-
boljših ponudnikov«, ki so
upali, da bodo na ta način
prišli do nekaj kilogramov
kavnih zrnc. Večina naših
bralcev je pravilno menila,
da je oglas potegavščina. To-
da precej je le bilo takšnih,
ki so hoteli svoje dvome po-
trditi. V našem oglasnem od-
delku so spraševali, če bi
lahko dobili naslov tega pro-
dajalca.
»Veste, saj ne za sebe, za v
službo bi potrebovala kak-
šen kilogram kave,« se je
opravičevala tovarišica sred-
njih let.
Ko pa so ji razložili, da na-
slova ponudnika ne more
dobiti, ampak lahko odda le
pismeno ponudbo, se je ta
koj razjezila.. »Pa saj to je
navaden švercer. Potrebno
bi ga bilo zapreti!«
Skoraj natanko tako kot v
basni, ko lisica ni mogla do
grozdja, pa se je tolažila..
»Saj je tako kislo.«
Odnehalo je tudi precej
drugih (ne)resnih ponudni-
kov, ko niso mogli dobiti na-
slova prodajalca kave. Neka-
teri so iz previdnosti spraše-
vali samo po telefonu.
Za resno, pismeno ponud-
bo s pripisanim naslovom so
se odločile samo tri strastne
kavopivke.
»Pod oglas Najboljši ponu-
dnik prosim, da mi dostavite
3 kg kave v popoldanskem
času med 15. in 20. uro na
naslov...«
Tudi drugi dve ponudnici
sta si zaželeli večje količine
tfave. Eno pa je nekoliko
zmedel pralni prašek in pri-
pisala je, da bi ga tudi kupila
kakšen kilogram, če že ne
gre drugače.
Vsem, ki smo jim z našim
oglasom zbudili upanje v
boljše kavne čase, se opravi-
čujemo. Upam, da so bili
vsaj pred Silvestrovim, ko je
bila na policah v naših trgo-
vinah vsaj nekaj kave, dovolj
ostrih komolcev in da so si
med novoletnimi prazniki
lahko privoščili nekaj skode-
lic vroče črne tekočine.
Med »najboljšimi ponu-
dniki« sta bili tudi dve bral-
ki, ki sicer nista pripisali na-
slova, obe pa sta se podpisali
kot moji »vdani«. Prva je v
svojo »ponudbo«, polno sar-
kazma vmešala ceio nadan-
gela Gabrijela in znamenite-
ga filozofa Hobbesa z njego-
vim rekom.. »Homo homini
lupus!«
Sicer pa si poglejmo nekaj
odlomkov iz njenega ujedlji-
vega pisma..
»Sem izjemna ljubiteljica
kave, še posebej pa avstrij-
ske ... Čeprav še nikoli ni-
sem bila v inozemstvu, v
zadnjih dveh mesecih komaj
obvladujem živce od silne
želje po potovanju v Avstri-
jo... Kavo bom kuhala v
uvoženem kavniku iz Avstri-
je, pila iz krasnih kitajskih
skodelic... Ker ste priprav-
ljeni deliti tovrstno blago z
drugimi, predpostavljam, da
ste izjemno srčna plemeni-
tost ... V nestrpnem pričako-
vanju vaša »vdana«.
Ker sem že pet let brez pot-
nega lista, pa tudi avstrijske
kave ne švercam, sem verjet-
no pri moji »vdani« izgubil
precej ugleda.
Precej resno so se že takoj
naslednji dan po izidu naše-
ga časnika zanimali za oglas
tudi delavci celjske Uprave
za notranje zadeve. Seveda
niso povpraševali po kavi,
ampak so iskali ponudnika.
»Na tem področju moramo
biti zelo hitri,« je razložil de-
lavec UNZ, »Zakaj tihotapci
so ponavadi zelo mobilni in
čez nekaj dni že izginejo. Si-
cer pa so to ponavadi inteli-
gentnejši ljudje, prevejani in
polni ukan.«
Na celjski UNZ so sicer
podvomili, da je bila ponud-
ba resna, preverili so le za
vsak primer, če bi se med
»švercarji« pojavil tudi kak-
šen manj prevejan tič.
S. ŠROT
CgH^N^O = kofein
Kofein je alkaloid grenkega okusa, ki draži skorjo
velikih možganov (če ga zaužijemo, seveda). V maj-
hnih količinah poveča občutljivost čutil, možganov,
delovanja srca, mišičja in krvni pritisk. V velikih
količinah je strupen in povzroča nespečnost in razbi-
janje srca. Če prav pomislimo je sedanje pomanjka-
nje kave zelo zdravo, za tiste, ki ne morejo brez
omamljajočega kofeina, pa naj povemo, da ga lahko
v manjših količinah najdejo tudi v čaju in orehu
kola.
Kje je domovina kave?
Kavovec (coffea) je rod zimzelenih grmov ali niz-
kih dreves s koščičastimi plodovi. Uporabna kavna
zrnca dajejo tri vrste: Coffea arabica, liberica in
stenophyla. Seme vsebuje kofein, maščobe in slad-
kor. Domovina kave je Etiopija, ne pa Avstrija in
Italija, kot so nekateri napačno poučeni.
V tem avtomobilu s tujo r,
kilogramov kave, ki je bil.
Za kritje slama ne
sme hiti stolčena
Tradicijo kritja hiše s slamo ohranjata v Savinjski dolini
samo še Avgust Ramšak iz Zabukovlce In njegov brat
Ramšakova hiška v Za-
bukovici je izdolbena v
hrib. Ena med mnogimi,
ki so se prilepili v breg,
čeprav je v dolini še do-
volj prostora. Zemlja je
bila tam cenejša, saj Ram-
šakovim nikoli ni bil od-
merjen velik kos belega
kruha.
Govorimo v prispodobi,
kajti na dan svetih treh kra-
ljev, ko smo se oglasili pri
Ramšakovih, nam je go-
spodinja po stari navadi
postregla s poprtnikom, to
je s kruhom, ki se streže te
dni in ima v sebi čudodel-
no moč. Ce ga ješ na ta dan,
si močnejši, pravijo.
Veseli smo bili, da tradi-
cija ne izumira, pa naj si bo
to v jedači ali v ohranjanju
stare obrti, kot je, napri-
mer, pokrivanje slemen s
slamo. V tem je Gustel
Ramšak, tako smo zvedeli
drugod, ne samo od njega,
pravi mojster.
S slamo so krili
oče in štirje sinovi
Kjer se je Gustel Ramšak
rodil, to pa je bilo v vasi
Pongrac pod Mrzlico, je bi-
lo trinajst ljudi pri hiši. Od
tega samo deset otrok, ko-
čarija pa borna in treba se
je bilo preživeti. Oče je bil
krovec s slamo in svojo
obrt je prenesel na svoje
štiri sinove. To je bilo edi-
no bogastvo, ki jim ga je
lahko dal - izučil jih je obr-
ti, ki je takrat še močno
cvetela.
Danes je Gustelnu dvain-
šestdeset let in ne spomi-
nja se več, koliko slemen je
v tem času prekril s slamo.
On in njegov brat sta še
edina mojstra, ki v tem ko-
tu Savinjske doline oprav-
ljata ta posel. Dela mu še
danes ne zmanjka, kajti po-
javljajo se vikendaši, ki si
žele svoj domek urediti sta-
rosvetno, kar ni lahko.
Najboljša slama -
jara rž
Res najboljša, na žalost
pa skoraj neuresničljiva,
ker včasih so jo spomladi
sejali samo v ta namen - da
slamo jare rži uporabijo za
kritje streh. Danes tega ne
dela nihče, zato mora ta po-
božna želja toniti v pozabo,
čeprav streha, krita s tako
pridelano slamo, traja pre-
ko trideset let. Ce pa je rž
ozimna, to se pravi, sejana
jeseni, pa je njena trajnost
štirikrat manjša. In če
sploh kdo rž še seje, seje
ozimno rž, ker je ne seje
zaradi slame, ampak zaradi
zrna, ki na poletje mnogo
bolj obrodi kot jara rž.
Kritje s slamo je prava
umetelnost. Od kraja se
krije s soržno slamo, ki je
mešanica ržene in pšenič-
ne. Takoj na začetku pa naj
povemo, da mora biti vsa
slama mlačena s strojem,
ki ga poganja »gepel,« tega
pa vlečejo voli, konji ali
človeške roke, ki so vpreže-
ne vanj. »Največkrat smo
mlatili na roke,« se spomi-
nja Gustel Ramšak in pri
tem dodaja: »Slama ne sme
biti stolčena, ampak mora
ostati cela.«
Po soržni slami, ki je pri
kritju najprej na vrsti, sledi
zdaj največkrat pšenična
slama. Iz te slame naredijo
škop
sebo?
prek
Nai
biti ti
pri ve
Krt
seve<
nekd
treje
tako
»Ces
tre J
vloži:
bil si
slerro
Ko je
bilo
poče!
tudi'
Kij
ju, v
zako:
na st
jen o
je sp
zna !
ostal
va z
dven
njeg(
med
ruda)
kovš
ma, t
rojer
bel,:
Najb
dotle
niko
in do
puši
pose
kritji
vek,
glavi
Za
šteli
zrno)
dolg
Svoj
sebo
ka t
zna'
on n
ma 1
du,
slan"
V današnji številki začenjamo objavljati pri-
spevke o poklicih, ki so že izumrli ali pa še izumi-
rajo. Zelo smo veseli vašega odziva, saj se je v
uredništvu nabralo že kar nekaj naslovov in zani-
mivih idej. Ne zamerite, če vas ne bomo takoj
obiskali, kajti izbirali bomo po krajih v različnih
občinah, tako da se ne bodo nabirali prispevki
samo iz enega območja. Še naprej razmišljajte in
se nam oglasite.
13. JANUAR 1983
ihl
NOVI TEDNIK - STRAN 13
jo so miličniki odkrili 112
ih in posodah za gorivo.
Foto: UNZ Celje
Na področju celjske upra-
ve za notranje zadeve so mi-
ličniki lani zaplenili tihotap-
cem kakšnih 500 do 600 kilo-
gramov kave. Največ - 200
kilogramov - na mednarod-
nem vlaku, sicer pa še po
dvakrat v osebnih avtomobi-
lih po 100 kilogramov, dva-
krat po 40 kilogramov in še
večkrat manjše količine.
Ko za prehod meje še ni bil
potreben polog, so zabeležili
tudi nekaj rekorderjev. Tako
je en občan v dveh mesecih
kar 86-krat prestopil našo se-
verno mejo in vsakokrat pri-
nesel po nekaj kilogramov
kave. Največ do 10 kilogra-
mov, tako da ni preveč tve-
gal, če bi ga odkrili cariniki.
Prav tako so odkrili skupino,
ki se je z avtomobilom v me-
secu dni kar 17-krat odpelja-
la v Avstrijo po kavo.
Priprte meje so pretrgale
te kavne tokove. Sedaj jo
največ tihotapijo zdomci,
tujci, špediterji in tisti z ma-
loobmejnimi prepustnicami.
Tisti torej, ki jim ni potrebno
plačati pologa za prehod me-
je. To potrjujejo tudi zadnji
uspehi naših carinikov. Tako
so prejšnji teden v avtomobi-
lu 34-letne Nizozemke Eliza-
bete Schibraek odkrili kar
250 kilogramov kave in še
nekaj drugih predmetov, ki
jih je hotela pretihotapiti v
našo državo.
Nekateri indici pa kažejo
tudi na to, da so med prete-
klimi prazniki tudi naši
zdomci večkrat »skočili« čez
mejo po nekaj kilogramov
kave.
Sicer pa, pravijo na celjski
UNZ, kava predstavlja po
vrednosti le manjši del preti-
hotapljenega blaga. Več je ti-
hotapljenja tehničnih pred-
metov, ki jih v naših trgovi-
nah ni mogoče kupiti.
Petkrat med
i, vmes pa so
ena pa mora
a ozimne rži,
imeljevko.
lahko sam,
iora pri tem
f. Veliko hi-
paj včasih so
|o vsaj trije,
ifediš štiri me-
ii tridesetkrat
Crustel. Če je
ikritje enega
pil več dni.
Jem gotov, je
!'o streho še
istiti, kar je
ij časa.
?mu desetlet-
je Gustel že
p še povzpne
[je višine va-
,©g. Slama ga
vse življenje,
riti tudi vse
: kateri prebi-
co družico in
^ma, je delo
t Tudi delo
fu ni tuje, kot
■kusil v zabu-
piku. A sla-
j*> ki, so mu jo
fsile že v zi-
,vse življenje.
£tal zvest vse
po kaj naroč-
je zmanjka)
f> zdravje do-
prž ni treba
FJati, da je za
;n zdrav člo-
u ne moti v
bro vidi.
imšakov Gu-
bice vse to še
,au želimo še
, zdravih let!
odnesel s
; saj nasledni-
t "jegov brat
©t on, pa tudi
lih nog. Z nji-
a tradicija ro-
m živel s
|lfCA STOPAR
Niso vsi ogreti
za premaknitev
urnih kazalcev
V Uradnem listu SFRJ je bil objavljen
odlok o dnevu in trenutku prehoda na po-
letno račufianje časa ter o dnevu in trenut-
ku pomaknitve na srednjeevropski pasovni
čas v letu 1983. 27. marca ob 2. uri bomo
premaknili kazalce za eno uro naprej, torej
na 3. uro.
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da bodo
tako kot pri prehodu na nov delovni čas,
nekatere delovne organizacije premaknile
svoje ure že v februarju, režijci se še dogo-
varjajo, ali naj bi bilo to v aprilu ali pa vsaj
do sredine tega leta, železničarji pa prilago-
ditev k srednjeevropskemu pasovnemu ča-
su kategorično zavračajo, saj bi se zamude
nekaterih vlakov bistveno povečale.
Zelo ugodno sprejemajo novo računanje
zgodnji obiskovalci gostinskih lokalov, ki
bodo do svojega šilca spet prišli ob 7 h (beri
ob 6h), zadovoljni pa so tudi vsi popoldan-
ski »fušarjisaj bodo poleti, ko se ho dan
zavlekel tja do 21,30, imeli dovolj časa za
svoje popoldanske aktivnosti.
Vsi sporazumi in dogovori za premakni-
tev urinih kazalcev so že pripravljeni, naj-
več težav v tem trenutku imajo le še lastni-
ki petelinov, ki ne vedo, kako svoje pernate
budilke prisiliti, da bodo kikirikali eno uro
prej. Tudi to se bo, kakor zagotavljajo na
združenju kmetijskih proizvajalcev, v krat-
kem uresničilo, saj so oblikovali poseben
samoupravni sporazum, ki tudi peteline
vzpodbuja k aktivnemu sodelovanju za več-
jo produktivnost, varčevanje, stabilizacij-
sko obnašanje. Zaenkrat je proti takšnemu
sporazumu le društvo za zaščito živali.
PP
Sovraštvo bližnjih
je gnezdo revščine
V Ločah nad Šmartlnsklm Jezerom bo pri Troblševlh prišlo do tragedije, če...
Idiličen svet okoli Šmar-
tinskega jezera, razprostrt
po bližnjih gričih, ki se
ogledujejo v jezeru, tone v
pozabo, zlasti, ko se vrača-
mo s Trobiševe domačije.
Ta danes, poleg dveh dru-
gih, ki še stoje na bližnjem
griču, ni več zrcalo zdrave-
ga kmečkega grunta, anv-
pak samo še kup propadajo-
čih gospodarskih poslopij,
hiše, ki se ji podirajo vogali
in bo zdaj zdaj zlezla sku-
paj. V oknih ni šip, pred
vrati se valja nepospravlje-
no korenje, za hišo, pod dre-
vesi, ležijo nepobrana ja-
bolka, v latah se sonči še
neomlatena pšenica. Pod
istim kozolcem stoji osta-
nek preše. Ostanek? Da, kar
sta mogla iztrgati iz nje, sta
gospodarja Katarina in
Ivan Trobiš že pokurila, ker
nista imela drugih drv.
Ko smo se oglasih pri njih,
jima je bilo toplo, ker je go-
spodar pravkar od sosede
prinesel drva. Njegova viso-
ka, močna postava je bila ne-
koč polna moči, zdaj pa je
podoben odsekanemu hra-
stu. Odprte rane na nogah
mu dopuščajo le počasno ho-
jo okoli hiše in do bližnjega
soseda. Dalje, v gozd, ne mo-
re, da bi si napravil drva, še
težje pa bi jih spravil k hiši.
Njegova žena Katarina je v
sedemdesetem letu starosti
(gospodarju je sedeminšest-
deset let), ne vidi in zadeta je
md kapi. Za nobeno delo ne
more poprijeti. Le joče, joče,
da govoriti ne more.
Do smrti bova v stari
hiši
Obtožujoče so besede oče-
ta, ko govori o svojem sinu
Ivanu, ki je od vseh šestih
otrok edini ostal pri hiši, na
gruntu, ki je včasih zadosto-
val, da je preživel številno
družino. Obsega sedem hek-
tarov gozda in pet hektarov
obdelovalne zemlje, spočite,
fodne za delo s traktorjem.
e pri slednjem se je zata-
knilo.
Oče Ivan prizadeto govori:
»Sinu sem pri nakupu trak-
torja pomagal, priložil sem
štiri stare milijone, danes pa
mi z njim ne pripelje drv iz
hoste. Žena je v košu, dokler
je mogla, nosila korenje iz
njive, ker ga s traktorjem ni
hotel pripeljati. Sinu sva do-
volila nadomestno gradnjo
in v novi hiši imava izgovor-
jeno stanovanje, vendar tja
nikoli ne bova šla. Do smrti
bova ostala v stari hiši, če-
prav se na naju podre. Drugi
najini otroci ne smejo k hiši,
ker jih sin napodi. Tudi me-
ne je pred kratkim udaril
dvakrat, tako, da zdaj slabo
slišim.
Svinje še hranim, živine
ne, ker je ne zmorem. Ta
zemlja bi me preživela, če bi
bil zdrav.«
Zadnji stavek je spremljal
prudušeni jok. Izraz nemoči
in strahu. Pred sinom, pred
lastno krvjo. Bojazen, ker
ostali otroci ne smejo k hiši.
Še tista hčerka ne, ki bi mu
prevezovala bolne noge', po
navodilu zdravnika.
Pri hiši ni drv, če jih ne da
sosed. Če so, jih pomaga na-
sekati. Če pa jih ni, pride
prav preša. Stara, mogočna
preša, katere bruna so joka-
la, ko jih je začel kuriti. Vse,
kar je zmogel odnesti, je sku-
ril. Ostali so samo nepre-
makljivi kosi.
Katarina in Ivan, starša še-
stih otrok, danes ne živita.
Ždita in čakata na konec.
Lačna sicer nista... Toda, je
to dovolj?
Ce se bo vleklo, bo
v tel hiši prišlo do
tragedlle
Najbližja soseda Trobiše-
vih je Angela Krajnc. Ogla-
sili smo se pri njej, saj je ona
tista, ki največ vidi in ve.
»Velikokrat nesem k sose-
du drva naskrivaj, da me sin
ne vidi, ker se mi stara dva
smilita. Mož gre nažagat
drva in turščico sesekat ter
nametat, ker bolan sosed te-
ga dela ne zmore, mora pa
krmiti prašiče. Sin je očeta
enkrat tako pretepel, da je
prišel ves krvav k nam. Slabi
odnosi v družini pa niso sa-
mo zdaj, bih so v družini vse-
skozi.
Kolikor se da, pomagamo.
Rečem pa vam, če se bo tako
stanje še vleklo, bo prišlo do
tragedije.«
Trobiševlm smo
dolžni pomagati
Tako meni tajnik krajevne
skupnosti Šmartno v Rožni
dolini, ki je hkrati tudi pred-
sednik socialne komisije pri
krajevni skupnosti, Alojz
Podjavoršek. »Da je res tako
hudo? Prav pred kratkim je
bil pri meni Trobišev soro-
dnik in mi razložil razmere.
Povezal sem se že s Centrom
za socialno delo v Celju in
skupaj bomo štorih ustrezne
korake. Obiskali jih bomo in
videli, kaj se da napraviti.
Naša dolžnost je, da takoj
reagiramo in vsem skupaj
pomagamo.«
Pripravljen sem
pomagati staršem,
ne pa drugim
Ko smo obiskali sina Iva-
na, tistega, ki naj bi bil za vse
kriv, je bil le-ta najbolj priza-
det.
Stanuje v nemogočih pro-
storih, v hiški, ki stoji poleg
stare, v kateri živijo njegovi
starši. Nič kaj boljša ni od
one, v kateri se je rodil. Vla-
ga v kuhinji in sobi je tolikš-
na, da voda dobesedno teče
po stenah. Zato je razumlji-
vo, da si z ženo prizadevata,
da bi čimprej dogradila hišo,
ki sta jo začela graditi poleg
očetove. Ivan ima dva mala
otroka in ni mu vseeno v
kakšnem odraščata.
»Priznam, moja starša sta
velika reveža, a sta tega sama
kriva. Samo jaz skrbim za-
nju, kje pa so ostali, sestre?
Prihajajo samo takrat, kadar
je kaj za vzeti, za delo, pa ni
nobenega. Zakaj bi gairal sa-
mo jaz, od tega pa nič ni-
mam. Lani sem napravil
drva, pa ni bilo nič »gor vze-
to«. Letos sem jim rekel, daj-
te mi bon za bencin, pa vam
bom pripeljal drva iz hoste.
Nisem ga dobil, ne vem, kdo
ga je vzel. Hiša se jim podira
nad glavo, kdo jo je podprl in
popravil, kdo, vas vprašam?
Jaz, in nihče drug! Pri hiši
lahki samo delam, od tega pa
nič nimam. Res, letos je zgni-
lo na tleh na tone jabolk, jaz
pa jih nisem smel pobirati.
Pripravljen sem pomagati
staršem, ne pa drugim. Re-
volt delajo zeti, dobivajo pa
hčerke. Jaz bi posestvo prev-
zel, samo pametno bi se mo-
rali dogovoriti za preužitek
staršev. V novi hiši jima gra-
dim stanovanje, pa pravita,
da tja ne bosta šla. Včasih
tudi meni prekipi, res... Pri
nas ni nikoli bilo sožitja, naj-
huje pa je zadnjih deset let.
Zadnji čas je, da se vsedemo
skupaj in se pogovorimo, saj
tudi meni ni vseeno, kako je
s starši.«
Obtožbam mora
slediti dogovarjanje
in rešitev
Mislimo, da je rešitev ne-
mogočih razmer, ki krojijo
usodo dveh starčkov, staršev
šestih otrok, nakazal sin
Ivan, tisti, na katerega lete
vse obtožbe, a je zelo objek-
tivno razložil sedanji položaj.
Izrečeno je bilo tudi več hu-
dih besed, kot smo jih zapi-
sali. Naš namen pa ni, da bi
podpihovali mržnjo med
starši in otroci, med brati in
sestrami, saj je ta že brez na
šega pisanja dovolj velika.
Sovraštvo je zlo, zarad
njega, zaradi vsega nedogo
vorjenega, pa trpita starša
Njuni otroci se med seboj
obkladajo z neprimernimi
imeni, nekateri celo ne sme-
jo domov, sin se je spozabil
in dvignil roko nad očeta.
Za vse to ni opravičila, a
kdo bo razsodnik? Poravnal-
ni svet pri krajevni skupno-
sti, sodnik na sodišču?
Le srca Štefke, Ivana, Šte-
fana, Danice, Marjane in
Dragice bodo lahko tista, ki
bodo poravnala spor, ki vla-
da med njimi in starši. Tako,
da bodo sedli skupaj in do-
govorih čigavo je kaj, tako,
da bo ljubezen do roditeljev-
premagala tleče sovraštvo in
si končno stisnili roke v
spravo. Besede bosta morala
dodati tudi sama Trobiševa
in se odločiti komu prepusti-
ti posestvo.
Posestvo, ki bi lahko pre-
življalo družino, če bi bilo
obdelano, če bi vladala
sloga.
A ker te trenutno še ni, kli-
čemo za dva osamljena in
bolna starčka iz Loč naš
SOS! V upanju, da kri ni
voda.
ZDENKA STOPAR
Alojz Podjavoršek, tajnik
KS Šmartno v Rožni dolini
Angela Krajnc, najbližja so-
seda Trobiševih
Trenutno se Trobiševa dva še stiskata ob topli peči, doklej?
14. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm
13. JANUAR 1983
Slovo od leta
Oskrbovanci Doma upo-
kojencev v Celju zlepa ne bo-
mo pozabili konca leta 1982.
27. decembra smo se po-
slavljali do starega leta z
osebjem doma. Direktorica
nam je vsem voščila srečno
in veselo novo leto. Folklor-
na skupina France Prešeren
je v živahnem ritmu zaplesa-
la več gorenjskih plesov. Bi-
lo je zanimivo in zabavno.
Celjski instrumentalni kvar-
tet pa je zaigral več pesmi,
ob katerih smo peli, nekateri
tudi plesali. Vodja ansambla
je navzoče povabil, naj kdo
nastopi s pevsko točko ali re-
citacijo. Med drugimi je na-
stopila gledališka igralka
Nada Božičeva z monolo-
gom Tajnica. Naša Katja pa
je s svojim lepim glasom za-
pela več pesmi. Tudi upoko-
jenka Tončka je zapela pri-
ložnostno pesem. Kuhinjsko
osebje je z vso požrtvoval-
nostjo in pridnostjo nosilo
na mize obložene krožnike
in nismo mogli vsega po-
spraviti. Nihče ni skazil ve-
selja.
Drugi dan, 28. decembra,
pa nas je zabaval oktet Lok-
vanj iz Vojnika. Med posa-
meznimi točkami so nastopi-
li humoristi s svojimi skeči,
ki smo se jim nasmejali.
30. decembra je upravno
osebje Doma upokojencev
vsakemu od upokojencev
izročilo čestitko, ki so ji pri-
ložili 300 dinarjev.
Tako lepega silvestrovanja
še nismo doživeli, zato naj-
iskrenejša hvala vsem, ki so
nas tri dni razveseljevali.
PAVLINA KLANCNIK.
Dom upokojencev Celje
Silvestrovall smo
stabilizacijsko
Pacienti sanatorija Ravne
pri Šoštanju smo se odločili,
da se od leta 1982 poslovimo
kolikor se da stabilizacijsko.
Na pobudo vodstva sanatori-
ja smo se odrekli prihoda
dedka Mraza, organizacijo
prireditve pa smo prevzeli
pacienti sami. Med sabo smo
izbrali enajstčlansko ekipo,
ki smo jo razdelili na pevski
zbor in recitatorje. Ker so bi-
le v programu pesmi, ki jih
vsak dan poslušamo po ra-
diu in vsak dan tudi prepe-
vamo, ni bilo treba veliko va-
diti. Za recitale smo izbrali
tekste različnih avtorjev, ki
so jih izvajalci hitro obvla-
dali.
29. decembra je prireditev
pričel tovariš Jože s prilož-
nostnim nagovorom. Nato so
se menjaje vrstile točke. Pa-
cienti in osebje sanatorija
smo vse izvajalce nagradli s
primernim aplavzom. V ime-
nu vodstva se je izvajalcem
programa zahvalila glavna
sestra Tatjana, ki je pred-
vsem pohvalila dejstvo, da
smo program režirali in
izvedli pacienti sami. S peci-
vom, ki so ga pripravile naše
kuharice, z brezalkoholnimi
pijačami, s pesmijo in ple-
som smo zaključili naše sil-
vestrovanje.
TONE JERIN, Sanatorij
Ravne pri Šoštanju
Se smo njihovi
Na svoje upokojence niso
pozabili v znani delovni or-
ganizaciji, ki upravlja in
oskrbuje Celje in okolico z
vodo, v Komunali, Tozd Vo-
dovod Celje. Zadnje dni de-
cembra smo se v tej delovni
organizaciji zbrali upokojen-
ci na prijateljskem srečanju
in se skupaj s predstavniki
delovne organizacije poslo-
vili od leta 1982.
Veseli smo bili pozdravnih
besed, ki jih je izrekel direk-
tor Tozd tovariš Erih Polja-
nec, zlasti smo bili veseli nje-
gove želje, da, bi se tudi v
prihodnje v nezmanjšanem
številu udeleževali podobnih
srečanj. Tovariš Poljanec
nam je govoril še o preskrbi
mesta in okolice z zadostno
količino pitne vode, za kar
bo potrebno veliko denarja.
V svojem in v imenu vseh
upokojencev se iskreno zah-
valjujem, še posebej za
skrbno pripravljeno zakusko
. in za kuverto, v kateri je bil
kar lep obliž za življenjske
stroške.
FRANCEK JAGER,
Babno
Niste več pusti
Vse v uredništvu Novega
tednika lepo pozdravljam,
ter želim, da bi bili tudi v
letu 1983 tako pestri in zani-
mivi. Pred časom ste bili ta-
ko pusti kot kisle kumare,
sedaj so vas pa, urednike in
novinarje, novinarke malo
razgibale in vpeljale. Ste pa
res zanimivi in pestri v svo-
jih člankih, le ostanite takšni
še vnaprej, da bo v časopisu
za vsakega kaj, kar ga privla-
či in zanima. Nikjer nisem
zasledila, da se bo časopis
podražil. Zato me to zanima.
Nadalje bi se rada zahvali-
la Kmetijskemu kombinatu
Šentjur, ki nam je takoj pri-
skočil na pomoč po toči, ki
nas je oklestila, (ne nas, nego
gotove pridelke), 29. junija
1982. Celemu kolektivu
kombinata želim mnogo
uspehov in dobrega sodelo-
vanja s kmeti, da bi bili tesno
povezani v boju za naš vsak-
danji kruh.
ROZI MIHELClC,
Goričica, Šentjur.
Uredništvo:
Hvala za pohvale, trudili
se bomo, da bo tednik res
pester in bralen. Kar zade-
va cene Novega tednika, ki
vas zanimajo, moramo priz-
nati, da po tihem že upamo
na manjšo podražitev. Vas,
bralce in naročnike, ne bo
prehudo prizadela. Za nas v
uredništvu pa je edina mož-
nost, da vam še naprej vsak
teden ponudimo nekaj zani-
mivega branja. Saj veste,
da se je lani vse podražilo.
Še posebej papir, brez kate-
rega časopisa ni. In ker so s
tem in pa z rastjo cen grafič-
nih storitev našemu ure-
dništvu že krepko zarezali v
živo, se najbrž podražitvi v
prihodnjih mesecih ne bo-
mo mogli izogniti.
Hvala šoferju
V zadnjem času v rubriki
Pisma večkrat zasledim raz-
ne graje čez voznike oziroma
sprevodnike avtobusov. Moj
primer pa je vreden popolne
zahvale. Takole se je zgodilo.
Novembra sem se vračal iz
zdravilišča Radenci, kjer
sem v času zdravljenja doži-
vel težek primer - nenadno
smrt moje spremljevalke. Do
Celja sem se peljal z avtobu-
som koprskega Slavnika. V
Celju pa sem v veliki gneči
presedel v našega Savinjča-
na. Zgodilo se je, da sem iz-
gubil bančno hranilno knji-
žico s 6000 dinarji gotovine.
Da je bila ta izguba zame,
starega že preko 81 let težka,
je razumljivo. Toda, čez ne-
kaj dni, 25. novembra, sem
sprejel pismo, v katerem mi
je Fabio Curin, šofer Slavni-
kovega avtobusa sporočil, da
je našel knjižico z denarjem
in naj pridem ponjo na avto-
busno postajo v Celje, kjer
mi jo bo izročil. Moja hči je
tam res sprejela knjižico z
vsem denarjem. Vprašam
vas, kaj poleg denarne na-
grade zasluži takšno pošte-
nje? In poleg velike zahvale
in velike želje, da v novem
letu vozi srečno, brez vseh
nezgod!
FRANC FLERE,
Pusto polje, Nazarje
Uredništvo:
Veseli smo te pohvale, še
posebej zato, ker se zaveda-
mo, kako težavno in odgo-
vorno delo opravljajo voz-
niki in sprevodniki v teh
težkihičasih, ko nam prevo-
zi sivijo lase, ko so gneče
neizmerne in ko smo pogo-
sto potniki sitni, včasih že
kar nasilni.
Ko že pišemo o voznikih,
smo dolžni še kratek popra-
vek pisma Zinke Gračner iz
Nove vasi, ki je 23. decem-
bra pisala o slabih prevozih
na progi Slivnica-Celje. V
uredništvu se je oglasila
prizadeta voznica avtobu-
sa, s pričami dokazovala, da
bralka nima prav, ko tako
ostro graja voznico, še zla-
sti pa sprevodnika. O tem
več v odgovoru Izletnika, ki
sledi. Danes moramo le po-
praviti navedbo v Novem
tedniku, ko piše Zinka
Gračner, da je tudi sama pri
izstopu padla iz avtobusa.
To se ni pripetilo na tej pro-
gi, marveč na progi iz Plani-
ne. Prizadeti voznici se za
neljubo napako uredništvo
opravičuje.
Zadnje slovo
K pisanju me je spodbudi-
lo zadnje slovo od delavca
Železarne Štore Darka Pola j-
žarja, od katerega smo se po-
slovili 31. decembra 1982 ob
15.30 na pokopališču Tehar-
je. V Železarni je bil Darko
zaposlen približno 10 let. La-
ni, v začetku decembra, je
šel v bolnišnico, kjer je bil
operiran, vendar je bilo pre-
pozno in je 29. decembra
umrl za neozdravljivo bolez-
nijo. Zena je za moževo smrt
izvedela naslednji dan zju-
traj, še isti dan so bili o tem
obveščeni tudi v Železarni.
Na zadnje slovo pa je prišla
samo godba Železarne Store,
ki je pokojniku zaigrala v
slovo. Bilo ni nobenega so-
delavca, niti koga, ki bi po-
kojniku spregovoril nekaj
besed. Zena pokojnika je 4.
januarja od sodelavcev izve-
dela, da o pogrebu niso bili
obveščeni. Zanima me, kako
poteka obveščanje v Železar-
ni Štore, istočasno pa spra-
šujem tudi Radio Celje, za-
kaj niso hoteli sprejeti
osmrtnice. Novoletni prazni-
ki res ne morejo biti izgovor.
Železarni Store, posebno
sindikalni organizaciji do-
stavljam vprašanje, ali res ni
bilo mogoče v tako velikem
kolektivu najti človeka, ki bi
pokojnemu sodelavcu spre-
govoril v slovo. Ne gre za
prvi primer, na to so že bili
opozorjeni v svojem glasilu
Zelezar. Izgleda, kot da jim
upokojenci in delavci v ne-
posredni proizvodnji, ki so s
svojim delom neposredno
pripomogli k razvoju in na-
predku, niso mar. V naši so-
cialistični samoupravni
družbi, kjer smo vsi enaki, se
to ne bi smelo pripetiti. Po
končanem pogrebu so se lju-
dje zato zgražali, češ da je to
možno samo pri nas, čeprav
se tako radi hvalimo, kolikš-
no pozornost namenjamu
delavcu, humanim odnosom
in še čemu.
BRIGITA VOLMUT,
Bukožlak
Uredništvo:
Vprašanje je tu in povsem
na mestu, saj se strinjamo,
da novoletni čas res ne bi
smel vplivati pri takšnih
dogodkih. Vprašanje bi raz-
širili še na krajevno skup-
nost Teharje, ki bi morala
po občinskem odloku zago-
toviti govornika za zadnje
slovo za vsakega svojega
krajana. Odgovorimo pa
vam lahko, zakaj osmrtnice
ni bilo mogoče objaviti v
sporedu Radia Celje. 31. de-
cembra namreč Radio sploh
naj ne bi oddajal. Šele nekaj
dni pred silvestrovim smo
se odločili za novoletno od-
dajo, ki ni imela nobenih
stalnih rubrik, niti poročil
in ki je bila izključno za-
bavnega značaja. Ker je že
tako očitkov o tem, da je
neprimerno nemudoma po
objavi osmrtnic vrteti glas-
bo, preveč in ker osmrtnice
niso sodile v tako zabavno
oddajo, jih tega dne nismo
sprejemali.
SKUPNI SERVIS SIS
ŠENTJUR PRI CELJU
Razpisna komisija
ponovno razpisuje
po sklepu zbora delovnih ljudi z dne 28. 12. 1982
prosta dela in naloge:
Vodje Skupnega servisa SIS
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
Družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike
v občini Šentjur, mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri ter poz-
navanje računovodstva
-	pet let delovnih izkušenj, na podobnih delih in
nalogah
-	moralno-politična neoporečenost
-	da ni v postopku ali ni bil obsojen za kazniva
dejanja, ki mu prepovedujejo opravljati razpisana de-
la in naloge
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev na naslov: SKUPNI SERVIS SIS Šentjur
pri Celju, Titov trg 5, Šentjur v 15 dneh po objavi - za
razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno.
Predelave, ki jih je grad doživel
v 17. stol., so otipljivejše. Stavbno
lupino so stavbeniki pustili veči-
del nedotaknjeno. Njihovi posegi
so se omejili na preoblikovanje fa-
sad, ki so dobile novo, času ustrez-
nejšo preobleko. Ta se kaže v
zgodnjebaročnih portalih in ka-
mnitnih okenskih okvirih, ki so
oplemenitili nekdaj pač trdnjav-
sko pusto grajsko zunanjost. Na
novo so takrat pozidali dvoriščni
trakt s kapelo, morda pa tudi sa-
mostojni aneks ob severovzho-
dnem traktu, katerega plemenita,
s pilastri, gredami in lunetami čle-
njena čelna fasada kaže vsa zna-
menja tega časa. V vrzeli med te-
ma stavbama in sosednjimi objek-
ti so namestili portika izjemno
skladnih in umirjenih oblik, ki po-
navljata forme sočasnega dvorišč-
nega vhodnega portala. Ze na prvi
pogled je videti, da gre za delo
italijansko šolanih mojstrov, to
ugotovitev pa potrjujejo tudi ar-
hivski viri. V cehovski knjigi gra-
ških zidarjev beremo zabeležko z
dne 19. marca 1669, da je zidarski
pomočnik in polir Filip Thulner
razložil pred skupščino, ki so jo
sklicali na njegovo željo, da mu
mojstra Dominik Tor (Domenico
Torre) in Hans Poz (Pozzo) dolgu-
jeta še štiri florinte, ker je pred
približno petimi leti delal zanju,
ko sta zidala grad Hrastovec. Ar-
hivski vir nam je tako izdal imena
mojstrov, ki sta vodila zgodnjeba-
ročne predelave gradu, obenem
pa se izračunana letnica lepo uje-
ma z letnico, ohranjeno na vho-
dnem portalu.
Prenovljeni grad je kmalu zade-
la nesreča. Zajel ga je požar in
stavbni mojster Zaharija Mur iz
Maribora je 1.2. 1666 ocenil obno-
vitvene stroške na 1501 fl. Poprav-
ljeni grad nam kažejo Vischerjeve
upodobitve, zdi pa se, da je bila
obnova le tehnična in da ni pose-
gala v dano strukturo stavbe.
Baročna adaptacija zasnove, ki
je severni fronti stavbe predvsem
pa objektom na severni strani
grajskega dvorišča dala podobo
razkošnega dvorca, izvira iz tride-
setih let 18. stoletja. V tem času so
bržčas odstranili veliki stolp, nek-
danji leseni mostovž pred graj-
skim vhodom pa so zamenjali z
zidanim mostom. Južne trakte je
stavbenik pustil nedotaknjene, te-
meljito pa je preoblikoval dvorišč-
ne fasade severnih traktov. Arhi-
tekt je predrl stene z visokimi,
svetlimi okni, katerih police so tu
in tam zamenjale nekdanje prekla-
de zgodnjebaročnih vrat. Omenili
smo že razkošni portal, ki drži v
kapelin trakt in ki učinkuje kot
nekakšen introitus v simfonijo ba-
ročno oblikovanega stopnišča in
razkošnega štukiranega okrasja v
reprezentančnih prostorih. Her-
berstein, ki je dela naročil, se je
zavedal imenitnosti posegov, zato
je dal namestiti svoj grb ne le na
portal pred stopniščem, pač pa tu-
di nad zgodnjebaročnima portalo-
ma pred vhodom v kapelo in pred
vhodno vežo. V to fazo grajskih
prezidav sodi kajpak tudi ureditev
dvoramnega stopnišča pred z ba-
lustrado okrašenim zidom v oza-
dju na severni strani gradu. Kljub
renesančnima bastionoma, ki
flankirata stopniščni motiv; učin-
kuje ta del nenavadno skladno -
bastiona sta le trden, mogočen ok-
vir, v katerega je vpeta igriva re-
prezentančnost baročnih form.
Baročne prezidave so kljub par-
cialnosti bistveno spremenile
grajsko podobo. Ce renesančno in
zgodnjebaročno silhueto Hrastov-
ca determinira rast grajskih gmot,
ki se sklene z dominanto velikega
stolpa, je zdaj grad višinsko izrav-
nan in notranje sklenjen. Njegove
utrdbene sestavine so do neznat-
nih sledov izginile, izginil je celo
strešni stolpič nad zgodnjebaroč-
no kapelo - zdi se, da je stavba iz
enega liva in šele nadroben ogled
nam razkrije njene heterogene se-
stavine. To podobo srečujemo na
vseh upodobitvah 19. stol. in jo je
grad ohranil do današnjih dni.
Medtem je sicer izgubil svojo bo-
gato opremo, stavbni posegi pa so
se poslej omejevali na manjše
adaptacije, ki niso segle v jedro
stavbnega tkiva. Šele v zadnjih de-
setletjih je zaradi spremenjene
funkcije gradu tudi to ogroženo.
Legant
(Lechenhofen), štok,
Lehnhof
Sredi trga, Braslovče 31, blizu
župnijske cerkve. Občina Žalec.
V Braslovčah je v srednjem ve-
ku izpričan strelski dvorec. Obo-
rcženec se je moral ob sovražni
nevarnosti zglasiti s strelnim orož-
jem na žovneškem gradu, tu pa je
imel pravico do hrane in pijače.
Kot lastnik dvora je znan Matija
Spes, potlej ga je kupil braslovški
tržan Luka Mauritsch. 1426 je v
urbarju gornjegrajske samostan-
ske gospoščine izpričan braslov-
ški urad, kateremu je bilo podreje-
nih 25 vasi.
Lanovž je očitno naslednik gor-
njegrajskega dvora in ne nekdanji
lovski gradič celjskih grofov, kot
se v literaturi brez utemeljitve
večkrat poudarja. Kot njegov prvi
znani lastnik je 1750 izpričan
Franc Jožef Peer, sledili so mu
Karel Peer, 1787 Franc Ks. Sie-
benbiirger in njegova sestra Tere-
zija, 1795 Peter Schmied in njego-
va soproga Terezija, roj. Sieben-
biirger, 1808 Niklas del Negro in
njegova soproga Amalija roj.
Tschockl, pozneje Marija Tratnik,
o. 1885 Ana Novak. Danes je stav-,
ba v zasebni lasti in rabi za stano-
vanja.
Značaj arhitekture kaže, da gre
za tipičen dvor, štok iz 16 stoletja.
Stavba je dvonadstropna, peto-
sna, simetrično koncipirana, pozi-
dana na pravokotni talni ploskvi,
krita s strmo, štirikapno streho.
Prednja fasada ima značaj 19. sto-
letja, le biforno okno v osi in ka-
mnitni okviri drugih oken v
prvem nadstropju jo časovno
opredeljujejo v čas renesanse.
Nad vhodnim portalom iz 19. sto-
letja je kamnitna plošča z dvogla-
vim orlom in napisom SALVA
GVARDIA. Na hrbtni, dvoriščni
strani ima v pritličju in obeh nad-
stropjih delno zazidane arkade.
Slikani vogali na fasadi so rekon-
struirani.
V notranjščini je zanimivo
predvsem pritličje z dvema veliki-
ma prostoroma levo in desno ter
križnimi grebenastimi oboki v ve-
ži, vendar pa nastopajo takšni
oboki tudi v nadstropju. S svojo
maso in proporci stavba še vedno
obvladuje starožitni trg.
13. JANUAR 1983
mm TEDNIK - STflfla 13
Spomini na prvo psiietl®
Moja šolska torba je iz usnja in
blaga. Veliko je rdeče in manj
modre barve. Zapira se na dve
zapiralki. Ima dva predala. V
prvem predalu imam brisačo, co-
pate, dres in peresnico. V dru-
gem predalu imam barvice, zvez-
ke, berilo, mapo, beležko in Ku-
rirčka. Torbica ima tudi ročaj. Na
hrbtni strani pa ima naramnice.
Torbice ne mečemo po tleh, da se
ne poškoduje. Šolsko torbo mo-
ramo nositi na ramah, če bi jo
nosili v eni roki, bi skrivili hrbte-
nico.
TATJANA ZALOŽNIK, 3. b
OS VITANJE
Smeh v šoli je vsakdanja stvar.
Večkrat se smejemo tudi kakšni
nepomembni stvari. Ce bi se ra-
da smejala in razred tudi, ušpi-
čim kateremu izmed sošolcev
kakšno neumnost.
Nekega dne po kosilu smo se v
razredu dolgočasili. Kot vsi dru-
gi, tudi moja sošolka Lidija ni
imela miru in se je nemirno pre-
sedala na stolu. Tako rada bi pre-
trgala to mučno dolgočasje... te-
daj pa se mi je ponudila prilož-
nost. Tiho sem stopila k njeni mi-
zi in ji v trenutku, ko je hotela
sesti, odmaknila stol. Po celem
razredu se je razlegel smeh, le
Lidija je ostala resna, a ne za
dolgo.
NADA OBROVNIK, 4. r
OS GORENJE
V naši šoli je zelo lepo, saj je
celodnevna šola Z vrtcem in ma-
lo šolo nas je veliko. Prelepo je,
ko se igramo nižji razredi skupaj
v prostem času.
Lahko smo ponosni na šolo in
na Tita, ki jo je obiskal, ker se
imenuje po njegovi materi. Jaz
sem še bolj ponosna, ker sem do-
ma tam, kjer se je rodila Marija
Broz.
Vesela sem tudi, ker živim v
spominskem parku Trebče-Ku-
mrovec in obišče našo šolo in
moj dom veliko obiskovalcev.
DRAGICA JEVERSEK
OS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
Bila je ura glasbe. Tovarišica je
pisala v dnevnik, mi pa smo peli.
Takrat pa je prišla kuharica. To-
varišica je ni opazila, ko je stopila
v razred. Mi pa smo še kar naprej
peli. Kuharica je šla proti tabli.
Ker je tovarišica še vedno ni opa-
zila, je stopila za njen hrbet in ji z
rokami zakrila oči. Tovarišica se
je zelo prestrašila. Vsi učenci
smo se začeli glasno smejati.
MATEJA DRUSKOVIC, 4. a
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Krožkom na naši šoli se je letos
pridružil folklorni krožek. Vsi bi
bili radi člani. Vsak ponedeljek
imamo vaje. Vadimo razne do-
mače plese. Prvič smo nastopili
za dan republike.
DOROTEJA BRECKO
OS STRANICE
Med poukom smo imeli prosti
dve uri. Odšli smo v čitalnico.
Jaz sem narisala na tablo kravo.
Ker ni bila nič podobna kravi,
sem zbrisala svoj izdelek, pa je
poskusila sošolka. Tudi njej se ni
posrečila krava, nastal je nekak-
šen osliček. Da bi bila risba bolj
slikovita, je še napisala: »To vam
zapušča 5. d«. Ker se nam je mu-
dilo iz čitalnice, sva pozabili zbri-
sati najin izdelek. Da bi bila ne-
sreča še večja, ga je videla tovari-
šica. Morali sva priznati, da sva
medve avtorici te risbe. Ko smo
imeli oddelčno konferenco, sem
bila zaradi prekrška še bolj ža-
lostna.
TANJA 2ABKAR, 5. d
OS Primoža Trubarja
LAŠKO
VELIKO 2E ZNAM. HODIM
V 1. A RAZRED. NAUČILA
SEM SE BRATI IN PISATI. DO-
BRO ZNAM TUDI RAČUNATI.
NAUČILA SEM SE ŽE NEKAJ
PESMIC. V SOLO RADA HO-
DIM, KER SE VELIKO NOVE-
GA NAUČIM.
ANA RAJH
OS Slavko Slander
PREBOLD
Prvi literarni koraki
Grozljive nočne sence
Sonce počasi tone za oblaki.
Vrhovi gora so obdani s krvavo
rdečo meglico, ki počasi, nemo
ugaša in jo vedno bolj prekriva
temina. Sonce zaide. Drevesa se
skrijejo v plašč neznanega, v pre-
vleko negotovosti in strahu.
Stopaš po travi. Vsako bilko
čutiš pod nogami. Pod korakom
zašelesti suh Ust. Zdrzneš se, kot
bi te nekdo pičil z iglo. Strahoma
Pogleduješ okrog sebe. Stopaš
dalje. Prideš do gozda. Skriv-
nostna glasba življenja, ki veje iz
gozda, se ti zdi ponoči kot more-
ča godba strahu in groze. Skri-
venčena veja te oplazi po obrazu.
Kot bi se te dotaknila mrzla roka
Zdi se ti, da vsepovsod
gledajo vate žareče oči, polne so-
vraštva in divjega ognja. V temi
zadeneš ob trhel panj. Srce ti po-
joči. Cim dlje traja tvoja pot,
tem bolj trd postajaš. Z naglico
Požiraš sline, tvoj korak je vse
™tre]Si, po telesu ti vse gomazi.
vsa okolica pleše okrog tebe, ko
nenadoma stečeš. Zdi se ti, da za
«bo hiti stotero pošasti, da ti
orevesa zastavljajo pot. Nenado-
ma si ves upehan. Moraš se usta-
viti. Zdaj stopaš tiho, počasi, da
bi ne prezrl nobenega šuma, no-
bene nevarnosti, ki ti grozi.
Mar ti nekdo sledi? Slišiš kora-
ke? Ne, le srce tolče v prsih. Nje-
govo, sicer nemo tiktakanje se ti
zdaj v domišljiji spremeni v do-
neče bobnenje...
Vsepovsod okrog tebe je ena
sama črna tema. Nad sabo zasli-
šiš glas - le krik splašenega ptiča
je, toda ta je dovolj, da groza v
tebi raste in doseže vrhunec, ko
zaslišiš skovikanje sove. Tedaj
vzide mesec. S svojo zlato svetil-
ko oblije nebo, gozd, drevesa,
tvojo pot. Globok vzdih olajšanja
se ti izvije iz grla. Zdaj stopaš s
samozavestjo, brez strahu, ne
oziraš se okrog sebe - počasi ti
odreveneli udje spet zaživijo in
tvoj duh je svoboden. V bledi
svetlobi lune zagledaš pred sabo
ob poti veliko belo cvetlico. Od-
trgaš jo in nadaljuješ svojo pot.
MELITA BERZELAK, 8. b
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Politična šola
Tudi na naši šoli smo organizi-
rali mladinsko politično šolo za
mladince. Pričela se je 16. no-
vembra. Tovarišica mentorica in
mladinci smo se dogovorili, da
bodo predavanja potekala pred
poukom. Tako nam je najprej
predavala tovarišica Stamejčiče-
va. Tako smo najprej poslušali
predavanje o SKOJ-u, potem o
organizaciji D PO, nato o ZKJ in
o položaju Jugoslavije v svetu,
nazadnje pa še predavanje na te-
mo aktualna družbena dogaja-
nja. Vsi učenci, ki smo redno obi-
skovali mladinsko politično šolo,
smo dobili pohvale. S tem preda-
vanjem smo si osmošolci prido-
bili veliko novega znanja.
DAMJANA TERZAN, 8. b
COS Fran Roš
CELJE
Ko bom velika
Ko bom velika, se bom učila za
prodajalko. Rada bi, da bi bila
hitro velika. Se pet let in končala
bom osnovno šolo. Potem pa bi
se šla učit za prodajalko. Zdi se
mi, da je to moja prava odločitev.
Ko se bom izučila, bom mamico
razveselila. Rada bi bila v veliki
trgovini, kot je naša blagovnica.
MATEJA LEDINEK, 3. a
OS ZREČE
Spoznajmo se
Prvi prispevki za naš spoznavni kotiček so že prispeli. Takole
so se nam predstavile dopisnice iz 8. razreda osnovne šole
BRATOV LETONJE iz ŠMARTNEGA OB PAKI.
Dejavnost, ki nas združuje
Vse tri, Natalija, Melita in jaz
obiskujemo 8. b razred osnovne
šole v Šmartnem ob Paki. Cesto
najdemo svoje dopise na straneh
Otroškega vrtiljaka ali kakega
drugega lista. Veselimo se svojih
uspehov, večkrat tudi skupaj po-
klepetamo o načinu pisanja in
izmenjamo izkušnje, ki smo si jih
pridobile pri pouku ali dopisni-
ški dejavnosti. Vse tri smo odlič-
ne učenke in to želimo ostati tudi
vnaprej, dopisništvo pa je dejav-
nost, pri kateri lahko uporabimo
tudi svoje znanje, bogatimo
besedni zaklad in na papir izlije-
mo svoje misli in želje. Je dejav-
nost, ki nas združuje - pa naj pi-
šemo sestavke ali pesmice.
Verjetno bi naša dejavnost ne-
koliko šepala, če ne bi imele tudi
izvrstne mentorice, ki nas vodi in
usmerja pri delu. Tovarišica Ida
Centrih nas sproti obvešča o vsa-
kem razpisu in njegovi tematiki.
Tudi z nasveti in navodili za delo
ne skopari. Po pregledu sestav-
kov nas tudi opozori na napake.
Mislim, da je treba omeniti, da je
prav tovarišica mentorica veliko
pripomogla k temu, da smo v
izražanju zelo napredovale. V
tem sestavku bi ser ji rade skupaj
z Mojco, Klaro in Marinko, ki tu-
di pišejo, zahvalile za vloženi
trud, sama pa je najbrž opazila,
da so njeni nasveti našli plodna
tla, saj naš trud rojeva sadove.
Za konec pa prilagamo še naše
fotografije, da si boste laže pred-
stavljali tri dekleta iz Šmartnega,
ki so po svoje vzljubile to dejav-
nost in posebno v tej pubertetni-
ški dobi kdaj pa kdaj sedejo za
mizo in napišejo kakšno pesmico
ali sestavek.
ZELJKA BRAJDIC
Natalija
Melita
Željka
Moj dom
Moj dom stoji v Kidričevi ulici.
Stanujem v bloku. Okoli bloka
so zelenice. Imamo tudi gugalni-
ce. Okolica ni takšna, kot bi mo-
rala biti. Najraje sem na dvori-
šču, kjer se igram ali pogovarjam
s prijatelji in prijateljicami.
Vrtov okoli bloka ni. Vendar
imamo ob potki gredo, da je lep-
še. A vseeno bi raje stanovala v
hiši kot v bloku. Ko se mislimo
igrati z žogo, je še odbiti na tla ne
smemo. Čeprav se ne smemo
igrati z žogo, je življenje v našem
bloku še vedno najlepše.
INGRED VTVOD, 4. a
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Naša družina
Naša družina šteje pet članov.
Imam brata in sestro. Oba sta že
odrasla in poročena. Moja mama
dela v trgovini kot blagajničarka,
oče pa je avtoprevoznik. Sestro
imam raje kot brata. Ime ji je
Vlasta in živi na Stranicah. Stara
je 22 let. Ima dva sina: starejše-
mu je ime Andrej, mlajšemu pa
Tomaž. Oba imam zelo rada. Z
Andrejem se že lahko igram, saj
je star štiri leta. Tomaž pa je še
dojenček, star je pet mesecev. V
naši družini sem najmlajša, zato
me imajo najraje in me razvajajo.
MELITA VENKO
OŠ VITANJE
Papagaj v juhi
Imela sem modro-belega papa-
gajčka. Ime mu je bilo Miki. Ime-
la sem ga zelo rada. Ko je ati šel
po hrano, je papagaj ušel iz klet-
ke. Kadar gremo v sobo, papiga
vedno prileti. Enkrat ko smo
imeli kosilo, nam je padel v juho.
Takrat je bil zelo moker. Ko se je
posušil, smo ga dali v kletko. Od
takrat ni več letal, ko smo imeli
kosilo.
KRISTINA SABO, 3. b
OŠ ZREČE
Kakšni so tantje
Nekateri starejši fantje mislijo,
da lahko vsem vse rečejo. Tudi
takrat, ko sem šla v Konjice, je
bilo tako. Prišla sem do kioska,
tam je bilo veliko fantov na ku-
pu. Prišla sem do njih. Eden od
pobalinov mi reče: »Kaj je ti, ta
mala!« Jaz pa kar korajžno: »Ti
pa ne bodi tako važen! Nisi nič
prida, ker tako ogovarjaš!« Po-
tem sem začela razmišljati, da so
nekateri fantje pravi domišljavci.
Nimajo odnosa do deklet, niti do
drugih. Poslanjajo se ob okna in
prodajajo zijala. Ko bom starejša,
jim bom že še kaj povedala.
IRENA ŠVAB, 3 r
OŠ STRANICE
Moj očka vojak
Moj očka je bil vojak v Make-
doniji. Tam mu je bilo zelo dolg-
čas. Ko je šel od doma, je jokal.
Potem je bilo že bolje. Imel je
sivozeleno obleko. Jedel je zelje,
fižol, juho in krompir. Spal je v
veliki sobi in sam si je posprav-
ljal posteljo. Učil se je braniti na-
šo domovino.
ANITA KOROŠEC, 3. r
STRANICE
Kam na počitnice?
Rada bi jih preživela pri stari
mami, kjer bi se lahko kepala in
sankala.
SAŠKA
Jaz bi šla na Roglo. Kopala bi
se v hotelu.	KARMEN
Meni se zdi najlepše doma.
DORIS
Tudi jaz sem najraje doma.
Smučala bom.
MATEJA
Rada bi šla k teti.
ANDREJA
Jaz pa bi šla k stari mami na
Pohorje.
KATJA
Pionirji dopisniki
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Atka se je tokrat odpravila na cvetlično razstavo. Toda, ker je
Atka navihanka, se je skrila med cvetlice. Ali jo najdeš?
Čeprav Atko verjetno že poznaš iz prejšnjih ugank, smo jo
pri naslovu še enkrat narisali, da jo boš laže našel.
Risbico nalepi na dopisnico in obkroži skrito Atko. Pripiši
naslov, razred in šolo, ki jo obiskuješ, ter pošlji rešitev na naš
naslov do torka, 18. januarja 1983 na naš naslov. Izžrebali bomo
dobitnika nagrade AERO.
Pa še rešitev prejšnje uganke. Izračunati ste morali, v koliko
dneh bo polžek priplezal na vrh desetmetrskega zidu. Vsi, ki
ste ugotovili, da bo polžek na vrhu šesti dan, ste imeli prav.
Nagrado pa je žreb namenil: Franciju Kramerju, Pepelno 5,
Šmartno v Rožni dolini.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm
13. JANUAR 1983
Izbor športnika leta v Celju
Najboljši bo dobil lovoriko!
Nagrade bodo dodelili TKS, ZTKO in Novi tednik-Radlo Celje
Prvič odkar izbiramo tudi
v celjski občini najboljše
športnike in športnice, bo
ta prireditev v novem letu,
ne pa v tistem, za katerega
ocenjujemo posameznike in
njihove dosežke. Organiza-
torji so se za to odločili iz
preprostega razloga: tako
bo zajeto celotno leto (prej
so bili marsikateri dosežki
iz decembra izpuščeni, ker
je bil izbor pač prej!), poleg
tega pa je december tako
poln prireditev, da bi ta bi-
la domala odveč ali vsaj
brez takšnega odziva, kot si
ga zasluži.
Letošnja prireditev za lan-
sko leto bo torej v petek, 11.
februarja 1983 v hali Golo-
vec, združena pa bo s 5.
športnim plesom in tudi z
razglasitvijo najboljših v sin-
dikalnih športnih igrah. To-
krat so organizatorji izpustili
perspektivne športnike, za
katere bodo pripravili pose-
ben sprejem.
Organizatorji so isti, kot
prejšnja leta: Telesnokultur-
na skupnost, Zveza -telesno
kulturnih organizacij in ure-
dništvo Novega tednika -
Radia Celje. Vsi trije si bodo
prizadevali, da bo program
kratek, ter da bo več prosto-
ra in časa za pogovor s posa-
meznimi športniki in šport-
nimi delavci ter seveda za ra-
zvedrilni ples, kjer bo igral
vse bolj popularen ansambel
Toneta Videča, ki pripravlja
še posebno presenečenje.
Tudi sam izbor najboljših
smo letos nekoliko razširili.
Čeprav pred leti nismo imeli
najbolj srečne roke s sodelo-
vanjem bralcev in poslušal-
cev, smo tokrat vseeno zno-
va poskusili s kuponom. Ta-
ko dajemo prav vsakemu lju-
bitelju športa možnost, da po
svoji presoji oceni, kdo je bil
po njegovem mnenju lani
najboljši ali med najboljšimi
v celjski občini. Merila za
izbor so znana: udeležba na
največjih mednarodnih tek-
movanjih (svetovna prven-
stva, balkaniade, evropska
prvenstva itd.), osvajanje
medalj, postavljanje držav-
nih rekordov, razširjenost
športne panoge, nastopi v
državni reprezentanci, sploš-
no obnašanje športnika,
odnos do dela in študija itd.
Radi bi, da bi v izboru so-
delovalo čimveč ljubiteljev
športa. V anketi bodo sode-
lovali tudi novinarji in šport-
ni delavci. Vse prispele an
ketne liste bo pregledala po-
sebna komisija in po njih na-
pravila končen izbor. Ob
koncu bomo nagradili med
športniki in športnicami le
po tri najboljše.
TONE VRABL
V hokeju zdaj finalni
del štirih najboljših
ekip
V soboto se bo pričel za celjske
hokejiste Cinkarne drugi del le-
tošnjega tekmovalnega obdobja.
Odigrali bodo ob 18.30 uri zadnjo
tekmo I. dela prvenstva proti
beograjskemu Partizanu. V sre-
čanju lahko pričakujemo zmago
in po tem bo sledil zaključni del
državnega prvenstva, v katerem
bodo pred prvim kolom imela
štiri finalne ekipe naslednjo
štartno osnovo:
Olimpija 4 točke, Jeseruce 3.
Medveščak 2 in Cinkarna 1. Vse
£e štiri ekipe pa bodo odigrale
med seboj še po dve tekmi. V
Celju bomo videli še tri zanimive
tekme - proti Olimpiji, Jeseni-
cam in Medveščaku. S slednjim
se bodo Celjani potegovali za
tretje mesto, v kolikor namerava-
jo Jeseničani še večkrat neprijet-
no »presenetiti«, pa tudi njihovo
drugo mesto ni »trdno«.
Preti koncem v
republiških
košarkarskih
ligah
V	moški in ženski re-
publiški košarkarski ligi
so prišli do predzadnje-
ga kola.
V	moški ligi Comet ni
igral, ker ima večje števi-
lo igralcev na pripravah
državne kadetske repre-
zentance v Splitu, Kovi-
nar iz Štor je izgubil v No-
vem Mestu proti Novole-
su 96:87. Strelci za Kovi-
narja: Djurčič 13, Kram-
peršek B. Mackovšek
13, Šlatau 21, M. Mackov-
šek 6, Skaza in Planko po
2.
Comet je na šestem (6
točk) in Kovinar na
osmem mestu (4 točke).
Pari zadnjega kola: Kovi-
nar bo igral doma z Za-
gorjem, ki je tretje, Co-
met pa bo gostoval v Liti-
ji, ki je sedma.
V	ženski ligi je Metka iz
Celja (novo ime za žensko
ekipo, ki se je prej imeno-
vala Libela, zdaj pa je
prevzela patronat delov-
na organizacija Metka)
doma premagala Senože-
če 70:66. Strelke za Met-
ko: Koželj 9, Kričej 4, Cer-
jak 14, Aleksič 6, Bozovi-
čar 14, Cencelj 13 in Haj-
dinjak 10.
Comet je zmagal v Sol-
kanu, kjer je premagal
Salonit 61:74. Strelke: Pa-
jenk 20, Jevšenak 22, Ko-
vač 7, Zdovc 15, Krajnc 8
in Meliva 2.
Kljub tekmi manj vodi
Rogaška, Comet je četrti
in Metka peta (obe ekipi
imata enako število točk
- 12). P&i prihodnjega,
zadnjega kola v prvem
delu: lokalni derbi bo v
Konjicah med Cometom
in Metko, »pravi« derbi za
naslov prvaka pa v Mur-
ski Soboti med Pomur-
jem in edino še neporaže-
no ekipo Rogaško.
T. VRABL
Mladi rokometaši
Aera brez finala
Republiški prvaki so Igralci Partizana
Pri rokometnem klubu
Aero Celje ne počivajo. Z go-
stovanja državne mladinske
reprezentance Jugoslavije
po Španiji so se vnili trije
mladi celjski reprezentanti
Sandi Lesjak, Vito Selčan in
Zoran Djurin. Vsi trije so do-
bro opravili svojo nalogo!
Večji del bremena sta sicer
nosila S«»ndi Lesjak in Vito
Selčan, toda tudi mladi Zo-
ran Djurin vse bolj in bolj
vstopa v prvo sedmerko mla-
de jugoslovanske reprezen-
tance.
Zal celjski rokometaški
koncem januarja ne bodo
branili naslova mladinskega
državnega prvaka, ki so ga
osvojili lani v Celju. Na vse}
sedmih dosedanjih klubski}
prvenstvih so bili med finali
sti! Štirikrat so osvojili na
slov prvaka (dvakrat v Celji
ter v Ajdovščini in Prilepu,
medtem ko so bili drugi i
Skopju, Rijeki in Beogradu
Letos pa niso osvojili našlo
va republiškega prvaka, sa
so v finalni tekmi izgubili pn
podaljških proti Šoštanju
Zato bo ekipa Partizana So
štanj predstavnik Slovenija
na državnem prvenstvu. T;
uvrstitev Šoštanjčanov je ve
lik uspeh za rokomet v Šale
ški dolini in mladim igral
cem trenerja Požuna želim
mnogd uspehov.
J. KUZM^
Lep uspeh celjskih
kegljavk v Golovcu
Zavod Golovec je pripravil
prvi kegljaški novoletni tur-
nir »Golovec 83« na katerem
so sodelovali kegljači Gradi-
sa, Carde iz Murske Sobote
in Celja ter kegljavke držav-
nega prvaka Rijeke, republi-
ški prvak Ljubljana in Celje.
V izredno zanimivem tek-
movanju so presenetile celj-
ske kegljavke, ki so nastopi-
le v novi postavi brez Metke
Lesjak, ki je službeno v Ira-
ku ter s Silvo Razlag, ki je
okrepila celjsko vrsto. Ce-
ljanke so premagale državne
prvakinje ekipo Rijeke. Bila
je to zanimiva borba v kateri
je odločal vsak najmanjši
spodrslaj. Ekipa Celja je po-
rušila 2508 kegljev, Rijeka
2478 in Ljubljana en sam ke-
gelj manj - 2477.
Med posameznicam je bila
najboljša Vesna Krajnc s 438
keglji, Permanova iz Rijeke
je porušila 437 in najboljša
tekmovalka Ljubljane Dre
meljeva 434 kegljev. Odlične
so bile tudi ostale celjske
kegljavke: Tanja Gobec 402
Tončka Pečovnik 413, Silvs
Razlag 430, Lojzka Bajde 393
in Jožica Šeško 432 kegljev.
Med moškimi je zmagala
ekipa Gradisa za 21 kegljev
pred Celjani, medtem ko so
bili oslabljeni igralci Carde
tretji. V celjski ekipi je pre
malo »porušil« le Danilo Siv-
ka in to je zagotovilo zmage
republiškim	prvakom
Končni vrstni red: Gradiš
5524, Celje 5503 in Card
5385. Najboljši posamezni!
je bil Stanko Nareks 959, sle
di jo Miro Steržaj 956 (Carda
in D. Zdešar (Gradiš) 945.
celjski vrsti so ostali kegljači
dosegli naslednje rezultate:
Tisovec 909, Urh 937, V. Va
novšek 894, Šrot 910 in Sivka
874 kegljev.
J. KUZM^
Prvenstvo v malem
nogometu
Ob sobote dalje bo v Celju zno-
va tekmovanje v malem nogome-
tu. Zavod Golovec bo pripravil v
svojih prostorih tradicionalno
zimsko nogometno ligo, ki bo ob
sobotah in nedeljah ter po potre-
bi tudi med tednom v poznih po-
poldanskih urah. Vse prijavljene
ekipe bodo razdeljene v več lig
po deset članov. Pri odrejanju
skupin bodo upoštevali lansko-
letne rezultate v ligi.
J. K.
B. Jager v slovenski
reprezentanci
V Postojni je bilo tretje in
hkrati zadnje izbirno tekmovanje
za sestav slovenske reprezentan-
ce z zračnim preciznim orožjem.
Zelo lep uspeh je dosegla mlada
Celjanka Barbara Jager, ki je po
treh tekmah zanesljivo zmagala s
1085 krogi, pred Darjo Orlačnik
1078, Denis Bola 1076 (obe T. Ve-
lenje) in ostalimi mladinkami. V
konkurenci mladink sta bili soli-
dni tudi preostali Celjanki: Darja
Kačnik, ki je bila s 1050 krogi
šesta in Vesna Cuček s 1049 kro-
gi osma.
V občinski ligi brez
presenečenj
Na strelišču v Celju se je s tret-
jim kolom nadaljevala občinska
liga z zračno puško. Do večjih
presenečenj ni prišlo, saj so v
vrhu tiste strelske družine in tek-
movalci od katerih smo to tudi
pričakovali. V I. ligi je v tem kolu
med ekipami zmagala SD »CE-
LJE« I., pred skoraj večno dru-
gim SD »KOVINAR« - Štore in
ostalimi. Med posamezniki je
zmagal Jože Jeram s 366 krogi. V
II. ligi je med ekipami bila naj-
boljša druga ekipa SD »KOVI-
NAR«, med posamezniki pa je z
odličnim rezultatom 271 krogov
zmagal Niko Malus - SD »MI-
LIČNIK«. V III. ligi je ekipno
zmagala SD »CINKARNA« med
posamezniki pa član te ekipe:
Ivan Krajnc s 179 krogi. Po se-
števku treh kol je v I. ligi v
trdnem vodstvu SD »CELJE« I.
V n. ligi vodi SD »INGRAD«, v
m. ligi pa SD »KOVINAR« -
(tretja ekipa) Med posamezniki je
v I. ligi v zanesljivem vodstvu
Jože Jeram 1101 krog, sledijo:
Ervin Seršen 1095, Branko Malec
1094, Alenka Jager 1086, Tone
Jager 1083, Barbara Jager 1079,
Marjan Dobovičnik 1078 krogov
in ostali. Najboljša trojka v II.
ligi: Marko Kobale 793, Friderik
Rezar 790 in Niko Malus 788 kro-
gov. V III. ligi so med posamez-
niki v vodstvu: Ivan Krajnc, Raf-
ko Gorenšek, Lojze Krajnc in
Vinko Ravnikar.
T. J.
Prvak prvega dela
Zlatarna
V zadnjem kolu prvega dela
občinske sindikalne hokejske li-
ge je Zlatarna premagala EMO
9:0 (strelci Oblak 3, Smerc in
Bernjak po 2 ter Kos in Ograjen-
šek po 1), medtem ko sta Opekar-
na in Kovinotehna remizirala 4:4
(strelci za Opekarno: Jane 2, Sle-
menik in Samec po 1, za Kovino-
tehno Zupanec 2, Kerkoš in Oder
po 1). Vrstni red po prvem delu:
1. Zlatarna 12 točk (53:6), 2. Ope-
karna 7 (24:33), 3. Kovinotehna 3
(23:40) in 4. EMO 2 (12:41). Naj-
boljši strelci: Ograjenšek 23,
Šmerc 13 in Cvetko 8 (vsi Zlatar-
na), Nadaljevanje drugega dela
prvenstva bo v nedeljo, 16. ja-
nuarja, ko se bosta srečala ob
16,30 v Mestnem parku Kovino-
tehna in Opekar ter ob 17,30
EMO in Zlatarna.
tv
Vodita 2alec in
Melanšek
Na strelišču v Žalcu so odstre-
ljali 6. kolo občinske lige z zračno
puško. Tudi tokrat je zmagala
ekipa Žalca s 1421. krogi, sledijo
Griže 1402, Liboje I. 1375, Pre-
bold. 1335, Liboje II. 1333, Šem-
peter 1331, Žalec II. 1237, SIP
Šempeter 1205 in Braslovče 1124
krogov. Posamezniki: Melanšek
364, F. Kotnik 356, J. Turnšek
355, R. Kotnik 351, Zupane 350
itd. Do konca prvenstva so ostala
še tri kola.
D. GREŠAK
Družinska puščica
Valantu
SD Liboje je že izvedla družin-
sko tekmovanje za zlato puščico,
kjer je nastopilo devet strelcev.
Zmagal je Poldi Valant s 524.
krogi, normo za nastop na občin-
skem prvenstvu z'zračno puško
za zlato puščico pa je izpolnilo
pet strelcev.
KK Garant na pragu
jesenskega naslova
V II. republiški ligi - vzhod so
odigrali predzadnje, 8. kolo. No-
vinci, košarkarji Garanta s Polze-
le so v Žalcu komaj premagali
Pomurje iz Murske Sobote 70:69
(37:37). Tako še nadalje vodijo sa-
mi s štirinajstimi točkami, saj so
izgubili samo eno srečanje in to
proti bivšemu republiškemu li-
gašu Elektri iz Šoštanja. Pari
zadnjega kola prvega dela: KK
Garant gostuje v Ptuju proti tre-
nutno drugouvrščeni Dravi,
Elektra iz Šoštanja bo poskusila
presenetiti Pomurje v Murski
Soboti, Zlatorog bo v Laškem
gostil Podbočje, Šentjur pa prav
tako doma Stražo.
tv
Cuk, Oštir, Imamovič
med najboljšimi
Judoistična zveza Slovenije je
trinajstič objavila lestvico naju-
spešnejših v lanski sezoni v judu
na področju Slovenije. Dobro so
uvrščeni tudi Celjani, ki so ekip-
no osvojili tretje mesto (za želez-
ničarjem iz Maribora so zaostali
samo tri točke!), med posamezni-
ki pa so bili najboljši: Oštir in
Cuk, ki sta bila najboljša vsak v
svoji kategoriji, Imamovič in An-
derle sta bila druga Šišmanovič
pa tretji. V skupnem vrstnem re-
du je slavil domačin Leščak, dru-
gi je bil Celjan Cuk, Oštir četrti in
Imamovič osmi.
tv
te 147 kandidatov v bobnu
V 23. radijskih oddajah »Iz življenja in dela društev Partizan«
smo predstavili 12 društev, 37 športnih delavcev in drugih go
stov ter v osmih nagradnih igrah Partizana izžrebali 24 nagrac
izmed 147 pravilnih odgovorov od skupno 195 sodelujočih. Take
se je možnost za pot na Olimpijske igre v Sarajevo odprla že 14'
našim bralcem in poslušalcem, saj je ravno toliko kuponov že \
bobnu za zaključno žrebanje. Pokrovitelj zaključnega žrebanja
TDO TEKO iz SOZD MERX, ne bo imela lahkega dela pr
izboru srečnega dobitnika. Seveda želimo, da še z večjo vneme
sodelujete v nagradni igri. Rezultati 8. nagradne igre so vzpod
budni. Po 34 pravilnih odgovorov od skupno 39 kuponov, ki se
pravočasno prispeli v uredništvo. In seveda odgovor: Tine Šrol
je bil tisti, ki je celjsko gimnastiko ponesel v širši jugoslovan
ski in evropski prostor. Srečnih dobitnikov pa je v 8. nagradni
igri Partizan kar pet:
1.	nagrada - Zlata Roje, Iršičeva 6, Celje
2.	nagrada - Metka Žafran, Ljubljanska 27, Celje
3.	nagrada - Janez Bučar, Čopova 16, Celje
4.	nagrada - Marta Arzenšek, Vrbno 6, 63230 Šentjur
5.	nagrada - Zoran Bezlaj, Na otoku 8, Celje
NAGRADNA IGRA
PARTIZAN	9
Tine Šrot - celjski orodni telovadec
je dosegel svoj največji uspeh na
evropskem prvenstvu v gimnastiki,
leta 1963 v Beogradu - srebrno
kolajno na katerem orodju?
NA KROGIH
V PRESKOKU
NA BRADLJI
Pravilen odgovor obkrožite, kupon
izrežite, nalepite na dopisnico in z
vašim naslovom pošljite v naše
uredništvo najkasneje do petka, 21.
januarja 1983.
Preberite:
Smo sredi zimskih počitnic, vendar s
snegom še vedno nimamo prave
sreče. ZTKO v Celju je sicer pripravila
obširen program aktivnosti za mlade,
ki pa morajo sneg iskati malo višje v
planinah.
Seveda še vedno velja, da moramo
biti na zimsko sezono tudi
psihofizično pripravljeni.
Poleg splošne vadbe na trimski stezi,
kolesarjenja in planinarjenja, hoje in
tekov po gozdu in travnikih, nam bo
zlasti koristila smučarska gimnastika,
ki jo lahko opravimo v telovadnici,
trimskem kabinetu ali tudi doma.
Pri tem pa vas naj spomnimo, da v
skladu z že objavljenimi urniki redne
vadbe, Partizan Gaberje, Štore in Pod
gradom tudi v zimskih počitnicah
izpeljujejo redno vadbo svojih
oddelkov s posebnim poudarkom na
smučarski gimnastiki. Ne pozabite se
jim priključiti!
13. JANUAR 1983
BIHBM
NOVI TEDNSK - STRAN 17
•	Stanovalci iz stolpnice
na Okrogarjevi 3 v Celju so
bili precej presenečeni, ko
jim je nekdo pokradel vse
predpražnike izpred vho-
dnih vrat. Dolgo časa so tu-
htali, kakšen razbojnik bi
to moral biti, da bi potrebo-
val toliko predpražnikov.
Uganko so razrešili nekaj
kasneje, ko so v dvanaj-
stem nadstropju odkrili La-
tifo in Ferido B., ki sta slad-
ko spali. Da bi jima bilo
bolj udobno, sta si postlali z
njihovimi predpražniki.
•	Stalni gost Kladivarja
si je nekaj dni poželjivo
ogledoval kar precejšnjo
zalogo kave v tej gostilni.
Ker je bil sam že nekaj časa
brez tega poživila, se je od-
ločil, da ga bo zmaknil.
Odprl si je stransko okno,
ponoči pa se je hotel splazi-
ti skozenj v gostilno. Prvič
se mu ta nakana ni posreči-
la, ker so natakarice opazile
odprto okno, drugič pa je
bil uspešen. Odnesel je kar
pet kilogramov kave. Tako
bo imel dovolj tega poživila
do vsaj do takrat, ko ga bo-
do prijeli miličniki, ki so
mu menda že na sledi.
•	Neznani tat je v noči
na 7. januar vdrl v več kleti
v Stanetovi ulici št. 3 v Ce-
lju. Odnesel je krompir, ja-
bolka in drugo ozimnico.
Verjetno je v jeseni slabo
preračunal, koliko bo poje-
del pozimi, pa so mu zaloge
prehitro pošle. Vsekakor
pa nakradene ozimnice ne
bo mirno prebavljal, saj so
mu miličniki že za petami.
•	Neznani vlomilec se je
zelo razveselil plena, ki ga
je našel v avtomobilu, par-
kiranem pred samopostrež-
no trgovino v Šaranovičevi
ulici. Poleg 800 dinarjev go-
tovine je našel tudi bencin-
ske bone za 120 litrov.
•	Vesna H. je sporočila
na postajo milice, da jo do-
ma pretepa mož. Ko so mi-
ličniki odšli posredovat,
moža Mohorja že ni bilo
več doma, pač pa se je ne-
kaj kasneje sam oglasil na
postaji milice. Na glavi je
imel veliko buško, milični-
kom pa je v zadregi pove-
dal, da je padel in se udaril.
Nepoboljšljivi Veselin je
spet izdajal nekrite čeke
Kljub temu, da je bil že
dvakrat obsojen zaradi izda-
je nekritih čekov, 44-letnega
Nina Tomiča-Veselina kazni
niso vrnile na pravo pot. Ta-
ko se je predlani decembra
zaposlil v celjski Libeli, kar
mu je omogočilo, da je spet
prišel do čekovne knjižice.
Očitno pa Veselinu ni bilo
kaj prida do dela, saj je prišel
v službo le prvi dan, nato pa
se je lotil svojega priljublje-
nega opravila - pisanja ne-
kritih čekov. Od 17. do 31.
decembra je vnovčil devet
čekov za skupno vsoto
31.800 dinarjev.
Senat celjskega temeljne-
ga sodišča mu je za to kazni-
vo dejanje prisodil poldrugo
leto zapora, skupaj s 24-let-
nim Marjanom Kvacom iz
Zreč pa se je moral zagovar-
jati še za eno kaznivo deja-
nje, izvršeno v aprilu leta
1981.
Kvac in Tomič sta pila v
gostilni skupaj z Marjanom
R., ki sta mu potem tudi
izmaknila hranilno knjižico s
70.000 dinarji. Marjan Kvac
je potem to vsoto dvignil na
pošti v Slovenskih Konjicah.
Da mu je ta goljufija uspela,
je imela precej zaslug tudi
malomarna poštna usluž-
benka, ki ni preverila, če se
hranilna knjižica res glasi na
Kvaca?
Znesek 70.000 dinarjev sta
si potem Kvac in Tomič raz-
delila na polovico.
Sodišče je Marjana Kvaca
obsodilo zaradi goljufije na
leto dni in dva meseca zapo-
ra, za ponarejanje (podpisa)
pa na 3 mesece zapora in mu
nato izreklo enotno kazen le-
to dni in štiri mesece zapora.
Ninu Tomiču-Veselinu so
za prikrivanje tega kaznive-
ga dejanja prisodili šest me-
secev zapora in mu nato izre-
kli enotno kazen leto dni in
deset mesecev zapora. Poleg
tega bosta morala oškodo-
vancem vrniti denar.
S. ŠROT
Vinjen zakrivil nesrečo
Sodišče v Šmarju pri Jelšah je obsodilo 26-letnega poklic-
nega voznika iz Celja Martina Klajnška na pet mesecev
zapora in mu izreklo varnostni ukrep prepovedi vožnje vozil
»B« kategorije za eno leto.
Martin Klajnšek je pred približno poldrugim letom vozil z
osebnim avtomobilom iz Rogaške Slatine proti Podplatu,
ko je zaradi neprimerne hitrosti trčil v vozilo Milomira Po-
poviča, ki je pripeljalo iz nasprotne smeri. V nesreči se je
voznik Popovič huje ranil, materialne škode pa je bilo za
69.000 dinarjev.
Sodišče je Klajnšku izreklo petmesečno zaporno kazen,
ker je nesrečo povzročil v vinjenem stanju - v krvi je imel
1,55 promile alkohola, upoštevalo pa je tudi, da je "bil že prej
kaznovan. Sodbo je potrdilo tudi višje sodišče v Celju.
S. S.
Mala Mala žrtev
svojega očeta
V	Celju in okolici je močno odjeknil umor male, dve
leti in pol stare Maje Mlakar, katere truplo so našli v
strugi Savinje pri Gričku. Umora je osumljen njen oče,
27-letni Maks Mlakar iz Šaranovičeve uhce 4 v Celju.
V	nedeljo, 9. januarja zvečer so celjski miličniki do-
bili obvestilo, da je v strugi Savinje golo otroško tru-
plo. Nekako v tem času je prišla na celjsko postajo
milice prijaviti izginotje svoje dve leti in pol stare
hčere Maje tudi njena mati. Na podlagi njenega opisa
so miličniki tudi identificirali trupelce, ki so ga poteg-
nili iz vode.
Umora so takoj osumili Maksa Mlakarja, ki so ga
kmalu prijeli v kleti stanovanja na Šaranovičevi 4.
Maks je dejanje tudi priznal.
V	ponedeljek dopoldne so opravili tudi rekonstruk-
cijo dogodka. Maks Mlakar je odpeljal svojo hčer od
doma že v petek, 7. januarja zvečer, nekaj po 20. uri.
Odpeljal jo je k strugi Savinje v Levcu, jo slekel (prei-
skovalci so našli na bližnjem drevesu Majino srajčko in
majico), nato pa pahnil v vodo.
Doma je potem ženi rekel, da je otroka odpeljal v
Maribor k starim staršem njegov brat. Žena naj bi mu
dala tudi nekaj oblek za Majo, da bi jih nesel v Maribor.
Ker pa potem hčere tudi v nedeljo ni bilo domov, je
iskala pomoč na celjski postaji milice.
Obdukcija, ki so jo opravili v torek dopoldne, je
pokazala, da Maja ni imela poškodb. Umrla je zaradi
utopitve.
Maks Mlakar je v preiskovalnem zaporu. Umor
hčere je sicer priznal, ni pa povedal vzroka za to deja-
le-	S.Srot
Dve podobi celjske avtobusne postaje
Čeprav pelje ob 14.10 uri 16 avtobusov, njegovega še ni. Še dobro, da ima
časopis...
Bencinska suša je povečala število potnikov na avtobusih za približno
petino. Na nekaterih progah je gneča tolikšna, da marsikdaj nekaj potnikov
ostane na postajah. S celjske avtobusne postaje vsak dan odpelje 350
avtobusov, največ med 13.30 in 15. uro.
Foto: Radivoj Klincov
Referendum
Referendum je ena izmed oblik
osebnega izjavljanja, s katerim
uresničujejo delovni ljudje in obča-
ni svoje neodtujljive družbenoeko-
nomske in druge samoupravne pra-
vice, izvršujejo oblast in druge
družbene zadeve na mnogih po-
dročjih življenja in dela. V tem se-
stavku bomo govorili le o referen-
dumu kqt eni izmed oblik odloča-
nja delavcev, s katerim uresničuje-
jo delavci v združenem delu svoje
družbenoekonomske in druge sa-
moupravne pravice.
Čeprav Zakon o referendumu in
drugih oblikah osebnega izjavljanja
v uporabi že peto leto in čeprav je
tudi Zakon o združenem delu precej
na drobno uredil to obhko samou-
pravnega odločanja delavcev, se še
vedno pojavljajo primeri, ko nekate-
ri hočejo »zaobiti« to pravico delav-
cev in to razlagajo v sedanjem času
kot nujno potrebo, ki da jo narekuje
stabilizacija. Pozabljajo pa, da le za-
konitost dela in dosledno spoštova-
le načel v samoupravnih odloči-
tvah lahko bistveno pripomore k od-
dobe taldh ^ drugačnih težav naše
Znano je, da z referendumom od-
ločajo delavci o posameznih zade-
vah z delovnega področja temeljne
organizacije združenega dela. O ka-
drih vprašanjih oz. katerih primerih
IJ:[očajo delavci z referendumom pa
na] bi bilo podrobno določeno v sta-
tutu ali samoupravnem sporazumu
temeljne oz. delovne organizacije.
Pri našem sodišču pa opažamo, da
ponekod teh zadev delavci v svojih
aktih niso uredili, čeprav je zakon
določil, da mora vse to biti urejeno
oz, usklajeno do 11. 12. 1978. Tam
kjer imajo ta določila, so preveč
splošna, a mnogokrat se po njih niti
ne ravnajo. Zato je prav, da opozori-
mo vse delavce o njihovih tozadev-
nih pravicah, zlasti pa o tem v kaki
obliki, kdaj in kako z referendu-
mom, kot bistvenim elementom od-
ločanja, lahko uresničujejo samo-
upravljanje delavcev v združenem
Piše Edvard Centrih
delu. Iz statuta ali samoupravnega
sporazuma o združitvi dela delav-
cev, mora biti točno razvidno, v ka-
terih zadevah odločajo delavci z re-
ferendumom. V mnogih primerih pa
seveda tudi zakoni ah na njih teme-
lječi predpisi določajo oz. narekuje-
jo odločanje delavcev z osebnim iz-
javljanjem, zlasti z referendumom.
Tako je npr. za sedanji čas zlasti važ-
no opozoriti, da ima v zvezi s tem
pomembna določila Zakon o razšir-
jeni reprodukciji in minulem delu,
ki je bil sprejet v zvezni skupščini
21. 4. 1982, a je v veljavo že stopil,
čeprav je rok za uskladitev samou-
pravnih splošnih aktov določen do
31. 12. 1982. Ta zakon je po mojem
mnenja tudi edini šel tako daleč, da
je postavil sankcije za primer, če se
ne spoštujejo referendujnske odloči-
tve. Po tem zakonu tako delavci v
TOZD odločajo o investicijskem vla-
ganju na referendumu. Le za manjša
investicijska vlaganja (vrednost mo-
ra biti določena v samoupravnem
splošnem aktu), se lahko odloči na
drug način, npr. odločitev delavske-
ga sveta. Ta zakon pa je točno dolo-
čil, da je investicijska odločitev, o
kateri niso odločali delavci na refe-
rendumu, nična. V takem primeru
pa mora nastopiti organ samouprav-
ne delavske kontrole v TOZD in za-
četi postopek, da se ugotovi odgo-
vornost poslovodnega organa ah
drugih delavcev, pa tudi delavskega
sveta.
Vsa določila tega zakona je po-
trebno povezovati, in tudi postopek
o odločitvah razlagati z vidika zako-
na o združenem delu. Ta zakon pa
ima več določil ravno o referendu-
mu. Tako je določeno, morajo le vsi
delavci v TOZD in z referendumom
odločati o organiziranju temeljne or-
ganizacije, o izločitvi temeljne orga-
nizacije in sestavi delovne organiza-
cije, o osnovah plana ter predloga
splošnega akta itd.
Zakon tudi posebej določa, da de-
lavci le na referendumu odločajo o
osnovah in merilih za delitev sred-
stev za OD in skupno porabo delav-
cev ter tudi o drugih vprašanjih, če
tako odloči večina delavcev v te-
meljni organizaciji.
Nadaljevanje prihodnjič
Dva pobega - enega
voznika že odkrili
Miličniki so prijeli 26 let-
nega Milka Hribarja iz Pre-
bolda, ki je na silvestrovo ob
približno 2.40 uri na lokalni
cesti v Preboldu povozil 40
letnega pešca Branislava
Stojanoviča. Pet dni kasneje
je pešec umrl v celjski bol-
nišnici.
Hribar je vozil z osebnim
avtomobilom proti Dolenji
vasi, Stojanoviča pa je zadel,
ker je peljal prehitro. Po ne-
sreči je voznik pobegnil do-
mov in avto zaklenil v ga-
ražo.
Med preiskavo so milični-
ki ugotovih, da je Hribar vo-
zil vinjen, poleg tega je bil
brez vozniškega dovoljenja,
vozilo pa ni bilo registrirano.
Miličniki še vedno iščejo
voznika, ki je 3. januarja ob
približno 21. uri v Titovem
Velenju povozil 25 letnega
Sahiba Mujakiča, ki je na Ki-
dričevi ulici prečkal cesto po
označenem prehodu za peš-
ce. Očividci so povedali, da
je voznik po nesreči pobeg-
nil z ugasnjenimi lučmi. Po
dosedaj zbranih podatkih
naj bi pobegli voznik najver-
jetneje vozil rumeni fiat
126 P, miličniki pa prosijo
vse, ki bi karkoli vedeli o ne-
sreči, da to sporočijo na naj-
bližjo postajo milice.
sš
Prometne nesreče
Na prehodu za pešce
Voznik avtobusa ANTON
LAMOT, 34, iz Krapine je
pripeljal po Kersnikovi ulici
v Celju in zavijal v desno na
Dečkovo, takrat pa je po pre-
hodu za pešce Dečkovo ce-
sto prečkala MARIJA KO-
BALE, 44, iz Celja. Zaradi
slabe vidljivosti in nepazlji-
vosti je avtobus pešakinjo
zbil po cestišču, da se je huje
ranila.
Zbil kolesarja
Skozi naselje Nizka pri
Ljubnem je peljal z nepri-
merno hitrostjo voznik oseb-
nega svtomobila STANI-
SLAV KOLENC, 42, iz Hom-
ca. Trčil je v kolesarja JOŽE-
TA BREZNIKA, 39, iz Šent-
janža, ki je padel in se pri
tem težje poškodoval.
Trčil v vlačilec
Na magistralni cesti v
Dobrnežu pri Konjicah je za-
radi prehitre vožnje začelo
zanašati voznika osebnega
avtomobila VINKA GORIN-
ŠKA, 26, iz Konjic, ki je trčil
v tovornjak-vlačilec avstrij-
ske registracije. Pri nesreči
je nastalo škode za 200.000
dinarjev, lažje se je ranil voz-
nik Gorinšek, težje poškod-
be pa ima njegov sopotnik
SREČKO GABER, 20, iz Ko-
njic. •
18. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm
13. JANUAR 1983
13. JANUAR 1983
Hl-lHiii
NOVI TEDNIK - STRAN 19
bodeči
NM1UK
ENO LETO ZA EN METER
Cena kvadratnega metra stanovanja v novih po-
slopjih bodo v Zagrebu dosegla 56 tisoč dinarjev.
No, to je šele orientacijska cena. Upoštevaje vse
dosedanje primere od načrtov do vselitve pa lahko
računamo, da bo cena dosegla okoli 80 tisočakov.
Če bo tako, potem si bo lahko delavec z nižjim
osebnim dohodkom kupil letno kvadratni meter
stanovanja.
Seveda, če ne bi bilo treba jesti, se oblačiti.
KARATE
NA GOLTEH
Čeprav na Golteh ni veli-
ko snega, želijo nekatere
potovalne agencije vendar-
le spraviti tja kar največ go-
stov. Pri tem pa je zanimi-
vo, da smučanje združujejo
tudi z drugimi dejavnostmi.
Beograjski Putnik, napri-
mer, vabi na šolo karateja
na Golteh.
Pa ne da so slišali za že
dolgo časa trajajočo borbo
o tem, kako bo z nadaljnjo
usodo Golt, kdo naj bi jih
prevzel in podobno.
VARČEVANJE
Vsi nas učijo, kako naj varčujemd z energijo.
Škoda le, da je večina pripravljena varčevati
le s svojo lastno energijo.
NEKA TERI SE S STOLČKA
NA STOLČEK TOLIKO
SELIJO, DA SE JIM RITI
NIKOLI NE OHLADIJO.
Novoletni praz-
niki so miniii;
zdomci so spet
odleteli v severne
kraje!
ČIŠČENJE
Za novo leto so po
raznih delavnicah tudi
očistili stroje.
Ponekod jim tega ni
bilo treba narediti. Ker
strojev čez leto niso
imeli s čim umazati.
BREZZVEZNIŠTVO
Zvezna konferenca SZDL je ocenila, da je uvajanje
prodaje nekaterih izdelkov na bone nesprejemljivo.
Mestna konferenca SZDL Skopja je sklenila, da je le v
uvedbi bonov rešitev iz sedanjih težav. In v glavnem
makedonskem mestu prodajajo od ponedeljka dalje olje
in sladkor le na bone.
V Skopju imajo torej bone, zvezna konferenca pa ima
trdno stališče.
TEŽAVE
S premaknitvijo delovnega časa so pri nas
težave. Saj tudi ni čudno, ko pa imamo že
precej časa težave z delom.
In s časom tudi. Vse prevelikokrat zamu-
jamo.
Včasih pa tudi prehitevamo.
BOLEZNI V ZDRAVSTVU
Komaj se je malo polegla zdravniška afera
okoli Medenice, že je prišla na dan nova. To-
krat v Skopju. In spet so po sredi veliki denarji.
Očitno je med zdravstvenimi delavci veliko
nezdravih odnosov!
ISKALCI
Amerika je bila pred leti znana po iskalcih
zlata.
Med nami je vse več iskalcev kave.
Po trgovinah!
NAČRTOVANJE
TEŽAV
Končno smo tudi teža-
ve začeli načrtovati
srednjeročno, še do ne-
davnega nihče ni hotel
povedati, kako dolgo naj
bi trajalo sedanje bolj ali
manj zaostreno stanje.
Pred dnevi je nekdo že
omenil, naj bi najhuje
minilo do leta 1985.
Da se le ne bi ta sred-
njeročni načrt spremenil
v dolgoročnega.
PRIPRAVE
Pravijo, da se moramo letos na prihod tujih
gostov bolje pripraviti kot lani.
To je dobro! Ne le za naš turizem in tuje
turiste, ampak tudi za domače. Ni hudič, da ne
bi kaj ostalo tudi zanje.
SLABE ZVEZE
Kljub najrazličnejšim težavam vendarle iz
leta v leto urejamo več telefonov.
škoda le, da ponekod telefoni bolj razdva-
jajo kot povezujejo.
MED KOLESI
ZAKONOV
ZIS lani nI dovolil povi-
šanja cen mleku v prahu.
Ker bi se znašla v Izgubi,
)e pomurkina tovarna
mlečnega prahu in podob-
nih izdelkov prenehala
predelovati tekoče mleko
v »prašnato«.
Ker tega ni, primanjkuje
otroške hrane.
SKLEP: velikokrat, ko
pride do nesoglasij med
velikimi, nastradajo mali.
Benediktinka
Benediktinka (Cnicus benedictus L.) je enoletna
rastlina iz rodu košaric. Doma je v Južni Evropi, Aziji
in Severni Ameriki. Sama rastlina je do 40 cm visoka,
močno vejnata rastlina, s pokončnim, oglatim ter ko-
smatim steblom in velikimi, podolgovato suličastimi
stebli, objemajočimi debelo narezanimi in s trni oboro-
ženimi ter kosmatimi listi. Veliki rumeni cvetovi so
zbrani v velikih, podolgovatih koških, ki so skriti v
neenakem vencu, ki ga sestavljajo podporni listi. Be-
nediktinka je nekoliko podobna osatu. Cveti od junija
do avgusta. Pri nas raste kultivirana po vrtovih, v svoji
domovini pa divje. Zdravilna je vsa rastlina. Nabiramo
liste, preden rastlina cveti, pozneje pa še cvetove. Zel
posušimo v senci in suho na drobno zrežemo.
Benediktinka vsebuje glikozidno grenčico knicin,
čreslovino, sluz ter veliko količino kalijevih, kalcijevih
in magnezijevih soli, nekaj eteričnega olja ipd. Ljud-
sko zdravilstvo uporablja in priporoča kordo bene-
dikto, kot pravijo tej rastlini še drugače, za mnoge
težave, tako notranje kot zunanje. Proti črevesnim
obolenjem, želodca, jeter, srca, kroničnega pljučnega
katarja, presnovnih obolenj, je zelo učinkovit čaj, ki ga
pripravimo tako, da žličko posušene rastline poparimo
s tremi decilitri vrele vode, pustimo, da se nekoliko
ohladi (10 minut). Takšen čaj zlasti koristi tedaj, kadar
želodec in črevesje oslabita zaradi uživanja mnogih
tablet. Cisti kri, zboljša apetit in odpravlja prebavne
motnje. Povzroči ugodno počutje in zboljša razpolože-
nje. Nadalje vphva zelo ugodno na pljuča, in srce, zlasti
pri kašlju, katarju, pri srčni slabosti in srčnih motnjah,
ki so vzročno povezane s slabostmi želodca in črevesja.
Učinek korda benedikte povečamo, če pomešamo
enake dele benediktinke z enakimi deli kolmeža in
gnževnjaka in pelina. Takšen čaj pijemo po požirkih
pri težavah, ki so prej opisane, čez cel dan. Ce je vnetje
prebavil posledica nepravilne prehrane, se poveča izlo-
čanje prebavnih žlez, napihnjenost popusti in bolnik
se kmalu bolje počuti.
Ca j tudi jača notranje organe, čisti kožo, olajša zdrav-
^J« Pljučnih obolenj, živčne melanholije, vrtoglavice
jPd- Iz benediktinke lahko pripravimo čaj, izvleček,
"nkturo, grenka vina in druge galenske pripravke.
yva dela benediktinovih listov namočimo v osmih
aeiih dobrega žganja in postavimo za štirinajst dni na
toplo, pa dobimo odlično zdravilo, ki pospešuje delo-
n^J L^°IČnika ter zman3ša izločanje kisline. Poleg be-
rm	e lahko vzamemo še pehn in encijan ter
man ter vse skupaj namočimo v belem vinu. Dobimo
grenak stomahik, ki krepi delovanje želodca.
BORIS JAGODIC
V tej vasi se je odvijala šti-
ridnevna verska svečanost.
Dekleta, oblečena v lepe »so-
ronge« in tesno oprijete blu-
ze so na glavah nosile v tem-
pelj »visoke darove«. To je,
na okrogel krožnik naloženo
raznovrstno sadje in obarva-
ni riževi kolači v višino ene-
ga metra in pol. Kljub temu,
da so spodnje plasti sadja
med sabo z nitjo malo pove-
zane, je prava mojstrovina
na glavi prinesti ta »visoki
dar«. Med dekleti se razvija
pravo tekmovanje, katera bo
naredila večjega in predv-
sem višjega.
Skozi vse dni so se odvija-
le raznovrstne svečanosti in
darovanja. Domačini so v
najlepših oblačilih postopali
naokrog in se zabavali. Ob
takšnih priložnostih ti je da-
no, da lahko poskušiš origi-
nalne jedi in pijače. K mrzlo
servirani porciji kuhanega
riža, prepredenih arašidov s
čebulo injngverjem še spada
tudi kozarec araka (riževo
žganje).
Na zadnji dan praznovanja
je bilo treba ponesti iz riževe
slame narejeno riževo mater
po polju in v domače kašte,
da bi tako zaščitili »riževega
duha«.
Življenje slehernega oto-
.čana je tesno povezano z
izvirno balijsko glasbo. Vsa-
ka vas ima svoj orkester »ga-
melan« Sestavljen je iz ksilo-
fonov, cimbal, raznovrstnih
tolkal in frul ter iz posebne
balijske harfe. Vsi instru-
Piše:	35
STANE ŽILNIK .
menti so umetniško izdelani,
in po svoji vrednosti pred-
stavljajo ugled vasi. Sleherni
vaščan ima pravico vaditi in
uživati ob tej pisani glasbi.
Petelinji boji so tu enako
popularni in tradicionalni,
kot konjske dirke v Angliji.
Vsak moški v vasi ima par
svojih varovancev - peteli-
nov, ki so deležni vsako-
dnevnih vaj, masaž, in po-
sebne prehrane. K nekaj
dnevnim verskim ceremoni-
jalom obvezno sodijo zraven
tudi petelinji boji.
V glavnem mestu Denpa-
sarju je v te namene postav-
ljena velika lesena zgradba s
pravokotno areno v notra-
njosti. Okrog so v terasah po-
stavljene klopi za vnete navi-
jače. Nekaj ur pred pričet-
kom borb prinesejo moški
svoje peteline v pletenih ko-
šarah.
Tisto soboto se jih je na-
bralo nad sto. Vsak petelin -
borec, mora najprej na pre-
gled, tekmovanje samo pa se
odvija v kolih na izpadanje.
Petelinu pritrdijo na desno
nogo približno 10 cm dolg
oster nožič. Z udarcem na
gong se tekmovanje prične.
Pred samim pričetkom je
potrebno še dovolj razgreti
in izzvati navijače, da začno
padati stave, ki dosežejo tudi
mejo dvajset tisoč rupij
(15.000 din), kar je precej vi-
soka številka za njihov stan-
dard.
Sama borba se odvija v
preskakovanju enega druge-
ga, kljuvanju in zamahi z no-
žem. Tu je zelo pomembna
tehnika posameznika. Dobro
strenirani petelini hitro
opravijo z nasprotnikom.
Najbolj pogosta poteza oz.
trik je skok in med pada-
njem nazaj na tla sledi za-
mah z nožem v nasprotnikov
vrat. Ne bi si mislil, da so
petelini tako dobri klavci.
Življenje Balijcev je v har-
monijo prepletena pripa-
dnost k hindujski religiji,
plesu in dobra volja ljudi.
Povsod si deležen prisrčnih
pozdravov in nasmejanih
obrazov, prepira med sabo
skoraj ne poznajo. Z otroci
ravnajo kot s svetimi bitji, za
vzgojo ne uporabljajo palice.
Nadomestiti jo zmore na-
smejan obraz in lasten
vzgled dobrih ljudi. Praktič-
no ne vidiš, da mati tepe
otroka ali da otrok joče.
Kar je krutosti na Bali ju -
ta je v petelinjih bojih.
KONEC
Jeza zaradi cigaret
Če že za druge ne, potem
se leto 1983 ni začelo srečno
vsaj za kadilce. Cigaret ni
in ni. Tistih s filtrom seve-
da, na koncu pa je marsikje
zmanjkalo še navadnih, to-
rej brez filtra. Kakšna smo-
la! Komaj smo nekako stak-
nili pred novim letom kavi-
co in ko so police naenkrat
polne pralnih praškov in ko
ne manjka celo pomaranč,
se prikrade nova tegoba. Ci-
garete!
Na videz sicer majhen pro-
blem, ki pa je za marsikoga
lahko vendarle velik. Po svo-
je je bila zanimiva misel upo-
kojenega učitelja in parti-
zana.
Takole nekako je komenti-
ral vso stvar: »Jezi me! V
partizanih se je vedno zgodi:
lo, da smo imeli cigarete.. Se
zlasti proti koncu vojne. Za-
nje ni bilo problemov. Kar
naenkrat pa se zgodi, da v
letu 1983 cigaret ni mogoče
dobiti. Pravijo, da zato, ker
ni deviz za uvoz filtra. Mi-
slim, da je to sramota. Spra-
šujem se tudi, če smo Jugo-
slovani vendarle tako malo
spretni, da filtrov za cigarete
ne moremo napraviti doma.
Je zanje res treba odštevati
devize?« JANEZ VEDENIK
Za štiri osebe potrebujemo: 1 kg korenja, sol, tri cela jajca,
drobtinice, maslo, omako bešamel in 100 g nastrganega par-
mezana ali drugega trdega sira.
Korenje ostrgamo z ostrim nožem, tako da mu odstranimo
tanko gornjo plast, dobro operemo korenje pod curkom tekoče
vode in kuhamo pol ure v slani vodi. Mehko korenje pretlačimo
skozi jušno cedilo. Pripravimo si omako bešamel, in sicer v
mleku razkuhamo moko, maslo in ko je omaka zgoščena, odsta-
vimo z ognja in dodamo nastrgan parmezan ter vse dobro pre-
mešamo. Dodamo korenček, vmešamo jajca, posolimo, popo-
pramo in vse skupaj damo v lončeno posodo, ki smo jo prej
namazali z maslom in po tresli z drobtinami. Lončeno posodo
položimo v večjo posodo, ki je do polovice napolnjena z vrelo
vodo in vse skupaj damo za 40 minut peči v pečico, segreto na
180 °C. Pečen puding stresemo na ogret krožnik in postrežemo
kot samostojno jed ah kot del prazničnega jedilnika.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
EBM1M y||
13. JANUAR 1983
Vrednote našega okolja moramo ohranili
Pred preoblemsko konferenco ribiških družin v porečju Savinja-Sotla
Incidenti na vodah in pomori ribje-
ga živija so v zadnjih letih na porečju
Savinja-Sotla zavzeli že takšne raz-
sežnosti, da obstaja potencialna ne-
varnost težke zastrupitve v okolju.
Naravne in tudi z delom pridobljene
vrednote našega okolja so v nevarno-
sti, ogroženo pa je tudi zdravje ljudi. O
teh izgubljenih vrednotah, o njihovih
posledicah, predvsem pa o tem, kako
preprečiti negativne »pojave« in vpli-
ve v naravi, bodo vsi, ki jim je kaj do
ohranitve našega okolja, spregovorili
na spomladanski problemski konfe-
renci, ki jo organizirajo ribiške druži-
ne, ki upravljajo ribolovne vode na ob-
močju porečja Savinja-Sotla.
Pobudo za problemsko konferenco
je dala Skupščina Ribiške Zveze Slo-
venije, z željo, da bi na ta način močne-
je poudarili potrebo po množičnem
osveščanju, pa tudi to, da bi v proces
varstva voda in okolja vključili vse, ki
bi lahko na neposreden ali posreden
način konkretno prispevali k uresniče-
vanju zaščite našega okolja.
Varstvo okolja je uvrščeno v osnov-
ne razvojne kriterije naše republike,
kajti dosedanja investicijska politika
ni upoštevala neponovljivosti narav-
nih virov. Takšna miselnost pa prevla-
duje še v marsikateri organizaciji zdru-
ženega dela, zato je problemska konfe-
renca potrebna. Danes imamo namreč
vsa pozitivna zakonska določila in s
tem pogoje, da očistimo naše okolje in
ga zavarujemo. Potrebna je le še glo-
boka osveščenost naše celotne družbe
in konkretna, zavestna akcija. pp
Potoček, po katerem namesto rib plavajo smeti, gume, bencinski sodi. Iz majhnega pa zraste veliko
Zanimivosti ne manjka!
Zemljemerci so izračunali,
da morje zavzema skoraj tri
četrtine zemeljske površine.
V morju živi nešteto žival-
skih vrst, največ ribjih. Ribe
pa živijo tudi v neslanih vo-
dah. Najdemo jih v visoko
ležečih južnoameriških jeze-
rih, pa tudi v najglobjih
oceanskih jarkih. Nekatere
živijo v jatah, tako velikih,
da število posameznih ribic
presega vsako primerjavo s
številom drugih živali.
Ribe so izredno pomemb-
ne za prehrano ljudi, v neka-
terih državah so celo najpo-
membnejši del gospodar-
stva. Star kitajski pregovor
pravi da lahko nasitiš člove-
ka za en dan, če mu daš ne-
kaj rib, da pa ga lahko nasitiš
za celo življenje, če ga naučiš
ribe loviti.
Ribe so lovili že praljudje,
zato ni čudno da jih danes
pripravljamo na vse mogoče
načine. Slovenci jih na žalost
v glavnem pečemo, na naši
obali pa že pripravljajo čudo-
vite kuhane ribe. Francozi so
iz priprave rib naredili umet-
nost, Japonci pa poznajo več
načinov uživanja surovih
rib.
Še pred vojno so ponekod
v slovenskih rekah lovili ribe
z mrežami, za prodajo. Da-
nes upravljajo z vodami ribi-
ške družine, ki so, za zaščito
rib, uzakonile vrsto predpi-
sov. Ribolov je danes bolj
športna rekreacija, res pa je,
da družine, ki imajo velike
gojitvene ribnike, lahko vi-
ške rib tudi prodajo. Omejit-
venih ribolovnih predpisov
je precej, tako da danes ribič
- začetnik bolj pozna zako-
nodajo kot pa same ribe.
Ribe so najboljši pokazo-
valci onesnaženosti naših
voda. To še posebej velja za
sladke vode, kjer kljub
obupnim naporom ribiških
organizacij, število rib stalno
upada.
Z razvojem športnega in
rekreacijskega ribolova pa
se je razvila tudi izdelava ri-
biške opreme. Nekatere to-
varne v tujini so postale pra-
vi velikani ki zaposlujejo več
tisoč ljudi. Njihovi razvojni
centri zasledujejo razvoj no-
vih materialov povsod po
svetu, tako prihajajo na trg
vedno novi izdelki, katerih
izjemne lastnosti poznajo sa-
mo ribiči. Kot primer lahko
navedemo takoimenovane
grafitne palice za muharje-
nje, za katere je izdelano gra-
divo razvila ameriška NASA.
Izobraževanje
gasilcev
V Žalski občinski gasilski
zvezi je strokovno usposab-
ljanje kadrov med najpo-
mebnejšimi nalogami, saj je
strokovno usposobljena de-
setina gasilcev pogoj za
uspešno gašenje i ry reševanje
pri elementarnih nesrečah.
Kaj bodo letos storili na
tem področju, nam je pove-
dal strokovni delavec Občin-
ske gasilske zveze Žalec in
SIS za varstvo pred požari
Anton Gros:
»Na predlog OGZ in SIS
varstva pred požari občine
Žalec, smo sprejeli program
za strokovno izobraževanje.
Tako smo pred dnevi pričeli
s tečajem za nižje gasilske
častnike, obiskuje pa ga 35
slušateljev, med njimi tudi
štiri ženske, kar je za nas zelo
razveseljivo. Pripraviti na-
meravamo tudi tečaj za stroj-
nike, to je tiste, ki upravljajo
motorne brizgalne. Poleg
strojnikov bodo ta tečaj obi-
skovali tudi vsi nižji čast-
niki.«
T. TAVČAR
Čistilo breg
Savinle
Sneg, ki bi po vsen-pravi-
lih že davno moral pokriti
sramotno zanemarjene bre-
gove naših rek, nikakor ne
zapade. Lepo vreme pa ima
tudi številne dobre posledi-
ce. Tako je delavcem celj-
skega Nivoja omogočilo či-
ščenje in redčenje zaraslih
bregov Savinje. Delavci
predvsem odstranjujejo ra-
zbohoteno grmičevje, po-
drto drevje in večje odpad-
ke. Med delom smo za tale
posnetek zmotili Branka
Potočnika in Alojza Berde-
ta, ki sta prizadevno čistila
obrežje Savinje v Petrov-
čah.
T. TAVČAR
Kaj bomo delali ta
mesec v vrtu?
V	januarju ni veliko opravil v vrtu,
zato pa imamo dovolj časa, da pripravi-
mo obdelovalni in setveni načrt za vse
leto.
Nekatera dela pa so navzlic temu po-
trebna, čeprav je januar zimski mesec:
V	zelenjadnem vrtu je zdaj najmanj
opravil. Če še nismo uspeli gredic prelo-
patati v jesenskih mesecih, potem to de-
lo lahko opravimo zdaj. Zemlja še ni
zmrznjena, pa tudi snega še ni.
V	sadnem vrtu imamo v tem času več
dela, saj nam ugodne, vremenske razme-
re dopuščajo obrezovanje sadnega drev-
ja, jagodičevja pa tudi vinske trte. Opra-
vimo tudi zimsko škropljenje sadnega
drevja. Uporabite tisto sredstvo, ki je tre-
nutno na voljo v trgovinah in delajte po
priloženih navodilih.
V	okrasnem vrtu lahko obrezujemo
okrasne grmovnice. Pomembno je vede-
ti, da skoraj vse okrasne grmovnice cve-
tijo na enoletnih in dvoletnih poganjkih.
Zato te puščamo v celoti. Izrezujemo pa
ostale veje čisto pri tleh. S tem bomo
grm pomladili in mu dali lepšo obliko.
Ne obglavljamo grmovnic s tem, da jih
porežemo na polovico! Vrtnice, hortenzi-
je in druge nizko cvetoče okrasne rastli-
ne zdaj ne obrezujemo, temveč bomo to
delo opravili v spomladanskih mesecih.
V tem času obrezujemo tudi žive meje.
Delo v Hortikulturnem
društvu Celje
Članarina. Zimski meseci so tisti, ko
izpolnjujemo tud članske obveznosti do
svoje organizacije. Tako tudi članarino.
Za celo leto je 50 dinarjev. Plačate jo
lahko po položnici, na društvenih se-
stankih ali v turističnici agenciji Izletni-
ka na Stanetovi ulici.
Predavanje. Danes, v četrtek, 13. ja-
nuarja, bo že tretje predavanje v tej sezo-
ni. Tokrat bo inž. Izidor Golob govoril o
cvetočih trajnicah vse leto. Kot vedno,
bo tudi to predavanje v dvorani regional-
ne zdravstvene skupnosti, Gregorčičeva
ulica 5, ob 17. uri.
Demonstracije. Priprave so v teku, o
razporedu, vsebini, kraju in času bomo
pravočasno poročali.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
Počasi a vztrajno v Podčetrtku
Domačini dobro poznajo problem in svoje želje. Kdor pa se je v zadnjih letih vozil po
Obsotelju in skozi ta sicer lepi turistični kraj, je tik ob cesti lahko opazoval stebre, ob
katerih naj bi zrasel večnamenski dom. Vemo, da so časi skrajno neprimerni za takšne
naložbe in krajani Podčetrtka to znova in znova preizkušajo na svojih plečih. Zdaj so
pririnili do strehe in za naprej bodo morali napeti vse sile, da bodo začeto delo tudi končali*
sicer bi bila škoda v neprimernem času planirani naložbi še večja.
to: D. M-
13. JANUAR 1883
MlM/MStME
mm TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm
13. JANUAR 1983
13. JANUAR 1983
IMBtMOM
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
mm n mm
13. JANUAR 1983
Zvesta naročnica in bralka
Novega tednika iz Zabukovice
82-letna Pavlina Ivane le 37 let zvesta Novemu tedniku
Dve leti je morala Pavli-
na Ivane iz Zabukovice 7
pri Žalcu čakati na naš
obisk. Pred dvemi leti je na-
mreč med mnogimi bralci
Novega tednika tudi ona so-
delovala v priložnostni an-
keti, ki smo jo takrat pri-
pravili z željo, kaj mislijo in
želijo od nas naši bralci. An-
keto je vodil in uredil Jure
Krašovec in med zanimivo
izpolnjenimi anketnimi li-
sti dal na posebno mesto
Pavlininega. Od takrat sta
minili dve leti in spremeni'
lo se ni domala nič.
Pavlina Ivane je kljub dve-
ma letom več še vedno izre-
dno * živahna, ter spremlja
vse, kar se okoli nje novega
dogaja. Po opravljenem po-
govoru v njeni »delovni« so-
bi smo prišli do zaključka,
da ima Pavlina še eno odliko
več: ne spremlja samo tiska
in radia, temveč vse skupaj
tudi komentira ter povezuje
z dogodki, ki so bili in z želja-
mi, kako bi 'moralo biti. V
tem razglabljanju pa je veli-
ko treznosti in zdrave mo-
drosti!
Naročnica Novega tednika
(s prejšnjimi imeni seveda!)
je vse od začetka, torej že
polnih 37 let!
»V začetku je bil pravza-
prav naročnik mož Pavel, ki
je umrl 23. novembra 1958.
Tudi od takrat dalje dobi-
vam tednik na njegovo ime,
pa čeprav ga plačujem jaz.
Sicer pa bi morali spremeni-
ti samo Pavla v Pavlino,« hu-
domušno dopolne.
Pavlu in Pavlini se je za
časa njunega skupnega živ-
ljenja rodilo kar osem otrok
(za družine v tistih krajih je
takrat sploh bilo značilno, da
so imele večje števil6 otrok!),
od tega jih pet še živi: Milica,
Ciril, Pavle, Anica in Slavko.
Pavlina pa ni zanimiva sa-
mo zaradi branja in sprem-
ljanja NT, temveč tudi po
tem, da je že leta 1915/16
opravila v Šentjurju gospo-
dinski tečaj na takratni kme-
tijsko-gospodinski šoli. Z 19.
leti se je poročila. Potem
obuja mladostna in malo sta-
rejša leta, ki so zaradi težav
bila marsikdaj zalita s sol-
zami.
»Niso bile redke noči, ko
so mož in otroci že spali, jaz
pa sem med jokom premiš-
ljevala. Bile.so težke bitke,
da sem vse preživela.«
Pavlina med drugim rada
bere tudi povesti...
»V Novem tedniku so pre-
kratke - takole, na pol strani,
potem pa moraš predolgo ča-
kati na naslednje nadaljeva-
nje. Raje bi imela samo dve
povesti na leto, pa naj bi tiste
bile na celih straneh.«
Kakšna je razlika med
nekdanjimi in današnjimi
časi?
»Tudi zdaj včasih ponoči
ne morem spati, pa razmiš-
ljam in niti prav ne razu-
mem, kako je vse to mogoče.
Že moja pokojna mama je re-
kla, da takrat, ko bodo letali
po zraku železni ptiči in po
tleh železne kače, ne bo več
tako luštno... Pa res ni! Saj
imamo vsega, samo ljudje so
postali tako čudni. Ni več ti-
ste prave domačnosti, prija-
teljstva, sosedske pomoči.
Vsak je bolj sam. To ni do-
bro.«
Mati Pavlina je še vedno
krepkega zdravja, čeprav se
občasno pojavijo kakšne ma-
lenkosti, ki so tako ali tako
značilne za tako visoka leta.
Recept?
»Same domače zdravilne
rože, kot so kamilice, janže-
ve rože, taužent rože in po-
dobne, pa ,bronhi cuker' za
astmo.«
Zakaj se ljudje danes slab-
še počutijo, kot ste se recimo
vi nekoč?
»Danes je v hrani vse pre-
več maščob in drugih nena-
ravnih dodatkov, včasih pa
smo živeli od navadnih stva-
ri, kar je dala narava.«
Popotnica Pavline Ivane
za leto 1983?
»Da bi bilo mirno! Prestala
sem že dve svetovni vojni in
ne bi želela še tretje. In pa
seveda zdravje. Ce bomo
imeli to, bomo zmogli vse
ostalo kljub težavam. In še
naprej tako dobro ter zani-
mivo pišite v Novem tedni-
ku, ter bolj hodite med ljudi
na terenu pa manj po sestan-
kih.«
TONE VRABL
Smo grafikone narisali,
plane napisali,
bo od vseh teh obljub
malce manj izgub.
Bodice
Stabilizacija in carinski predpisi so
mnoge državljane privedli do nudistov.
Delavci niso zaskrbljeni zaradi uvedbe
bonov - v trgovinah in bifejih se lahko
dobi za bone več kot 40 litrov.
Mercedes je velik avto, vendar tako ve-
lik zopet ne - da ne bi mogel skozi luknjo v
paragrafih.
Vse kaže, da je naše gospodarstvo šlo
»po gobe« - za nameček pa so bile še te
gobe verjetno zelene mušnice.
Lahko je metati drugim polena pod noge
- če imaš doma peč na olje.
Če bi veljal izrek, da obleka naredi člo-
veka - ženske ne bi največ zaslužile s sla-
čenjem.
MARJAN BRADAČ
Minus in plus
Najnižja izmerjena tempe-,
ratura Jadranskega morja
znaša šest stopinj Celzija,
najvišja pa 27 stopinj Celzija.
Toploto morja so merili v se-
vernem delu Jadrana.
Vsi razen Dore
Zraven gradiča nekdanje
grofovske rodbine Pejačevič
v Našicah stoji grobnica, na-
rejena v psevdogotskem sti-
lu. V grobnici je bilo dosti
prostora za številne Pejače-
viče, razen za grofico Doro.
Njo so pokopali na osamlje-
nem prostoru zunaj grobni-
ce. Zakaj?
Dora je živela od leta 1885
do leta 1923. Bila je skladate-
ljica in je napisala okrog
šestdeset večjih skladb. Nje-
ni je niso imeli prav radi, ker
je bila bohemka in ker se je
požvižgala na zunanje oblike
plemiškega življenja. Zato so
jo po smrti pokopali na po-
sebnem kraju zunaj rodbin-
ske grobnice. Prava reč pa
takšna kazen!
igralo zlasti lastne skladbe
Ansambel I. Smeha nastopa največ v okolici Rog. Slatine
Narodnozabavni ansambel
Ivana Smeha iz Rogaške Sla-
tine, ki deluje od leta 1979, je
reden gost revij tovrstnih an-
samblov v Števerjanu, Libo-
jah, Vojniku in Zibiki. Razen
tega nastopajo predvsem v
okolici Rogaške Slatine in
pa na sosednjem Hrvaškem.
Čeprav na revijah igrajo
lastne skladbe, katerih avtor
je Viki Klasič, pa na plesih in
veselicah igrajo tudi popu-
larne narodnozabavne sklad-
be drugih avtorjev od Slaka
do Avsenika. Po potrebi pa
zaigrajo tudi kakšno zabav-
no skladbo.
V ansamblu Ivana Smeha
igrajo: vodja Ivan Smeh, ki
igra na harmoniko, na klari-
net igra Franc Šket, na tro-
bento Viki Klasič, v bariton
piha Milan Ogriz, na kitaro
pa brenka Janko Gvardjan-
čič. Z ansamblom sodelujeta
tudi pevca Janez in Martina
Ferlež. Včasih pa z njimi na-
stopa tudi Ignac Vrabič, ki
igra na orgle.
Narodnozabavni ansambel
Ivana Smeha želi še bolje so-
delovati z drugimi tovrstni-
mi ansambli v Sloveniji, ker
menijo da lahko tako še
izboljšajo svoje igranje.
Priprava na
pustovanie v
Titovem
Velenju
V Krajevni skupnosti
Staro Velenje so že začeli
s pripravami na letošnji
pustni karneval, ki ga bo-
do priredili po ulicah Ti-
tovega Velenja. Velenjski
pustni karneval bo v ne-
deljo, 13. februarja, v
njem pa bo po sedanjih
podatkih sodelovalo oko-
li 300 najrazličnejših
mask, In kaj bo glavna
vsebina velenjskega pust-
nega karnevala? To, da je
lanska letina dobro obro-
dila in kako naj bi delali v
mejah stabilizacije. Tudi
letos bo pokrovitelj kar-
nevala Turistično društvo
Velenje. Velenjčani se to-
rej pripravljajo, kako pa
bo na najbolj veseli dan v
Celju, Mozirju, Kozjem,
Radečah? Morda bomo
tudi od tam dobili tako
vzpodbudno informacijo,
kot smo jo iz Titovega Ve-
lenja. Časi so res resni,
vendar nekaj prostora za
humor in dobro voljo tudi
mora ostati.
Foto:
LOJZE OJSTERŠEK