KZi poslovalnico M€D€H tel.: 0601/73 696 - KOVEKC^priizvaialc® OBUteV^5iinWhP Nudimo: - OTROŠKO TOPLO OBUTEV - ŽENSKE GLEŽNARJE, SEMIŠ ŠKORNJE - MOŠKE GLEŽNARJE - FANTOVSKE IN DEKLIŠKE BULERJE UGODNO: obutev iz uvoza, ženski salonerji ... 2.300 SIT NA ZALOGI: otroški, ženski in moški GORE-TEX UGODNI PLAČILNI POGOJI! nad 3.000 SIT na 2 čeka nad 5.000 SIT na 3 čeke nad 8.000 SIT na 4 čeke ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! v.......,,...*.*:*:.: wX':v.v.v.w.v.v:'XvX-Xv:v.v.v.v.v.v.wXvXv.v.w.v.v.v.wXv.v.v.v.v.v.v.v.\w.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v:v" SALON POHIŠTVA] CIOJGSC® UPR IMA Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 !$®8®SS5 - KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE ■ JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO WM sorovim/j - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA delovni čas: 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta ŽO.julija 2c, 61410 Zagorje TeieforVfax: 0601 64 611; fax; 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! fr S*S*' ^ • UVODNIK • Spoštovani bralci in spoštovane bralke, tako kot se je v prejšnji številki od vas poslovil dosedanji urednik Marko Planinc, vas jaz danes pozdravljam. Vošščim vam lep in prijazen„pozdrav, ki naj bo tudi uvod v dobro sodelovanje. Človek bi sodil, da nadaljevati začeto ni nikoli tako težko kot postavlajti temelje. Tudi sama bi bila rada prepričana v to, pa mi prepričanje nakoliko kali stara resnica, da je navada železna srajca. Tako so spremembe po dolgem obdobju za vas lahko moteče. Bolj kislo kot dobro tolažbo mi je nalila tudi poklicna znanka, ki je ob spremembi imena na mestu odgovornega urednika dejala: časopis ne bo nikoli več takšen. Toda nič se ne bojte, dragi bralci in bralke, razen nosilca funkcije se pri nas ni prav nič spremenilo. Časopis bomo še vedno sestavljali vsi tisti, ki smo z vami tudi doslej besedovali na Zasavčevih straneh. Ker pa so mimo že dobra tri leta, bomo počasi tudi pri vsebini kaj spremenili. V največjo pomoč ste nam pri tem prav vi s svojimi predlogi in pripombami. Najlepše je pripravljati informacijo tistemu, ki jo preber. Vaša zvestoba ob rednem branju pa nam je vse bolj v dokaz, da delamo tisto, kar je dobrodošlo prav vam. Čeprav je anketa, ki smo jo pred kratkim izpeljali, pokazala, kakšne so vaše želje, pa vendar ne pozabite pripombe ali pa mnenja sporočati sproti. Lahko nam pišete, nas obiščete ali pa misel sporočite po telefonu. Številka 64 - 250 bo z odzivnikom sprejemala vaše klice 24 ur na dan. Naj na koncu rečem takole: na dobro sodelovanje, da bomo tu na Zasavcu zbiralci in snovalci tistega, kar boste vi z zadovoljstvom prebrali. NOVICA. ■ ■ Novo vodstvo v TIKI? Trbovlje - Na pobudo sindikata je direktor TIKE Bojan Gorjup v ponedeljek, 21. novembra, sklical skupščino družbenikov. Glasovali so o nezaupnici direktorja in za razrešitev Upravnega odbora. Nov upravni odbor naj bi bil izvoljen predvidoma v torek, le-ta je pristojen za razrešitev sedanjega direktorja. ' ' D.H. Kam - na levo ali desno? NASLOVNICA; AD Uroš Klemen Foto: Jože Ranzinger jr. Lij V ogledalu: Marjana Čibej Školč z zasavsko oblastjo Lokalne volitve 94 C~-77)1 Pogovor: Rudi Zupan: 1 Bolnišnice pa ne damo !};, I . »Ma Kandidati za župane v zasavskih občinah in v Litiji Fagot in taktirka Mornar brez morja Metka odlična sedma Obisk v moskovskem Kremlju Že 250 let v stanu graščakov Razglednica iz Tunizije KOLEDAR DOGAJANJ 15. novembra - Izteka se v Uradnem listu objavljen razpis za izdelavo preliminarne študije analize ekonomske upravičenosti pridobivanja tople vode iz jame Kotredež, kar sodi v projekt zapiranja RRP Zagorje. Izvemo, da so prispele štiri prijave, o njih pa bo razpravljala razpisna komisija. 16. novembra - Drugi interni nastop v tem šolskem letu pripravijo učenci Glasbene šole Trbovlje. Njihov programpopestrijo čelisti GŠ Kranj pod mentorstvom Zdenke Kristl. 17. novembra - Dan se lahko prične tudi z delovnim zajtrkom. In kot se spodobi ob zaključku mandata, takšno srečanje s sedmo silo pripravi zagorsko vodstvo in obnovi zagorsko zgodbo o uspehu. 18. novembra - Pianistka prof. Urška Meglič - Sadiki s solo nastopom "preizkusi" klavir Steinway. Prireditev je hkrati prva med mnogimi, s katerimi bo vse do maja prihodnjega leta Glasbena šola Trbovlje proslavljala svojo petdeseto obletnico. 19. novembra - Takšnim in drugačnim prireditvam, ki jih bo proti koncu leta vse več, se pridružujejo tudi tradicionalna srečanja ostarelih. Med prvimi se poveselijo v Kisovcu in Lokah. 20. novembra - Ljubitelji malih pasemskih živali si v trboveljskem Delavskem domu ogledujejo petelinčke in zajčke; ptički pridejo na vrsto čez teden dni. 21. novembra - Pred nami je politično napet 47. teden v letu. Kar naenkrat se skoraj vsa smetana raznoraznih barv spomni, da je zasavska regija tudi na slovenskem zemljevidu. Mateja Grošelj - $ 6 H gg lil *■ - SPET NOVI DECEMBER" - ujAaajoo v MARJANA ČIBEJ Zagotovo vas je pot že kdaj zanesla mimo trgovine BUM v Gabrskem. Pestra ponudba in toplina, ki veje iz trgovinice, je plod dolgoletnih sanj in želja skromne in prijetene podjetnice, sicer uslužbenke, Trboveljčanke Marjane Čibej. Ob pomoči moža Zlatka ter dveh hčera Urške in Bojane'so lanskega oktobra, kljub hudi avtomobilski nesreči, po kateri so Marjani ostale telesne in duševne rane, odprli trgovino. Čeprav Marjane ne boste videli v trgovini vsak dan, vsakdo lahko opazi, da je to ženska, ki živi in diha s trgovino. Trgovina in družina staji bili in sta ji še vedno v oporo v težkih dneh. "Ves čas sem si želela samostojno delati in ker v našem okolišu ni bilo nobene trgovine oziroma so jo zaprli, sem razmišljala, da bi ustanovili družinsko podjetje," se nasmeji Marjana. Žal staji nesreča, še bolj pa bolezen, prekrižali načrte. "Firmo sem si predstavljala malo drugače. Načrtovala sem, da bi v sklopu trgovinske dejavnosti odprli še družabni prostor." Pogosto je že razmišljala, da bi vse skupaj pustila, vendar ji je prav to pomagalo, daje odvrnila misli od bolezni. Marjana pozna domačine, saj je odraščala na kmetiji v Knezdolu. Upošteva njihove želje in razume, da je življenje danes drago, zato nudi kupcem razne ugodnosti. Na svojevrsten način pomaga starejšim, saj jim ni treba po živila v "dolino". Vesela je, če lahko kakorkoli pomaga. Ob prvi obletnici je pogostila kupce s suhim sadjem, z orehi, domačim pecivom, ki gaje spekla sama in domačim žganjem. Zaveda se, da je kupec kralj. "Če bi mi bolezen dovoljevala, bi spekla še potico. Paprihodnje leto..." Načrtov ji ne manjka. Pridna je kot mravljica, polna optimizma, dobrote in skromnosti, kar je današnjemu svetu iz dneva v dan bolj tuje. Marjana je strastna gobarka, včasih po cele noči prebira romane, rada pa tudi piše. Na koncu je še nasmejana dodala: "Od julija letos sem tudi babica." Denisa Huber B Okleščena inflacija Ali bomo res prihodnje leto znižali sedanjo več kot 17 odstotno inflacijo na 10 odstotno? Še bolje bi se bilo vprašati, kaj ukreniti za uresničitev tega cilja. Izvedenci imajo pripravljenih nekaj osnovnih odgovorov, med njimi usklajevanje nesorazmerij nekaterih cen. okleščenje javne porabe, večja previdnost pri določanju predloga državnega proračuna in vrsta drugih ukrepov kot so večja produktivnost in storilnost, umilitev plač in še kaj. Če bi šla sanacija gospodarstva od rok tako kot je načrtovano, če bi hkrati začeli tudi vsi, ki zdaj nalagajo svoje prihranke na hranilne knjižice, postopoma vlagati del svojega denarja v vrednostne papirje, delnice in drugo, kar naj bi olajšalo likvidnostne zadrege podjetij, bi vse to nedvomno pomagalo k nadaljnemu padcu inflacije. V zvezi s tem je tudi nekaj podatkov, ki si jih kaže zapomniti. Naše proizvodne zmogljivosti, že tako in tako zaradi manjšega obsega poslovanja okleščene, vključna vsa strojna oprema in znanje, so sila skromno izkoriščene, lani komaj 60 odstotno, letos samo nekaj več. Naš cilj je 80 odstotna izkoriščenost. S tem bi bila še vedno za en odstotek nižja od one iz leta 1985, ko smo izkoriščali 81 odstotkov vseh razpoložljivih proizvodnih in drugih naprav, opreme ter znanja. Drugod po svetu so na tem področju daleč pred nami, predvsem pa si nikoli ne dovoljujejo, da dražje naprave in oprema delajo le po nekaj ur na dan; če je le mogoče, jih izkoriščajo vsaj deset ur dnevno. Znižanje inflacije si nedvoumno želimo vsi; manj bomo v skrbeh zaradi vrednosti prejemnkov, višjih cen in še marsičesa. In dosti laže in hitreje borne dosegli nekatere druge cilje, ki so tesno povezani s potjo v razviti svet. Revizija je bila nujno potrebna Trbovlje - Po reviziji bloka II. TET, ki je bila nujna in se je pokazala kot koristna, smo za mnenje poprosili generalnega direktorja Janeza Pergerja. Povedal je, da so bila dela opravljena zelo kvalitetno in celo dva dni pred rokom. Tako, da so poskusni zagon, testiranje ter inšpekcijo opravili v dvotedenski reviziji. Poleg tretmana uporabe premoga kot energenta in s tem večje proizvodnje električne enrgije je bil še tretji razlog, da so letno revizijo prestavili iz spomladanskega na jesenski čas (od 7. do 23. oktobra). Upoštevajoč možnost večjega priliva denarnih sredstev in zmanjšane prevelike količine energenta na deponiji je to pomenilo dodatne težave. Kljub pomislekom (samovžigi in finančni problemi plačila teh zalog), so se odločili za revizijo. To se je pokazalo kot pravilna rešitev, saj so pri temu gotovili precejšnjo mero iztrošenosti. Najobsežnejša dela so bila opravljena na kurilnih delih od kotla do mlinskih separatorjev. V načrtu za dmgo leto imajo poleg vsega po reviziji elektro filtra zamenjavo vseh elektrod in streho ohišja. Tako so s to revizijo opravili nujna popravila do naslednjega letnega remonta. Ta naj bi bil maja prihodnje leto, trajal naj bi 45 dni ter sovpadal s priključitvijo deponije Lakonca na sistem oskrbe z gorivom. Termin bo odvisen od energetske situacije in z razpoložljivim časom za remont. Glede na to, da bodo v tem času izvedli remont tudi v NEK, lahko v Trbovljah računajo na prestavitev remonta za nekaj mesecev. Revizija je finančno ostala v okviru dogovorjenih 260 - 300 milijonov tolarjev. Še vedno pa imajo težave s plačili dolgov iz lanskega remonta Ti niso veliki, zato skušajo plačila popraviti s kompenzacijskimi verigami. Strošek letošnje revizije bodo verjetno uspeli spraviti v okvire nezadolženosti, s tem da bo kak račun še ostal za drugo leto. Rudi Špan Školč z zasavsko oblastjo Hrastnik - V okviru obiska v Zasavju si je predsednik Državnega zbora Jožef Školč najprej ogledal ročno proizvodnjo v Steklarni Hrastnik in se pogovoril z vodstvom Steklarne o poslovanju največjega hrastniškega kolektiva. Še posebej koristen pa je bil Školčev pogovor z vodstvi zasavskih občin. Pogovora sta se udeležila tudi poslanca Miran Potrč in Miran Jerič. Gostitelj, hrastniški župan Leopold Grošelj, se je preko Školča in obeh poslancev zahvalil za hitro in učinkovito ukrepanje parlamenta pri sprejetju zakona za odpravo posledic vodne ujme. Poudaril je, da bi si v občinah želeli v prihodnjem letu hitreje sprejeti državni proračun, saj je s sprejemom povezanih precej nalog v občinah (npr. razpis natečajev). Še posebej se je zavzel za hitrejšo gradnjo primerne cestne povezave Zasavja s Slovenijo. Trboveljski župan Franc Majnardi je poudaril, da imajo v tej občini ogromne težave z dolgom za obveznice, ki bo ob neustrezni rešitvi, pri kateri lahko po Majnardijevem mnenju pomaga edinole država, še precej let oviral hitrejši razvoj občine. Zagorski župan Matjaž Švagan pa je opozoril, daje ob zapiranju rudnika v tej občini pomembno obdržati ekonomsko moč občine, da morajo v OŠ s pomočjo države odpraviti dvoizmenski pouk, da bo treba razširiti srednjo šolo itn. Direktor RRPS Aljoša Kink je menil, da se v rudnikih strinjajo s sedanjim vladnim gledanjem na razvoj premogovništva. In opozoril, da brez nadomestnega objekta v Termoelektrarni po letu 2005 jame in rudarji v preostalih dveh rudnikih (Trbovlje in Hrastnik) ne bodo preživeli. Zalog premoga je dovolj za 40 in večletno obratovanje novega termoenergetskega objekta. Opozorilješenato, da bi zapiranje rudnikov terjalo malo daljše obdobje, ki naj bi omogočilo postopno zapiranje in lažje reševanje socialnih problemov zaposlenih ntdarjev. Dr. Magdalena Lušič pa je Jožefa Školča opozorila nn predlagano novo kategorizacijo slovenskih bolnišnic, ki pomeni za trboveljsko bolnišnico veliko degradacijo. Zahtevala je, da spada ta bolnica med območne bolnišnice. Jožef Školč je v pogovom dejal, da bodo tudi v Zasavju morali razmišljali o povezovanju v pokrajino, kjer bi verjetno lažje reševali skupne probleme. Poudaril je, da upa, da bo zakon o finansiranju občin sprejet še letos in omenil, da so zasavski poslanci dobro "organizirani", saj znajo iz republiškega proračuna marsikdaj potegniti denar mimo predvidenih sredstev. M.P. V------- J Milan Vidic Staše okolje Projekt "Naše Okolje", ki ga ob podpori Ministrstva za okolje in prostor, Open society fund-a in občine Trbovlje vodita Društvo za varstvo okolja ter Sekretariat za okolje in prostor občine Zagotje, se približuje svojemu zaključku. Zasavske šole z rednim in prilagojenim programom so likovna dela svojih mladih umetnikov že oddale v oceno Likovni skupini Dom, ki je izbrala 50 najlepših. Otroška dela, ki prikazujejo okolje, v kakršnem živimo danes in okolje, v kakršnem bi si otroci želeli živeti, bodo razstavljena v avli Delavskega doma Zagorje. Razstavo bo 25. novembra ob lS.uri otvoril zagorski župan Matjaž Švagan. Nekaj najboljših del bodo izbrali člani strokovne žirije in obiskovalci, ki bodo prisotni ob otvoritvi razstave. Program se bo nadaljeval v Stekleni dvorani. Svoje znanje iz ekologije bodo občinstvu z javnim kvizom predstavili po trije najboljši iz vseh treh zasavskih občin. Rezultati občinskih tekmovanj v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so bili več kot odlični in prav vsi tekmovalci za uspešno sodelovanje zaslužijo priznanje. Pravila tekmovanja pa zahtevajo, da posamezno občino zastopajo le po trije osnovnošolci. Tako bodo Trbovlje zastopali Maja Malovrh, Katarina Kus in Simon Prelesnik. V hrastniški ekipi bodo Senta Glavač, Sandra Hrovatič ter Dušan Gorano vič, zagorsko znanje pa bodo predstavljali Peter Domadenik, Nina Rome in Sanja Tatarovac. Zasavčani se lahko marsikaj naučimo od učencev, ki so že v predhodnih tekmovanjih dokazali, da imajo naravno dediščino, kisel dež, segrevanje Zemlje, dioksine in celo občinske odloke v malem prstu, zato organizatorji računamo na številno publiko. Prav tako pa tudi zasavske kmečke žene, ki pripravljajo pogostitev. Program bosta vodila Ivana Laharnar in Marko Planic, popestrili pa ga bodo učenci Glasbene šole Zagorje in Osnovne šole Ivana Skvarče. Naj vas na prireditev povabim kar z njihovo recitacijo: Pomagajmo, upajmo na uresničitev besed v dejanja, še preden se bodo vode skalile, obzorja zastrla, morja izumrla in človek minil. Natalija V.Gorjup 35 let Revirske ljudske univerze Trbovlje - Sodelavci in sodelavke Revirske ljudske univerze v Trbovljah so v sredo, 16. novembra, slavili že 35. jubilej. V tem času je revirska izobraževalna organizacija opravila pri izobraževanju in šolanj u, posebno odraslih s šolanjem ob delu, ogromno delo. To velja tako za sedanjo organiziranost, kakor tudi za prejšnjo Revirsko delavsko univerzo. Ob tej priliki so pripravili pregled opravljenega dela, ocenili sedanje delo in možnosti, govorili pa so tudi o nadaljnem razvoju in perspektivah izobraževanja ob delu na zasavskem območju. T.L. Za mamograf Zbrani prostovoljni prispevki za nakup aparata "mamograf" od 11.11. do 17.11.1994: Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Trbovlje; Gorenc Marija, Zagorje; Kmetijska zadruga, Trbovlje. Zbrana sredstva od 11.11. do 17.11.1994 znašajo 40.000 SIT. Skupaj zbrana sredstva do 17. novembra 11.098.051,90 SIT. 1 Ufi! M 1\X| | Kar nekaj časa je preteklo od takrat, ko so na bivšem osrednjem trboveljskem pokopališču uredili park. Najužnem 1 delu parkaso delavci SGP Zasavje naredili amfiteaters tribuno za okoli 250 sedžev in ploščad v obliki šahovnice, uredili so poti, napeljali rezsvetljavo, postavljenih je tudi nakaj klopi in košev za smeti, tako da sam prostor že daje videz parka. Da, toda - park - za koga? Komu dejansko služi? Morda mladini, ki v Zasavj u nima prostora, kjer bi se lahko zbirala in preživljala prosti čas. Mar starejšim, ki se tako rekoč ne morej o usesti na klop, saj večina le teh ne stoji več ob poteh, ampak ob večjih drevesih, kjer se zbira mladež. Ali pa kolesaijem, kotalkarjem, včasih celo motoristom. Je namenjena gledalcem oz. poslušalcem na tribuniamfiteatra, ki že ker lep čas čakajo na kakšno prireditev na prostem. Komu torej? So vsi pozabili, kakšen je bil načrtovani namen parka?! Rečeno je bilo, naj bi se na ploščadi odvijale večje kulturne in podobne prireditve ter družabno življenje. Ah sprehajalec res ne more za trenutek posedeti in se spočiti na klopi? 'L: Tudi z okoljevarstvenega vidika je potrebno marsikaj postoriti. Večina košev za smeti je že odtrganih od stebrov, kjer so bili nameščeni. Smeti ležijo po tleh, po parkovni travi, tab drevesih kjer se zbira mladina, uničenih je tudi nekaj grmovnih vrst, poželenih pa bi lahku tudi zadnjo stran amfiteatra. Upravljalec Občina Trbovlje bi lahko vsaj z lepo urejenim parkompripomogel k lepšemu izgledu samegamesta, prav tako JKP Komunala Trbovlje, ki naj bi skrbela za urejenost in čistočo parka. Vreden naj bi parkovno površino obogatili še z vodnjaki, glasbenim paviljonom in še s čim, kar o k a I n e :lll!illllli ifiiiiiiii Janša in Podobnik v Litiji Litija - V ponedeljek popoldan sta bila v Litiji Janez Podobnik in Janez Janša. Udeležila sta se shoda strank (SLS - podružnica Litija in SDSS odbor Litija). Stranki sta ob tej priložnosti predstavili skupnega kandidata za novega litijskega župana, Milana Palatinusa. M.Š. Jelinčič navdušil v Hrastniku Hrastnik - Zmago Jelinčič je prejšnji petek, 18. novembra, navdušil polno dvorano udeležencev javne tribune, ki jo je priredil OOSNS Hrastnik v poslovni stavbi na Trgu Franca Kozarja. Po uvodnem pozdravnem govoru predsednika SNSOO Hrastnik Milana Kolarja so udeleženci javne tribune izkoristili prisotnega gosta, prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, da je odgovarjal na konkretna vprašanja o problemih, ki v zadnjem času še posebej izstopajo. Poudarjeno je bilo, da mora bolnišnica Trbovlje ostati v obsegu in funkcijah kot dosedaj, daje obstoj Rudnika Hrastnik vitalnega pomena za velik del zaposlenih v občini Hrastnik. Poseben poudarek j e bil pri sociali, zaposlenosti, stanovanjski politiki - prednost Slovencem! V nadaljevanju so bili predstavljeni kandidati za občinski svet, kakor tudi program in delovanje območnega odbora v bodoče. V prijetnem vzdušju, debati in ob kozarčku so nazdravili za dobrobit slovenskega naroda. Za prijeten ambijent so poskrbeli cvetličarna M.R. iz Dola pri Hrastniku ter Picerija Voka. M.K. V prejšnji številki se je po prilogi o kandidatih za župane in občinske svetnike sprehodil tiskarski škrat. Zaradi časovne stiske nam ga ni uspelo pravočasno ujeti. Dolžni smo vam opravičilo in točno informacijo. Gotovo ste že sami ugotovili, kakšnen križ je s sičniki in šumniki v imenih in priimkih, bržkone pa niste vedeli, da je kandidata za hrastniškega župana Leopolda Grošlja predlagala volilna konferenca ZLSD in ne volilna komisij a. V Hrastniku, kj er imajo dve volilni enoti, drugo sestavljajo naslednje krajevne skupnosti: Dol, Steklarna, Kmice-Šavna peč, Mamo, Podkraj, Tuije-Gore, Kovk in ne samo tisti dve, ki sta bili zapisani. Bralcem, volilcem in kandidatom se opravičujemo. POPRAVEK ,, ,,* uri Vr^taVriiiilu t -1» Itn,Uh 7 it , Predstavitev SDSS v Zagorju Zagorje - V Stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju je bila v ponedeljek, 21. novembra, predstavitev kandidatov Social-demokratske stranke Slovenije za občinski svet in župana občine. Gosta večera sta bila predsednik SDSS Janez Janša in dr. Miha Brejc. Kandidat SDSS za župana občine Zagorje mag. sociologije Marijan Manfredo je poudaril strokovnost kadrov, inovativnost in nove ideje v gospodarstvu, ekologiji ter socialni položaj v občini. Izpostavil je problem nezaposlenosti v Zagorju ob predvidenem zaprtju rudnika. Kritičen pa je bil do črnega zaposlovanja in nepotrebnega podaljševanja delovnih viz tujcem, ko je veliko brezposelnih Zagorjanov. Janša je bil kritičen do slovenske vlade, ki še ni pripravila zakona o financiranju občin, čeprav so volitve pred vrati. Zgodbo o uspehu stranke LDS je ocenil kot propadlo. Opozoril pa je tudi na vse večje socialne razlike med ljudmi in na razlike v pokojninah. Po njegovih besedah prejema visoke pokojnine v Slovenijikar pet tisoč bivših YU oficirjev, do katerih niso upravičeni. Dr. Miha Brejc je dejal, daje Slovenija postala mafijska država, ki jo podpira tudi vladajoča koalicija, in daje glavna vrednota postala denar, vrata za korupcijo pa so na široko odprta. Barbara Renčof Predstavitev LDS Hrastnik, Trbovlje - V ponedeljek popoldan je hrastniška LDS predstavila kandidata za župana in kandidate za občinski svet iz prve volilne enote. Gost volilne konvencije je bil predsednik Državnega zbora Jožef Školč, ki je po hrastniškem pogovoru sodeloval še v strankarskem pogovoru v Trbovljah. V sproščenem odgovarjanju je Školč med drugim povedal tudi to, da hrastniški kandidat za župana Miran J erič predrago stane državo, saj izpuli iz državne blagajne ogromno denarja za občinske, hrastniške načrte. Miran Jerič je povedal, da kandidira za neprofesionalno funkcijo in meni, da bi kot poslanec in župan lahko za Hrastnik storil še več kot doslej. LDS v Hrastniku poudarja, da kandidira na lokalnih volitvah z ljudmi, ki so sposobni voditi občino in zagotoviti, da bodo v njej živeli zadovoljni ljudje. M.P. Lokalni program v Zaaoriu Zagorje - Gledalci lokalne televizije v Zagorju bodo prvo oddajo videli v petek, 25. novembra ob 20.15 uri. V oddaji bodo snovalci programa lokalne televizijepredstavili kandidate za župane občine Zagorje, ki bodo sodelovali na okrogli mizi. Isto oddajo bodo ta dan gledali tudi Izlačani, ki že dalj časa spremljajo program lokalne televizije. V Zagorju je zaenkrat priključenih na kabelsko TV nekaj sto naročnikov, vsak dan pa priključujejo nove. Do maja prihodnjega leta jih bo priključenih že tisoč. M.P. 'orno Brt Projekt telovadnice potrjen Trbovlje - Na torkovi seji trboveljskega izvršnega sveta so največ časa namenili programu in investicijam v šolstvo in šport. Na Ministrstvu za šolstvo in šport so dobili ustno zagotovilo, da je projekt izgradnje telovadnice potijen. Za naročnike so potrdili srednjo šolo, ki bo tudi investitor. Sekretariat za družbenoekonomski razvoj naj bi sklical in vodil vso zadevo. Imenuje naj se tudi pet predstavnikov (dva s strani strojne srednje šole, dva osnovne šole in dva s strani občine). Srednja strojna šola mora takoj urediti dokumente za izdelavo lokacijskega dovoljenja, javno pa se mora izobesiti sprememba planskih ureditvenih prostorov na tem področju. Sredstva za ureditev zunanje zaščite enote VVZ Barbara pri tem letnem kopališču v višini 586 in 519 milijonov tolarjev naj se zagotovijo za leto 95. Obenem so sprejeli informacijo o poteku denacionalizacije v občini Trbovlje. Malo seje zapletlo okrog predloga Zveze kulturnih organizacij za spremembo pri podeljevanju plaket in priznanj Tončke Čeč. S pomislekom, da morda drugo leto ne bi podelili nagrad ali prizanj, ali pa vsaj ne pod tem imenom. Sprejeli so tudi predlog Centra za socialno delo za dodelitev dodatnih finančnih sredstev za ozimnico. Pridobili so še dodatnih 640 tisoč tolarjev, kijih bodo razdelili med upravičence. Potrdili so poročilo sklada za financiranje programa varstva okolja občine Trbovlje - o priključitvi objekta Gimnazijske ceste 22 na vročevodno omrežje. Predsednik IS Franc Beravs je še dodal, daje bilo pridobljenih že 60 milijonov Film Art Fest Peti mednarodni festival Film Art Fest Ljubljana, ki se je odvijal v Cankarjevem domu in se zaključil 14. novembra, je na slovenska platna prinesel nekaj zanimivih filmskih stvaritev. Predvsem pa je prava osvežitev za vse ljubitelje filmske umetnosti, saj je v poplavi ameriških filmov težko najti tudi filme drugih filmskih kinematografij. Festival Film Art Fest so sestavljale štiri sekcije. V Pred-premiernem programu so si gledalci lahko ogledali izbor najboljših filmov, ki jih bomo imeli priložnost videti tudi v ostalih slovenskih kinematografih. V Prespektivah so bili prikazani filmi mladih evropskih avtoijev in filmi ameriške neodvisne filmske produkcije. Focus retro pa je dal pregled filmske produkcije novozelandske in avstralske kinematografije. Novost letošnjega Film Art Fest festivala je bila predstavitev najbolj zanimivih dokumentarnih filmov. Festivalska izbira filmov je v bistvu ena redkih predstavitev filmov, ljubiteljem te umetnosti, katere izbor ni izključno vezan na interes kapitala oziroma dobička distributerjev. In kot je povedala organizatorica Festivala Jelka Stergel, "je izbor filmov odgovornost, ki mora omogočiti izbor za vse, kijih radovednost še ni minila, ki jih različnost še zanima in ne odbija." Prav zato je Festival Film Art Fest po svoje tako različen in tak bo, upajmo vsaj, tudi ostal toliko časa, dokler bo to edini mednarodni festival pri nas. Filmi za Film Art Fest so bili izbrani predvsem po kriteriju kakovosti in ne po kriteriju pričakovanega dobička od prodanih kart. Letošnji festival je obiskalo več filmskih ustvaijalcev, kar je še poudarilo mednarodno razsežnost dogodka. S temi ustvarjalci seje bilo tudi moč pogovarjati in tako spoznavati njihove značilnosti in značilnosti njihovih kinematografij kar iz prve roke. Karmen Rajevec .. -...........................- X kompenzacije s strani Termoelektrarne Trbovlje. Predlagali so, da referat za stanovanjsko gospodarstvo odpiše nekaterim plačilo najemnine v prostorih, kjer je bila poplava na objektih v lasti občine Trbovlje. Rudi Špan Kako do fotokopirnega stroja? Zagorje - Območna enota Rdečega križa Zagorje se pri svojem delu srečuje z različnimi problemi. Že nekaj časa si prizadevajo nabaviti fotokopirni stroj, kije pri njihovem delu nujno potreben. Za pomoč pri nabavi so zaprosili podjetja in nekatere obrtnike in podjetnike. Nabavna vrednost fotokopirnega stroja znaša 225 tisoč tolarjev. Doslej so zanj prispevali: Konfekcija Lisca 20.000 SIT, Sindikat Lisce 10.000 SIT, DELOZA 10.000 SIT, ELEKTROPROM Vidmar 3.000 SIT. Organizacija RK Zagorje naproša vsa podjetja in ostale, ki bi lahko pomagali pri nakupu. Vsak prispevek bo dobrodošel. J.B. Akcija brez cigarete Hrastnik - Zveza mednarodnih društev za boj proti raku - UICC je določila 17. november za dan proti kajenju. V Hrastniku so dali pobudo za akcijo Ne prižgi prve cigarete, kije namenjena učencem šestih, sedmih in osmih razredov. V ta namen so natisnili 88.500 barvnih listin Slovesna obljuba, ki jo bodo podpisali tisti, ki v tem šolskem letu ne nameravajo prižigati cigarete. Listino bodo odnesli domov - s podpisom razrednika - nekadilca - ali drugega učitelja. Na razrednih urah bodo te dni tudi na zasavskih šolah razpravljali o škodljivosti kajenja. F.M. Srečanje starejših krajanov Izlake, Kisovec - Štirideset krajanov Izlak, mladih po srcu, po njihovih pomladih že večinoma nad 70 je bilo v petek, 18. novembra, deležnih še posebne pozornosti. Območna enota RK Zagorje jim je tudi letos priredila srečanje v osnovni šoli Ivan Kavčič. Ob topli pesmi, plesu in igri učencev izlaške osnovne šole so zaigrala njihova srca. Spregovorila sta jim Janez Vidmar in predsednik RK Zagorje Franc Grošelj. Najstarejša med njimi je bila Marija Razpotnik, ki bo februarja dopolnila 87 let. Zagorski župan Matjaž Švagan ji je čestital in podaril šopek. Čakala jih je še pogostitev in klepet. Ob zvokih harmonike so zapeli in se poveselili. Še živahneje je bilo v Kisovcu, kjer so naslednji dan v soboto imeli podobno srečanje. Prijetno vzdušje ob zvokih dua Groboljšek, polna dvorana, prisrčen program učencev iz Kisovca, je polepšal dan marsikateremu. Za Kati Lebeničnik je bil to še poseben dan, saj je prav ta dan dopolnila 91 jesen. Bila je tudi najstarejša udeleženka prireditve. Jana Borišek cc < Q 3 Pil GOSTINSKO > PODJETJE RUDAR p.O. 3 trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR Spoštovani! Sreče m dobrih želja zagotovo nikoli ne omenjamo tako pogosto, kot prav v prednovoletnem času. Sreča ima toliko obrazov kolje ljudi na svetu, zagotovo pa si vsi želimo posloviti se od starega in pričakati novo leto v miru, zadovoljstvu, v prijetnem okolju in med dobrimi ljudmi. Na videz je do silvestrovanja še daleč, a pravijo, da videz vara. Nič ne mine hitreje kot praznični december in nenadoma se zavemo, da je pred nami odločitev o silvestrovanju, odločitev kje bomo preživeli najdaljšo in najlepšo noč v letu. Za vašo lažjo odločitev vam ponujamo, da preživite SILVESTRSKO NOČ v našem prenovljenem hotelu "Rudar" v Trbovljah. Za nepozabne in prijetne trenutke bo poskrbel naš znani pevec - domačin Aleksander Jež s svojim ansamblom. Pripravili smo tudi zabavne igre z nagradami in srečolov. Cena novoletnega aranžmaja je 6.000,00 SIT po osebi Zavedajoč se tega, da bo v prednovoletnih dnevih za marsikoga ta strošek prevelik smo se odločili, da lahko plačate novoletni aranžma s TREMI ČEKI. Rezervacije sprejemamo že od 15. novembra 1994 v restavraciji hotela "Rudar" oziroma na telefon št. 21 -733 in 22 - 411. ODLOČITE SE in preživite najlepšo in najdaljšo noč v letu pri nas, mi se bomo potrudili, da boste zadovoljni z nami in vsem tistim, ki se bodo odločili za nas se vnaprej zahvaljujemo. Vsi tisti, ki boste zadovoljni z nami in preživetim silvestrskim večerom in tisti, ki si ne boste mogli tega privoščiti, vas vabimo na ponovoletni ples z istim pevcem 1. januarja 1995 od 20.00 ure naprej. Zaplesali bomo veselo, tokrat že v novem letu. Cena vstopnice za ponovoletni ples je 1.000,00 SIT Veselimo se vašega obiska, prepričali vas bomo, da znamo in zmoremo! Gostinsko podjetje "Rudar" vas vabi na dneve DALMATINSKE KUHINJE v restavracijo ZASAVC v sredo, 23.11., četrtek, 24.11, petek, 25.11 ter soboto 25.11 v restavracijo hotela "Rudar". Od 19. ure dalje bo za vaše dobro počutje, s pristno dalmatinsko glasbo poskrbela klapa Ankora iz Zadra. Priporoča se Gostinsko podjetje "Rudar" Trbovlje % ge^kicemtes^j d IMWW1' Ktpilttl Trgovina sta nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: l) KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) ff PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 ________________ u POLIET... h <0 MOTOBIKE H CD i Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; teUtajc 0601/62 257 S E 46 DAEVVOO HONDA 2 s ttDAEVVOO i S - RACER 1.5 BASE od 17.500 DEM dalje -RACER1.5 GSI S n Motor 1500 ccm 51,5 kW - 70 KM CD Katalizator z s Petstopenjski menjalnik Servo volan Ul lU Q Centralno zaklepanje Avtoradio z zvočniki u El. pomik vseh slekel o 0 Poraba 4,8/6,9/8,5 IN ŠE IN ŠE *■' S ODPRTO: Pon.- Pet: 10h-13h, 14h- 16h, Sob.: 9h - 12h. 8 KREDIT NA 4 LETA BREZ POLOGA; LEAZING NA 5 LET-POLOG 25%. VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL zaodrje d.0.0. Tei.: si 01 e, 64 032,61284 PLIBERK Avstrija 25.1194 PLIBERK Avstrija 2.12.94 LENTI Madžarska 15.12.94 Prijave in informacije: INTEGRAL ZAGORJE; tel.: 61 018. Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve: - organizacijo izletov in potovanj - prodajo letalskih in železniških vozovnic - prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo - prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah - prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah - prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. IB Osnutek predloga za kategorizacijo slovenskih bolnišnic, ki gaje pripravilo Ministrstvo za zdravstvo, je med Zasavčani povzročil pravi stres. Da se ne bi ob podobnih fizičnih oziroma psihičnih šokih vozili zdravit v Celje ali Ljubljano, so se predstvniki trboveljske bolnišnice 16. novembra sestali z župani in predsedniki IS občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Možje občinskih skupščin sojih podprli in obljubili pomoč. Krajevna ali območna Kategorizacija slovenskih bolnišnic po mnenju Ministrstva predstavlja pogoj za ureditev mreže bolnišnic, opredelitve gravitacijebolnikov, določitev vrste in obsega dela v rednem in izrednem delovnem času. Na osnovi le-tega naj bi se usklajevali kadrovski normativi, standardi za medicinsko opremo, število postelj za posamezne kategorije in cene storitev. Slovenske bolnišnice so v osnutku predloga razdeljene na splošne in področne. Splošne sodijo v štiri kategorije: univerzitetne ustanove (namenjene učni in znanstveno raziskovalni dejavnosti), regijske bolnišnice (sem bi sodile bolnišnice v Ljubljani, Mariboru, Celju ter predvidoma tudi ena bolnišnica za potrebe Primorskem Obalno-Kraške regije), območne bolnišnice (sem bi šteli splošne bolnišnice v S lo venj Gradcu, Mu rski S oboti, No vem mestu, Izoli, Novi Gorici in na Jesenicah) in krajevne bolnišnice. V to četrto kategorijo je Ministrstvo poleg brežiške in ptujske "vrglo" tudi trboveljsko splošno bolnišnico. Krajevna bolnišnica bi po novem opravljala bolnišnično in specialistično ambulantno dejavnost v splošni kirurgiji, interni medicini, ginekologiji in pediatriji. Za te dejavnosti naj bi organizirala 24 urno službo, za ostale pa le stalno pripravljenost na domu. Imela bi najmanj dva oddelka (splošno kirurgijo in splošno interno), ne pa subspecialističnih dejavnosti in odseka za intenzivno terapijo. Tudi odsek za intenzivno nego naj bi bil priključen posameznim oddelkom. Bolnike, ki potrebujejo zdravljenje, pa bi morala po nudenju nujne medicinske pomoči premesti glede na naravo bolezni ali poškodb v področne, regionalne ali univerzitetne bolnišnice. Zakaj pa Kategorizacija je po mnenju Ministrstva trenutno najbolj pereča. Sedaj, da vsi delajo vse kar znajo, zmorejo, želijo in si izmislijo. Ker to presega finančne zmogljivosti, ne zagotavlja reda in sistematičnih rešitev, je po trebna kategorizacija, iz katere bo razvidno, kaj posamezna bolnišnica sme in mora opravljati, koliko mora imeti zaposlenih, koliko naj ima postelj in kakšno opremo. Na osnovi tega naj bi se določilo gravitacijsko območje, odločalo o investicijah in izvedbi diferencirane cene za storitve v posameznih kategorijah. Kategorizacijo so pripravili na osnovi doktrine o stopenjski diagnostiki in terapiji. Na prvi obravnavi predloga so še pripomnili, naj bi imela oddelka pediatrija in infektologija v lokalni in okrajni bolnišnici najmanj 32postelj z 80 odstotno zasedenostjo, ostali oddelki pa najmanj 85 odstotno zasedenost. V primeru manjše zasedenosti bi se ukinjale postelje in ko bi število teh padlo pod zgoraj navedeni cenzus, bi se ukinil oddelek ter se kot odsek pridružil k sorodnemu oddelku. Če bi število postelj v bolnišnici padlo pod kritično mej o, ministrstvo predlaga, da bi se ukinila kar bolnišnica. Odseki naj ne bi organizirab dežurne službe, ampak le pripravljenost na klic. V regionalni bolnišnici naj bi bil cenzus za manjši oddelek odnajmanj 15 do 30, za večj i pa nad 30 zasedenih postelj. O problemu spremljajočih dejavnosti (transfuziologije, laboratorija, rentgenologije in fizikalne terapije) bi se bilo potrebno posvetovati z nosilci dejavnosti in upoštevati 15. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti. RTG v lokalnih in okrajnih bolnišnicah naj bi praviloma posloval samo v rednem delovnem času, izven tega pa bi bil rentgenolog na voljo doma na klic. Fizikalna terapija v lokalnih in okrajnih bolnišnicah naj bi bila priključena bolniškim oddelkom, od regionalnega nivoja navzgor pa bi bila organizirana služba za medicinsko rehabilitacijo, ki bi jo vodi fiziater. Terciarne dejavnosti so bile opredeljene na dejavnosti regionalnih bolnišnic, pedagoške dejavnosti, intenzivno terapijo III, v enoto novorojenčkov in opeklin; V Sloveniji naj bi terciarno dejavnost prakticiralo Klinični center, Onkološki inštitut in Inštitut RS za rehabilitacijo v Ljubljani ter Učna bolnišnica v Mariboru. Opredelitev terciarne dejavnosti temelji na Pravilniku o pridobitvi naziva klinike in inštituta. Direktor trboveljske bolnišnice dr. Rudi Zupan: "Hočejo, da bi postali neka večja reševalna postaja?!11 Te pa ne Zasavski zdravniki so na svoji seji 8. novembra letos o Osnutku kategorizacije slovenskih bolnišnic sprejeli svoje mnenje. Delitev na splošne in področne bolnišnice ni v skladu z zakonom, pravijo. Poleg tega so snovalci predloga pri vseh kategorijah, razen pri krajevni bolnišnici našli geograftko, ki naj ga posamezna bolnišnica pokriva. Univerzitetne ustanove naj bi zagotavljale terciarno dejavnost za celo državo 24 ur dnevno, regijske vso hospitalno in specialistično ambulantno dejavnost za večja območja Slovenije, območne pa hospitalno in specialistično ambulantno dejavnost za svoje ožje področje. Zasavski zdravniki so mnenja, da pri krajevnih bolnišnicah ni gravitacijskega opisa zato, ker niti brežiška, ptujska niti trboveljska bolnišnica niso krajevne, pač pa podobmočne, saj pokrivajo še po stari delitvi področja več občin. "Skoraj povsod se trudimo, da v osnovni ponudbi bolnišnične terapije in diagnostike opravljamo vse, kar manjša razlike, ki jih zahtevata področji za isti rang bolnišnice. Trditve, ki so jih snovalci osnutka napisali, bi bile umestne, če bi pred tem živeli v izobilju diagnostičnih in terapevtskih možnosti, če bi zaradi tega preveč trošili in obremenjevali državni proračun. Zdravstvo mora zaradi svojega poslanstva skrbeti za zdravje človeka, ki gaje družba premalo osvestila ali ga premalo kaznuje, da bi intenzivneje mislil na lastno zdravje. Prepozno sprejemamo za sedanjo obolelo populacijo programe CINDI, prepoved kajenja, ekološko zakonodajo, preventivo avtomobilskega travmatizma. Vse to se nam bo obrestovalo šele čez leta. Nismo bili tisti, ki so trošili denar samoprispevkov za povečevanje kvadratur zdravstvenih ustanov. V vsaki menjavi zdravstvenepolitike smo se soočali z restriktivnimi ukrepi kot je ta, da mora Zasavje plačevati dolg zapolitične napake tudi nekaterih, ki so imeli korenine na naših tleh. Po opravljeni objektivni inventuri jepotrebno najprej ugotoviti dejanski repertoar storitev, ugotoviti kolikšno je odstopanje od tega, da "vsi delajo vse," nato pa določiti novo delitev dela v mreži Splošnih bolnišnic na Slovenskem, ki bo omogočala vsem zavarovancem enako zdravstveno varnost v nujnih primerih kot sedaj. Kot zdravniki se ne moremo strinjati s trditvami, da krajevne bolnišnice nimajo subspecialističnih dejavnosti, v kolikor se to nanaša v usmeritve znotraj posamezne stroke (interna, kirurgija), npr. gastroenterologija, kardiologija, nefrologija,... Glede na to, da Mreža javne zdravstvene službe zagotavlja vsem zavarovancem enak pristop do vseh oblik stopenjske terapije in diagnostike v skladu s sodobno doktrino posamezne stroke, menimo, da administrativna omejevanja na nivoju več občin ne bodo rešila državo "potratnosti pri uporabi zdravstvenega tolarja". Če že govorimo, da v sedanjih splošnih bolnišnicah delajo vsi vse, potem ocenjujemo, da je potrebno iskati te v bolnišnicah, kjer je strokovni potencial in opremljenost takšna, da se lahko poteguje za učno bolnišnico ali za storitve terciarnega nivoja," so mnenja trboveljski zdravniki. Zasavje, le kraj? Seje Skupnosti revirskih občin so se udeležili direktor bolnišnice dr. Rudi Zupan, predsednik subregijskega odbora dr. Anton Adamlje, predstavnica pediatrije dr. Magdalena Lukšič in predstavnik ginekologije dr. Jože Čuk. "Pri nas smo sposobni vzdrževati vse štiri oddelke. Sposobni smo stabilizirati stanje pacientov in jih v večini primerov pozdraviti. Po novem naj bi bolnišnica postala postaja prve pomoči, saj naj bi vse hujše primere pošiljali v Ljubljano," je povedal dr. Zupan in dodal, da se je povezal z direktorjema brežiške in ptuj ske bolnišnice. "Mnenja sem, daje število postelj pri njih še bolj neugodno kot pri nas. Po mnenju ministrstva naj bi porodnišnico v Brežicah zamrznili, kar je v zdravstvu nov pojem in nakazuje, da so odgovorni zaigrali na gospodarske karte. Zadevo je potrebno gledati s strokovne in politične plati. Za prvo bomo poskrbeli sami, kar pa se politične plati tiče, se obračamo po pomoč k vodstvom vseh treh zasavskih občin. Gre za Zasavje samo, ki ga Ljubljana tako rekoč ves čas tlači k tlom. Edino, kar nam je uspelo, je bila združitev v Regijski odbor zdravniške zbornice. To je vse, kar imamo. Posavci so tu pred nami. Formirali so regijsko enoto." Zasavci so poskušali z regijsko zavarovalniško enoto in zavodom za zdravstveno varstvo, vendar jim to ni uspelo. Eden od razlogov je najbrž ta, da je Zasavje v Sloveniji le pljunek v morju. Tudi pri statističnih podatkih je Zasavje potopljeno v celotno ljubljansko področje. V Zasavju zelo pereča onesnaženost okolja je lahko vzrok slabemu zdravju. Vendar podatki o zasavskih bolnikih in vrsti obolenja ne morejo izstopati. "Če želimo dobiti podatke, moramo zaprositi za izračun posebne študije," je povedal dr. Zupan. "Edino rešitev vidimo v območni in ne krajevni bolnišnici, saj opravljamo storitve za območje treh občin." Strokovnjaki vedo Ne le, da bi sprejetje predloga med drugim ukinilo sofinanciranje v zdravstvu, zmanjšalo število zaposlenih, prikrajšani bodo tudi pacienti in njihovi svojci. In upirajo se strokovnjaki. Predstavnik ginekologije dr. J ože Čuk je na sej i poudaril: "Če bi se zadeve lotili analitično, kar bi bilo nujno, bi ugotovili, da v trboveljski bolnišnici oskrbimo vso problematiko splošnega nivoja in da smo uspeli razviti tudi dopolnilne specialistične dejavnosti. Vse to je pripeljalo do tega, daje delež primerov, ki jih pošiljamo v višje univerzitetne bolnišnice, zelo nizek. V Sloveniji deluje 14 porodnišnic, od teh je ljubljanska izredno velika (opravi približno 7 tisoč porodov letno, usposobljena pa jih je opraviti tudi 10 tisoč). Ne smemo spregledati, da velja za naj večjo porodnišnico v Evropi. V mariborski bolnišnici opravijo okrog 2 tisoč-porodov letno, v vseh ostalih pa je to število nižje od 2 tisoč. V sedmih je število porodov nižje od tisoč, kar je kriterij okrnitve porodnišnic. Rad bi poudaril, da v svetu delujejo na sicer drugačnih ekonomskih izhodiščih male porodnišnice. Prepričan sem, da bi se ta izhodišča dala urediti tudi pri nas." Predstavnica pediatrije dr. Magdalena Lukšičeva pa je povedala: "V Zasavju seje otroško zdravstvo zelo hitro razvijalo, tako v dispanzerski kot v bolnišnični dejavnosti. Z boljšo dispanzersko oskrbo so se potrebe po hospitalizaciji otrok zmanjševale. Pred letom 1980 smo pričeli tako krčiti število postelj. Skrčili smo ležalno dobo. Število postelj je postopoma padalo, vendar smo sedaj prišli do take številke, da bi nadalnje krčenje postelj postalo strokovno kot gospodarsko nesmotrno. Prav tako mislim, da ne smemo dopustiti ukinitev pediatričnega oddelka. To bi pripeljalo do ustanovitve in pozneje ukinitve odseka. Za tiste otroke, ki so potrebni hospitalizacije, je pomembno, da ležijo v bolnišnici čimbližje domu. Otroku se zdravje hitreje izboljšuje v domačem okolju in ob pogostejšem obisku staršev." Prelest Da se bo Splošni bolnišnici Trbovlje uspelo izogniti četrti kategoriji krajevnih bolnišnic in se zapisati tretji, območni bolnišnici, so predsedniki in izvršniki posameznih skupščin zasavskih občin obljubili pomoč. Povezali se bodo z zasavskima poslancema, Ministrstvom za zdravstvo. Zagorski županje o pereči težavi že seznanil premierja. Če bo potrebno, bodo glas povzdignili še Zasavčani. Šli na cesto s transparenti v rokah, karkoli. Kar tako pa vendar ne smemo dovoliti, da nam vzamejo Splošno bolnišnico, v kateri smo se toliko let rojevali, kjer smo bolni ležali ah obiskovali svojce. Tatjana Polanc IB mm Pisma bralcev a odmeve na prispevke v časopis bralcev o živil etijn in dodajanju v Zasavju. Net>o d p Isanih pl-Ijamo^Dolzma pisem je zaradi prostora omeje-30-tlpkanllr vi-stlc. JJredništtro^i pridržuje pra tekst ali pa objaviti daljšega, čedeejii, da bi s em preveč okrnili zanimivo vsebino. Občinskemu odboru 1DS Zagorje in predsedniku Matjažu Švaganu Dovoljujem si, da vam napišem odprto pismo glede propagandnih lističev, ki jih pošiljate po domovih in si nabirate volilne točke za lokalne volitve. Dajati predvolilne obljube, kako bo LDS rešila socialni problem rudarjev, preden bo sprejet zakon o zapiranju rudnika Zagorje je nesmiselno, ko pa je na tem področju s strani stranke LDS in občine najmanj narejeno. Ko bo prišel denar z zakonom o zapiranju mdnika Zagorje, si upam trditi, da bi tudi katerakoli stranka obljubljeno storila, nekatera več, nekatera manj, odvisno. Na propagandnem listu piše, kako se bo LDS vključila v reševanje problema rudnika Zagorje, ko bo le-ta prišel v fazo zapiranja. Moti me, ko v predhodnih stavkih opisujete, kaj vse je naredila na področju plinifikacije in kaj še bo. Smiselno se mi zdi, da bi bilo potrebno imeti predhodno vsaj kakšen razgovor s predstavniki sindikata. Kakor vem, ga ni bilo ne s stranko LDS in ne s predstavniki občine. Moje mnenje, pa tudi večine rudarjev je, da bi se bilo pametneje prizadevati za čim manjši uvoz premoga, manj plinifikacije, več čistilnih naprav, da bi kurili premog in s tem reševali socialni problem delavcev mdnika Zagorje. Kajti nadomestnih delovnih mest za rudarje v Zagorju ni in jih v tako kratkem času tudi ne bo. To problematiko bo potrebno reševati na področju RRPS v Trbovljah in šele kasneje s predstavniki občine Zagorje. Za vaše obljube in predlog, kako boste reševali socialni položaj rudarjev rudnika Zagorje, se vam bom zahvalil po naslednjem mandatu, ko boste kaj več naredili in ne le obljubljali. Roman Perkllč, Polje 14, Zagorje Glavnemu in odgovornemu uredniku Marku Planin8 $E6,@FlB Če bi bilo na svetu več ljudi kot je Dorde Balašcvič, bi bilo manj Sarajev in Vukovarjev. Ta misel mi je 14. novembra v hali Tivoli nenehno blodila po glavi. Kantavtor, ki ga je srbska oblast še pred kratkim zatirala in se ga bala zaradi njegovih defetističnih izjav in protivojnih potez, je po dobrih petnajstih letih spet koncertiral v Sloveniji. Ko je stopil na oder, se je na njegovem obrazu jasno videla ganjenost. Najbrž niti v najbolj divjih sanjah ni pričakoval, da bo doživel takšen sprejem. Ljudje so ga enostavno sprejeli kot davno izgubljenega brata, ki se po dolgih letih vrne domov. S svojo spremljevalno skupino se je nato sprehodil preko svojega dvajsetletnega glasbenega opusa. Njegove starejše skladbe so bolj znane, kar seje odražalo tudi v publiki. Bolj je bila pesem stara, več ljudi v dvorani jo je z njim prepevalo. Vsaki skladbi so sledile bučne ovacije iz kakšnih štiritisoč grl. Oprosti mi Katrin. Sam Dorde je precej majhne rasti, vendar poln energije in ustvarjalne domišljije. Svoj nastop in glasbo je popestril s prisrčnim, pikrim vojvodinskim humorjem. Publika seje njegovemu šovu do solz nasmejala. Al' senekad dobro jelo. Pravi, daje prej nosil brado. Pa si jo je moral obriti. Namreč vsakič, ko je vstopil v burekdžinico, da bi kupil burek, ga je prodajalec vprašal: "Hej Pavaroti! Jel češ burek sa mesom ili sa sirom?" Ljudje so oder dobesedno zasipavali s cvetjem. Med cvetjem je na oder priletela tudi škatla piškotov. InDordejerekel: "Ali to pomeni, da so sankcije dokončno ukinjene?" Bajagaje bil na svojem nedavnem koncertu kar se tiče "mednarodnih odnosov" čisto tiho. Samo pel je in igral. Partibrejkersom je uspelo izjecljati'le kakšne "Bračo!". Dorde Balaševič pa je govoril o tem brez dlake na jeziku. Pa ne da bi bil to kakšen političen koncert. Bil je Antivojni. Sicer ne vem, kako je mogoče antivojno sporočilo brez vmešavanja politike, vendar je Balaševič naredil prav to. Med pesmimi je govoril o svojih pogledih na dogajanja v bivši Jugoslaviji. Krivi smo mi. "Mnogi ste pred kratkim dobili nove domovine. Iskreno vam čestitam. Jaz pa nisem dobil domovine, ampak sem jo izgubil!" Mogoče slika njegova čustva pesem, v kateri prepeva, daje še čisto normalno in OK, če kakšen mornar ostane brez svoje ladje. Da pa izgubi morje, to je pa milo rečeno precej čudno. Ne lomite mi bagrenje. Koncert je bil po svoje nekako razdeljen na dva dela. V prvem delu je publiki še nekako uspevalo sedeti na stolih in na tleh. Ob vsaki baladi, ki jih ni manjkalo, so zagorele sveče. V drugem delu, ko je Dorde prvič odšel z odra, pa nihče več ni mogel obsedeti na svoji riti. Množica se je prebila do odra in redarji so lahko samo nemočno gledali in se omejili na lovljenje tistih, ki so hoteli splezati na oder in mu stisniti roko. Med publiko je bilo tudi veliko Hrvatov. Prišli so domala iz cele Hrvaške. Ko so ga pozivali, naj pride igrat v Zagreb, ker ga imajo tam ljudje še vedno radi, jim je odgovoril: "Na Hrvaškem je neki glasbeni kritik, čigar ime ne bom omenjal, rekel, dače bi vprašali njega, ne bi Balaševiču nikoli dovolil igrati na Hrvaškem. Povejte mu, da gana srečo niso vprašali, ali lahko naHrvaško pride Papež." Ta njegova izjava (in tudi druge) je naletela na burne ovacije. Ja sam luzer. Koncert je trajal skoraj tri ure in pol. Ljudje pa se ga niso naveličali. Hoteli so še in še. "Mislim, da toni začetek nekegaprijateljstva, mislim, daje to le nadaljevanje", pravi Dorde, in pesmi Virovitica doda kitico namenjeno Slovencem. Obiskovalci stari od pet do osemdeset let po koncertu kar nekako neradi zapuščajo dvorano. Računajte na nas. Jure Nagode V petek, 2. decembra OTVORITEV ob 15.30. uri. Odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure. Organizator: Zagorje o/S Slišnost Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Metlika, Zagreb, Krško. TRBOVLJE (0601)21-358 26-056 26-333 Teleffax (0601)26-228 98.1 ' w Oddajnik Oddajniški center KUM X 4 Vsebina oddaj ; o delu in življenj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke... Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje K Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja... ZDRUŽENA USTA dobre volje ■5* ’ >.v ■ JZ V". -^1 ^<5 ye /g ks/ J°e op/. to^rnfasč/t/ *w uPrarS''čirna "u,»i >. ^p°s/e 5/3 v s/*/0l'n **. e”-VN i/en. ^ > «S"s- r -c Mrr,Ort) ' °*ir^o X> >0sg0 Abj S5/7, f,arLlŽoJeln& , r*t0{/ ?ena < Po*J,u’ 4/o, "es/> vs/, > A^en e//?e ec// or/^f°,k/i*a ~ui)nir Usti A ®Sfa ■ ^OC/, Olg/g e< 4/yg ' h .JO/p fyea ai/sA-» Je>snn,- ■ / j jj j ' * Wki ■ 1 1 Naslov j j Radio Trbovlje d.o.o. I Dodatne dejavnosti jk , # Trg svobode 11 a I-2 Organizacija glasbenih in drugih f ^ 61420 Trbovlje j % snemanja . iuMlbti SB mtwui Beq skozi čas (TIiviescape) •- Cenen & Bonum Ben Wilson je preživel neobičajno prometno nesrečo. Njegova žena je ni. Človek je najbrž danes prekleto ogorčen že, če trči s konjem, kaj potem reči nekomu, ki mu v takšni nezgodi pod kopiti konja umre še nadvse ljubljena in ljubeča žena. Ravno, ko se je Ben nekako sprijaznil s kruto usodo in je začel živeti v prepričanju, da v njegovem življenju nič več ne more iti navzdol, (saj naj bi se mu vse slabo že zgodilo), ga neprijetno preseneti. Aksiom zapisan že v Murphyjevih zakonih - "Nikoli nam ne gre tako slabo, da bi nam ne moglo iti še slabše" ga butne neposredno v glavo in srce. Nenavadni turisti, ki so se nastanili v njegovem še nedokončanem hotelu se obnašajo nadvse čudaško in sumljivo, povrhu vsega pa ga na vsakem koraku gnjavi in davi še gospod Caldwell, oče pokojne žene, ki v njemu vidi izvor vsega zla in nesreče. To, da je možakar poleg ostalega slučajno še lokalni sodnik, precej zaplete zadevo. TIMESCAPE .... Iiv* *¥:!*«* i * • Y! If I ** ... ,' • <1 Vi: * »- i:,« a. r i.... * „ i , • - , t '. : • v . r lAtfc HE CA.M6 BftCR fROMTHtrVTUfcE TO S«f£1«S ’ ► REKA V MONGOLIJI : OLGA REMS Časopisno podjetje IZRASTEK NA GLAVI samoStan PESNIK PREPROSTIH IDILIČNIH PESMI VRSTA ANTILOPE ZOLA AMERIŠKI PEVEC (PAT) BOŽIDAR MLAD GOZD SPEILBER-GOV VESOLJČEK ZIMSKI POJAV AMERIŠKI PISATELJ IN PESNIK (JOHN) MARKO POHLIN OSREDNJI. IRIDU KRATEK ŽIVLJE- NJEPIS ŠVEDSKI SMUČAR- SKI CENTER DEVETI GLASBENI INTERVAL MAKEDONSKI PESNIK (KOČO) ATIŠKE KOMEDIJE, TEKMA V STARI GRČIJI PERUANSKI GRM ZBOR TREH PEVCEV PRISTANI- ALŽIRUI KARENI NA JAJČECE DANSKI OTOK SLSKLA- DATEU KREK PREBIVA- LEC ITALIJE TRAČNICA PRIPRAVA ZA LOV NA PTICE PISATELJ SVETINA JAP. NOBELOVEC VNETJE DEBELEGA ČREVESA KDOR NIČ NIMA IMRE NAGY NADIH STAROSTI SKLADA- TEU SOSS MANEKEN- KA GAZIBARA KAJETAN GANTAR DOMAČA molzna ŽIVAL FRANCO. IGRALKA (AN NA) KURJAVA NENADNA SMRT ASPEKT VIDEZ SIDRO, KOTVA BIVŠI SMUČAR STAANG PLUTOVI NA SMUČIŠČE NAD BOVCEM OPERNI SPEV t DEL STANOVANJA MENIČNO JAMSTVO < PAMET, RAZUM GAMS OBER SPREMLJE- VALCI BOGA DIONIZA ROK ARIH SEZNAM CEN SAMOSTANSKI BRAT RIMSKI PESNIK (PUBUJ NASO) NEDOLOČNIK V SLOVNICI ZGODOVINSKA HRVAŠKA PO-KRAJINA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA GOROVJE V BURMI KMEČKA GRČA AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA AVTOR: KARU DREMEL NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 30.11.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakalo: 1. nagrada: Darilni paket v vrednosti 4.000 S IT,Vivod d.o.o., Trbovlje 2. nagrada: Darilni paket v vrednosti2.500 SIT,Vivod d.o.o., Trbovlje 3. nagrada: Darilni paket v vrednosti 1.500 SIT, Vi vod d.o.o., Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 44/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Mesni diskont Vidmar, Dol pri Hrastniku, Robi Murko, Novi dom 46, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Mesni diskont Vidmar, Dol pri Hrastniku, Borut Flisek, Prešernova 14a, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500SIT, Mesni diskont Vidmar, Dol pri Hrastniku, Štefanija Brvar, Narof 23, Izlake Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 45/94: MASAŽA, PUOK, IPAVEC, POLDI, KOROLEVKA, IVA, ALIGATOR, KEN, DONATOR, ASTA, ZATON, DINSLAKEN, ARE, RN, KIRASIR, PIK, OAKLAND, KK, OTTA,LANO, SMOKVA, GA, AUBER, LENART, ARU, XENIA, ITINERARIJ, LAST, TIK, ČEBINE, Gl, NE, EKALAKA, EDMONTON, VA, AR, TAM, ALVA. tgovinnNenn na drobno In debelo ta Franca Fakina 36, tbovije feL21-225 MALIZIA PROGRAM NEVfRp ROBERTS SMAC ČISTIL odprto od 9-lih In 16-Mb KRIŽANKA za MLADE T m ; r—^7 « SLOVEN- SKE ŽELEZNICE SLOVENSKI ZGODOVINAR (JANEZ VAJ KART) HERCE- GOVEC PANJ ZA SEKANJE LITIJ OLIVER CROMWELL VLOŽEK ZA ŽEPNO SVETILKO FILMSKI IGRALEC GUINESS ; M ■|| ► ► UTER 1 SAMO, ZGOLJ ▼ OGNJENIK NA HAVAJIH PESNIK ZUPANČIČ LETOVIŠČE OB ZAHOD-NI OBAU ISTRE TELUR RIMSKI CESAR LOVSKI PLEN POVEST IZ BEVKOVE POVESTI ■? IŠČE OČETA" VOJAŠKA ENOTA FILMSKI IGRALEC SHARIF PRITISK ZRELOSTNI IZPIT AVTOR: KARU DREMEL DEL SKELETA ŽE UMRLI AM.PEVEC PRESLEV MUSUMAN-SKI TEOLOG POLDRAG KAMEN NARAVO- SLOVJE LOJZE ROZMAN GOSPODA- RICA MORJA JEZ. NASIP VNETJE NA PRSTU GLAS PRI STRELU KRAJ PRI DRAVOGRADU VOZLASTA PISAVA PRUNKIH URAN ANTON AŠKERC AJDA LESJAK RIBJE JAJČECE DUHOV- NIŠKI OVRATNIK NAJDALJŠA SLOVENSKA REKA KAMNITA GMOTA Kil Uganka 1 1111! ::::::::::::::>x*x£x:xife:| :l:li:::::::::::::::x::::: m se lovita, _ . cas e rta. preko njiv, gozdov in jas poje in brni na glas. OVEN Poskušajte biti objektivni in strpni, saj od drugih ne morete pričakovati več kot lahko sami nudite. Partnerja ne obremenjujte pretirano z ljubosumjem in posesivnostjo. Št.: 10. BIK Do partnerja boste zadržani, pa tudi v družbi boste bolj zaprti vase. Notranji nemir vas bo gnal k aktivnosti, zato boste na delovnem mestu dosegli lepe rezultate. Št.: 25. DVOJČKA V tem obdobju se bo težko zanesti na vas in vaša neodgovornost bo v krogu znancev doživela š te vihre kritike. Odnos s partnerjem bo postavljen na preizkušnjo. Št.: 23. RAK Postopali boste drugače, kot sta se dogovorila s partnerjem, kar ga bo potrlo. Zelo družabni boste in obetajo se vam nova poznanstva z lj udrni po vašem okusu. Št.: 4. LEV Uživali boste v domačem krogu, saj v tem času ne boste pretirano družabni. Delo vas bo motiviralo, a izogibajte'se prenagljih odločitev. Št.: 19. DEVICA Do prijateljev boste bolj zadržani in nezaupljivi, zato boste večino časa preživeli raje kar v družinskem krogu. S partnerjem bosteiskali skupne aktivnosti. Št.: 14. TEHTNICA Ugotovili boste, da nekateri sorodniki, ki vas občasno spravljajo ob živce, le niso tako slabi. Spoznali boste nove ljudi, zato se ne izgubljajte v pretekolosti. Št.: 21. ŠKORPIJON Imeli boste veliko delavnega elana in izkazali sc boste kot odličen organizator. Manj sreče vas čaka na lj ubezenskem področj u, saj boste preveč omahljivi. Št.: 25. STRELEC V tem času boste dostikrat reagirali zelo nepredvidljivo, kar bo motilo tudi partnerja. Bodite strpni in stvari se bodo zadovoljivo uredile. Št.: 6. KOZOROG Nekako vam bo zmanjkovalo energije, saj se boste počutili preobremenjene zdelorn. Potrebovali boste prijatelje, saj tudi s partnerjem ne bo prave srpoščenosti. Št.: 17. VODNAR Optimistično boste gledali na svet, zato boste tudi v družbi vir dobre volje. Prizadevali si boste biti v središču pozornosti, kar vašemu partnerju ne bo najbolj všeč. Št. 20. RIBI Prijatelji vam bodo v močno oporo pri odločitvah, ki vas čakajo, vendar bi bilo bolje, da se pri delu zanasete bolj na lastno presojo. Št.: 16. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - V Likovni galeriji DD je od 17. do 27. novembra (od 16. do 19. ure) odprta skupinska razstava likovnih del članov skupine DOLIK z Jesenic. Trbovlje - V Revirskem muzeju je še vedno razstava Utrinki sprememb v Revirjih. Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji. Izlake - V Medijskih Toplicah bo v soboto, 26. novembra ob 19. uri otvoritev razstave izbranih in povečanih karikatur Franca Jurija in Marka Kočevarja, ki so bile objavljene v časopisu Delo. Gosta večera bostaDr. Janez Drnovšek in njegov prijatelj Arthur. Razstava bo odprta do 10. decembra. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spominskega značaja, na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fofodokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Zagorje: Cesta9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. GLEDALIŠČA Trbovlje - V DD bo v petek, 25. novembra gostovala skupina kulturnih delavcev doma Španskih borcev, z Učno uro. Predstava je namenjena višjim razredom osnovnošolskega abonmaja. POHODI Zagorje - Planinsko društvo Zagorje vabi vse ljubitelje planin na2. planinski pohod na Čemšeniško planino v nedeljo, 27. novembra. Start bo v Zagorju, Kisovcu in Trojanah od 6.30 ure do 9. ure. Zabavne prireditve Hrastnik - V petek, 25. novembra, bo v Bistro Čar promocija nove kasete Simone Weiss in Andreja Šifrerja. Športne prireditve ROKOMET Trbovlje - Dvorana OŠ, sobota, 26.11. ob 19. uri: Rudis Rudar - Drava (1 SRL). KOŠARKA Litija - Litijski košarkarji v športni dvorani prirejajo v soboto, 26.11. ob 16. uri veliki turnir imenovan "Flaisov memorial" v spomin na umrle člane kluba. Nastopajo ekipe: Ilirija (LJ), Helios (Domžale) in Iskra Litus (Litija). O kitajski medicini Hrastnik - Društvo za kakovost življenja "KA" Hrastnik vabi v petek, 25. novembra, ob 18. uri v sej ni sobi Delavskega doma v Hrastniku na pogovor o načelih zdravja v tradicionalni kitajski medicini. Pogovarjali se bodo z dr. med. Petrom Papugo. Vabijo vse, ki vas zanima pogled na zdravje s stališča daljnega vzhoda in njegove tisočletne tradicije. rf ■ -------------------- ci DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj na- vedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 25. novem-brado 1. decembraje dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21 -134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. PetrohV Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure,Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure,Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. \P \R ® \R & m liliiiliii . . KINODVORANA HRASTNIK ob 17 uri it iv DELAVSKI DOM ZAGORJE ob 17. mi. 25.-27. PRVA LIGA KINO DOL PRI HRASTNIKU — 28. WYATT I.ARP (.mi eps dnnnai. pet , sl,h , ned., pon ob 17. uri. 29.-1.12. POBEG IZ EBSOLOMA take, >, tor.. &t. ob 17. in 19. uri, ste. 27, NABRITI KANONI (am. ktim.), ned. Ob 19.13 uri. KINO LITIJA 26.- 27. HITROST un. y.\y.y.y.;.\;.y.y.y.y.y.y.y.v.y.y.y.y.y.y.\\y c.;.;.;.;.;. 1, - 4. NE BOM TE PUSTIL SAME - Pop Design (3) 2, - Z. VSEPOVSOD LJUBEZEN - Čuld (1) 3, -1. VRNI SE - Tanja Zajc-Zupan 4 Stojan Auer (4) 4, -2. NA SVIDENJE-Ptujskih 5 (5) 5, -5. Tl BOŠ PA MOJA OSTALA - Aleksander Jež (2) 1. - 2. BABY COME BACK - Peto Banton (5) 2. -/. HELL0.MRS.JOHNSON-Joy(1) 3. -1. ITS A RAINV DAV - lee Mo (4) 4. - 4. ALL l WANNA DO - Cheryl Crow (3) 5. - 5. TURN THE BEAT AROUND - Gloria Estefan (2) Glasujem za: Mej naslov: | a^^nje^io*plCTtohnar^o^rRadoJrbov^T^oSMJtode nMi1420Trbovlje 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 14.00 KORISTNE IN- FORMACIJE,16.00MLA-DIN S KI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE IN-FORM ACLIE.12.00 SATELITSKI PROGRAM,18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE IN- FORMACIJE, 12.00S ATE LITS KI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFOR-MACUE.20.15KONTAK-TNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM + 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,18.00 KORISTNE INFORMA- CIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA,23.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DA-NNY PREROKUJE, 21.15 SATELITS KI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDE-OBOOM 40 - GLASBENA ODDAJA, 11.15PRISPEV-KI LOKALNIH TV POSTAJ . w 10.00 PONOVITEV INFORMATIVNE ODDAJE, 20.00 VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ, VIDEOSTRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00, V PONEDELJEK OD 6.00 DO 20.00. RADIO TRBOVLJE < < 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.450BVE-STILAIN EPP, 15.00SER- VIS NE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA,19.00 SLOVO 8.00-14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACUE IN POVABILA,16.45DBVE-STILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA,19.00SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.450BVE-STILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 ŠPORT,18.45POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.450BVE-STILA IN EPP, 15.00SER-VISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OB VE-STILAIN EPP,17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,19.00SLOVO 1 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SER-VISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00LITTJ-SKO OKENCE, 18.45 POROČILA,19.00SLOVO FoTKA ter tako Se ga bomo pili, pili, pili, pili. VICI ZA V VICE Sposojeno iz BBS Umobolnica Direktor umobolnice razlaga uglednim gostom iz tujine, kako je stavba za umobolne zgrajena: "V kleti so tisti umobolneži, ki bodo odpuščeni z zdravljenja čez pol leta. V prvem nadstropju so tisti, kijih bomo odpustili čez pet let. V drugem nadstropju se nahajajo bolniki, ki bodo odšli iz umobolnice čez deset let, v tretjem pa tisti, ki bodo zgradbo zapustili čez trideset let. V četrtem nadstropju so specialni umobolneži, ki bodo tukaj do konca življenja, v petem nadstropju pa je moja pisarna..." Avion Polde je dobil za rojstni dan avion. Normalno, da geje takoj preizkusil. Tako je letel nad Slovenijo neko popoldne in se odločil, da bo pristal. Ko je prišel do brniškega letališča, je prosil kontrolo letenja za dovoljenje za pristajanje. Kontrola letenja mu je dovolila pristanek. Polde seje spustil nižje, in ravno ko je izgledalo, da bo pristal, se je spet dvignil v zrak. Polde je spet prosil za pristanek, kontrola letenja pa mu gaje ponovno odobrila. Polde seje počasi spuščal, in namesto da bi pristal, seje avion raztreščil na pisti. Ko je prišel iz razbitega aviona, je rekel: "Res, da je tale pista kratka, je pa zato bolj široka." Pri reki Jože in Miha sta se srečala pri reki Savi. vendar vsak na drugi strani. "Jože, pridi k meni," zakliče Miha. "Pridi ti k meni. Ti znaš plavati," mu odvrne Jože. "Preplavaj to reko, se boš vsaj enkrat naučil plavati. Voda pa tudi ni visoka, verjetno ti bo segla samo do ramen," ga spodbuja Miha. Jože nekaj časa premišljuje, nato pa skoči v vodo. Na sredi reke se prične utaplajti, vendar čez nekaj časa le priplava na drugi breg k Mihi. "Kako voda do ramen? Prevaral si me," se huduje Jože. Miha pa odvrne: "Poglej te račke, vendar. Njim seže voda le do trebuha." 3[tuA03(jodpoj :snqay uoaz :z ei(uežifi boprzmj euufi b5jub3q 'V1VNS 'VAVS ‘IIVHON ‘VIDII ‘B ‘fMDf ‘OIA ‘ivo 'nv>i on ‘vnooioNia ‘ivriv ‘ison ‘HVINO ‘V130 ‘03»m ‘AOBB ‘HI ‘VOH ‘31 ‘1 ‘VOINHVZ ‘VHOH13AS lapBjm bz b^ubzuvj Tako. Z župani smo se že dvakrat trapili, zdaj so na vrsti svetniki. Ker se seveda na odmerjenem nam prostoru, kljub volji, ki jo imamo, ne moremo spopasti s stotnijami imen, smo z vsake liste vzeli le po enega tipičnega predstavnika, ki uteleša listina hotenja. Pa še tako smo morali tri trboveljske individualiste: Jožeta Konciljo, Zdravka Pestotnika in Andreja Železnika, pustiti njihovemu miru. Danes so namreč na vrsti trboveljske in zagorske liste, naslednjič pa, če se nam od volitev še ne bo zmešalo, pa hrastniške in litijske. Pa pojdimo. Redakcija jetrnic Zeleni - Jože Medved. Zelena lista ima medvedjo moč. To jim omogoča raznovrstno predvolilno taktiko - lahko se grozeče postavijo na zadnje tace, lahko pa so mali in nežni, kot nalašč za otroške posteljice. SLS - Aleš Žužek. Ste se kdaj vprašali, kam je poniknil mlad sovražnik ičev, ki je s tem zaslovel prek občinskih meja? Odgovor: neutruden popotnik od stranke do stranke je svoj mir našel v naročju SLS. Obrtniki -FrancMalgaj. Kaj najprej storijo novi oblastniki? Zamenjajo pohištvo in avtomobile! In če ima človek tako široko ponudbo avtomobilov, potem se mu pa že splača zdrenjati med svetnike. Nadstrankarski - Rudolf Matešič. Če nekdo obuboža docela, ljudje rečejo, daje pogorel do tal. V Trbovljah so. In da gasilci ne bi bili povsem brez dela, bo že prav, če se lotijo še kakšnih drugih požarov. .gsp LDS - Franc Princ. Nekoč, v davnih časih, je za devetimi gorami ležala majhna, revna vas. Nekega dne je tja prijezdil princ Franc. Razjahal je pred dvorcem, kjer je živel kralj (rokopis tu žal postane nečitljiv). ZLSD - Igor Holešek. Nogometaši Rudarja so že videli zvezde slave, bili so že poteptani v listje, borili so se z več ali manj srca. In če nekdo tako lepo združi vse simbole stranke, potem mu je morda blizu tudi svetništvo. SKD - Dušan Renko. Verujočim seje Marija prikazala v Medjugoiju in Lurdu in še kje. Morda se jim kdaj tudi v Trbovljah. In če se bo to zgodilo v občinskem parlamentu, bomo morda to lahko videli celo na njihovi televiziji. SDSS - Slavko Kmetič. Najbolj znani slovenski strojevodja se veno smer vozi z SLS, v drugo pa z SDSS. Svojo lokomotivo je že imel parkirano pred trboveljskim parlamentom. Vendar, zdaj je čas, ko se gradijo avtoceste. SNS - Vladimir Novak. So ljudje, ki znajo pričarati zlat sijaj. Vendar vanj odeti 27 glavi svet le ni mačji kašelj. Bo že lažje, in svetniki so včasih to delali, če bo za zlat sij okrog glav vsak poskrbel sam. NDS - Franc Cestnik. Kaj je lahko izziv kavboju, potem ko ni več Tekumzeha iz plemena Šoni, ko je bil umorjen Tatanka Jotanka iz plemena Sujev, ko so za vedno odšli apaški poglavarji Kočiz, Delšaj in Eskimizin? Zagorje SDSS - Dragica Jazbec. V SDSS imajo od vseh pravljic najraje tisto o Rdeči kapici. In ko v babico preoblečen volk odgovori: "Da te bolje vidim.", nastopi ena bolj znanih zasavskih optičark in fabrikantka kontaktnih leč. ZLSD - Gizela Zaletel. V ZLSD razglašajo, da so dobre volje. In ko smo dobre volje se smejimo, in ko se smejimo, tako na široko, so zobje prekleto pomembni. No, in v ZLSD imajo ljudi, ki naš nasmeh naredijo lepši. SKD - Anton Adamlje. V tej stranki na vsakih volitvah govore o notranjih organih. Tokrat je njihov joker zdravnik, čigar profesija je čiščenje in menjava krvi - da bi ne bilo očitkov, da o notranjem le govorijo. Zeleni - Marijan Skok. Zeleni tokrat startajo s prvim slovenskim čebelarjem in čebelami sploh. V času, ko zeleni razpadajo, se združujejo, bi lahko bile čebele prava poteza. Marljive so, pa še domov vedno najdejo. NDS - Janez Drnovšek. Narodnjaki so skupaj spravili najkrajšo zagorsko listo. Na listo so vpisali tudi Janeza Drnovška, ki je svojih deset let mlajši od bolj znanega soimenjaka; vendar, to ime je že presenetilo. Neodvisni - Bojan Juvan. Če je ekonomska neodvisnost prvi pogoj za politično, potem je to res lista neodvisnih. Pa še gospodarji televizije in tiska so. Če jim vseeno ne uspe, bo pa Bojan Juvan pripel in že nekam odvlekel. LDS - Branko Omahne. Visoko, višje, najvišje. LDS si je tudi tokrat to maksimo pridržala zase. Da pa vnaprej izključijo kakršnakoli presenečenja, so v višino košarkarskega obroča instalirali naj višjega politika. SLS - Janez Lipec. V SLS ostajajo na zemljo privezani, v predstoječem političnem boju so pripravljeni biti celo 'underground'. Zato bo poskrbel cankarjanski brkač, ki je vladanje Zagorju zamenjal s prodajanjem premoga. sžk SNS - Jože Ocepek. Poštar Jože Ocepek hudimano natančno ve, do kakšne zmede lahko pride, ko so si imena podobna ali celo enaka. In zato ima na listi soimenjaka, potem so tu trije Pavliči, pa Gabrijel in Gabrijela,... PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa: kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu: popust za takojšnje plačilo: možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila: zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: turistično zavarovanje za potovan ja v prostem času: Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav: enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. Ig; zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! 1 NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | ime in priimek... Datum :rqjstva: . . fSBaj ....... .......... poštna št.. . . telefon.... Podpis...... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)