Utt Izriala ©d ofctobra 1947 kot tednik — Od 1 Januarja 1958 kot poltednik — Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 13. JUNIJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 46 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja OP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1. julija otvoritev ljubeljskega predora Predvideno je, da bo vrvico na naši strani prerezal predsednik Tito Predvideno je, da bo uradna otvoritev ljubeljskega predora, fci omogoča kar najkrajšo in najbolj primemo cestno povezavo tned našimi predeli in sosednjo Avstrijo, že 1. julija letos. Na otvoritev predora so povabili predsednika Tka in vsi izgledi so, da se bo vabilu tudi od7.val. Dan pred otvoritvijo bo v Tržiču zbor internirancev jz bivšega koncentracijskega taborišča na Podljubelju. Ob tej priložnosti bodo prj spomeniku na Ljubelju odkrili spominski obelisk, posvečen prvim graditeljem ljubeljskega predora — intcr-nirancem. Do otvoritve predora bo tudi cesta od Naklega do Ljubelja prevozna, vendar še ne dokončno urejena tako, da ne bo to obenem tudi otvoritev ceste. V Bistrici bodo udeleženci otvoritve predora morali uporabljati obvoz, ker še niiso urejeni vsi tamkajšnji predori. V tem mesecu 250 poletov Kako poskrbeti za obiskovalce Brnikov Kranj, 11. junija — V ponedeljek se bodo predstavniki letališča Brniki, Gorenjske turistične zveze, TD Cerklje in občinske skupščine Kranj pomenili, kako bi bilo mogoče poskrbeti *a preskrbo več tisoč obiskovalcev letališča, ki prihajajo nanj Vsako nedeljo. Ob lepem vremenu se jih zvrsti kar do 5 tisoč. Razumljivo je, da letališčna restavracija, ki niti še ni dokončno Urejena, me zmore postreči tolikšnemu številu gostov. Zato obdajajo predlogi, da bi nekoliko pred objekti letališča zgradili Paviljonske objekte, v katerih bi bilo mogoče kupiti pijače in •preprostejše jedi. Poletov letal in njihovih vzletov je na letališču Brniki iz dneva v dan več. V maju je bilo tu 140 vzletov in pristankov letal, ki so prepeljala 5900 domačih in 3700 tujih potnikov. Med letali je bilo 29 letal tujih družb. Za ta mesec je predvideno skupaj 250 poletov, med temi 74 poletov tujih letal. Samo jutri °o na letališču pristalo 15 velikih letal. Volitve novih članov v delavske svete so v tem času najpomembnejši dogodek v delovnih organizacijah. Po enomesečnih pripravah bodo volitve v tem tednu zaključene — Na sliki: volitve v gradbenem podjetju »Sava« na Jesenicah Švedi in Holandci na Jesenicah JESENICE — Kot že tradicionalno se tudi letos vsak ponede-'lek ustavita na kosilu po dve skupini švedskih turistov v hotelu *POSTA« na Jesenicah, švedski turisti potujejo na letovanje v Ankaran in Portorož, ki% jim ga 0r8anizira koprsko turistično podjetje Slavnik. Ob prihodu v Ju-8oslavijo in ob povratku pa imajo ti turisti, kot smo že omenili, kosjlo na Jesenicah. Letos sta pri-*ji v Jugoslavijo že dve taki skupini. Razen švedskih turistov, se t|stavljajo na podobnih kosilih v hotelu Pošta ob prihodu in ob povratku iz Jugoslavije holandski turisti. -č. Letos boljša žetev Po vseh krajih na Gorenjskem ''tne kulture letos lepo obetajo. *adnje neurje ni napravilo kakšne posebne škode. Značilno za ži-*% v letošnjem letu je to, da so *e'o trdna in da imajo veliko ***t, Rž je zlasti na dobri zemlji •rasla do višine preko 2 metrov n kljub temu ni polegla. Dobro 'efos kaže tudi ječmen. Ta že do-oreva zlasti v nizinskih predelih 0 letos zrel nekaj prej kakor Prejšnja le,ta. Prva žetev ječmena le 00 pričela že v drugi polovici IeBa meseca. toinigolf na Bledu V parku med LOVCEM in bivšo .Jonsko zgradbo na Bledu grajaj.? nov športni objekt — minigolf S^išče. Zeljo po takem objektu £,razili tuH SO&tje, vendar so v u? u »radnJo odlašali iz leta in t°* ^ončno pa so se le odločili, kot zatrjujejo, bo igrišče za W* gotovo £e,vf juliju. J. B. V jeseni bo posebna konferenca Rekreacija v jeseniški občini Zadnji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je z vso resnostjo obravnaval tudi rekreacijo delovnih ljudi. Zato so tudi občinski sindikalni sveti gorenjskih občin začeli bolj smelo in načrtno razmišljati o rekreaciji. Vse kaže, da smo doslej le bolj govorili, kaj bomo naredili na tem področju, vse to pa je največkrat ostalo le V zapisnikih. V zadnjem času že zasledimo, da so pri občinskih sindi- kalnih svetih začeli ustanavljati posebne iniciativne odbore, ki bodo pripravili vse potrebno za ustanovne konference za rekreacijo in dopuste po vseh občinah. Se posebej so v tem aktivni v jeseniški občini. Tu že imajo tak odbor, ki bo do jeseni, ko bo sklical občinsko konferenco za rekreacijo, pripravil zelo obširen program od dnevne, tedenske do letne rekreacije. Za boljše delo je ta iniciativni odbor ustanovil več po-sehnih komisij, in sicer komisijo za raziskavo, .tehnično komisijo, za objekte, ekonomsko komisijo in komisijo za propagando itd. V teh komisijah so v glavnem strokovnjaki za posamezna področja, ki bodo V kratkem i/delali analize, kaj je trenutno treba ukreniti. Se posebej pomembno je to, da bodo pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah ustanovili poseben sklad, v ka. terega se bodo stekala sredstva, namenjena za rekreacijo delovnih ljudi. Doslej se te namreč dogajalo, ko so ta sredstva ostala v gospodarskih organizacijah, da so jih porabili za vse mogoče druge potrebe in samo za tisto ne, za kar so bila namenjena. S temi sredstvi, ki se bodo stekala v sklad, bo razpolagal občinski odbor za rekreacijo in bo tako zagotovljeno, da se bodo porabila res namensko za počitniške objekte. M. 2. Kakšne so cene ob morju Gorenjska turistična zveza v Kranju je letos prvič prejela od Turistične zveze Hrvatske pregled cen v zasebnih turističnih sobah ob morju. Ta pregled je zelo dobrodošel, saj prav z našega ob- Dubrovnik ima na voljo kar 4890 postelj v zasebnih sobah, njihova cena pa je najvišja ob Jadranu. V glavni sezoni bo za posteljo v sobi I. kategorije treba odšteti 800 dinarjev, v sobi II. kategorije 700 dinarjev in v sobi močja ljudje radi odhajajo na m. kategorije 500 — 600 dinarjev, dopust na morje. Ce že nimajo Razen tega bo dnevna turistična možnosti, da preživijo dopust v taksa 200 dinarjev, počitniškem domu z zmernimi ce- Le nekaj Ikovačev ceneje tbo nami, se navadno odločijo za za- mogoče prenočevati v Tki, Lovra- sebne sobe, katerih cene so veli- nu, Medveji, Moščeniški Dragi, ko bolj dostopne kot cene v go- Opatiji, na Reki in na Cavtatu, stinskih objektih, razen tega pa Vendar pa so z izjemo Cavtata v neredko tudi bolj udobne in pri- navedenih krajih turistične takse jetne. občutno nižje, okoli 35 dinarjev. od 270 do 420, Novalja od 290 do 400 dinarjev, Pag od 290 do 400 dinarjev, Ravna Gora od 220 do 399, Stari Grad od 250 do 400 itd. V pretežni večini obmorskih kra-Med 350 in 650 dinarji (od slab- jev se cene prenočišč v zasebnih ših do boljših sob) bo veljalo sobah gibljejo med 300 in 600 di-prenočišče v Puli, v Umagu, na narji. Najnižja turistična taksa je Korčuli, v Orebiču in še v nekate- 20 dinarjev, najbolj pogosta pa rih drugih podobnih krajih. med 30 in 50 dinarji. V času iz- Se nekaj cenejših krajev: La- ven sezone so c£ne prenočišč in bin od 300 do 400 dinarjev, liovik takse nekoliko nižje. Po posluhu tržišča Skupščina občine Radovljica je na zadnji seji potrdila zahtevek dveh delovnih organizacij za razširitev predmeta poslovanja, in sicer TAPETNIŠTVU Radovljica in KEMIČNI TOVARNI POD-NART. Tapetništvo je pričelo izdelovali šlarafije, jeklene vložke in pohištvene vzmeti ter postelj-, nino. Povpraševanje po tem blagu je precejšnje, saj ima podjetje že sedaj sklenjenih pogodb za več, kot 10 milijonov, Kemična tovarna Podnart pa se je odločila za proizvodnjo in prodajo finih kemikalij za laboratorije in industrijo. Takšno odločitev so narekovale tržne potrebe. Pod-jet je je že sedaj preskrbovalo odjemalce z osnovnim reprodukcijskim blagom, zato je uvedlo v proizvodnjo nov proizvod, ki bo omogočil boljšo kvaliteto izdelkov. J.B. Danes dopoldne so si področje, kjer so nastale zemeljske razpoke, ogledali člani geološke komisije. Med drugim so izmerili, če so se razpoke od včeraj, ko so jih zabeležili, kaj razširile. — Foto F. Perdan Hiše v Bistrici pri Tržiču, iz katerih so včeraj izselili šest družin in M gradbenih delavcev, zakaj nevarnost je, da bi po hribu pridrsel zemeljski plaz, zlasti če bi prišlo deževje. Nevarnost zemeljskega plazu Evakuirali so več kot sto prebivalcev TRZIC, 12. junija — Včeraj popoldne so prebivalci Zgornje Bistrice pri Tržiču zvedeli za neprijetno novico, da je na hribu nad predorom za novo cesto začela pokati zemlja in da obstaja nevarnost zemeljskega plazu. Teren si je takoj ogledala posebna komisija »kupoostl cestnih podjetij. Priporočila je, naj prebivalci treh hiš ob vznožju hriba (ob tovemem vhodu v bombažno predilnico in tkalnico) ponoči zapuste svoja stanovanja. Razen šestih družin s skupaj 22 člani pa se Je iz samskega bloka tik nad omenjenimi tremi hišami Izselilo tudi 80 gradbenih delavcev, šlo je le za zavarovanca življenj, če bi zemlja slučajno zdrvela v dolino, zato je vsa oprema ostala v stanovanjih. Danes je skupina peologov in geomehanikov ponovno obokala ogroženo zeml jišče. Predstavnik nadzornega organa inženir PenfO\ je ta Ogled komentiral takole: »Do razpok je prišlo zaradi useda zemlje, ki ga je povzročilo delo na cestišču. Prej nismo pričakovali, da je na tem mestu kvaliteta materiala (zemlje) tako slaba. Se vedno obstaja nevarnost, da se posamezni bloki sprožijo, vendar do katastrofe zanesljivo ne more priti. Naši delavci so z bruni že zavarovali nevarno področje, na katerem bodo takoj pričeli očiščevalno akcijo. Najbrž bo tudi to delo sprožilo kakšen plaz, zato smo oddelku za notranje zadeve pri občinski skupščini priporočIH, naj bi iz ogroženih hiš izselili ljudi.« Na postaji Ljudske milice, ki ima s tem zelo veliko dela, saj bodo morali njeni predstavniki med drugim zaščititi imovino evakuiranih prebivalcev, ipa smo zvedeli, da so se gradbeni delavci že preselili v druge prostore, medtem ko bodo za šest družin našli prostor v sobah, ki jih Tržičani oddajajo turistom. Predvidevajo, da bodo očiščevalna dela trajala nekaj tednov. — J. 2. SOBOTA. H. »«m!!a T^' 4io časomerilci so izmerili, da je bila ženevska konferenca o trgovini in razvoju po številu delovnih ur ena izmed najdaljših v vseh časih. Ko bodo v ponedeljek udeleženci konference o trgovini in razvoju zaprli težka vrata ženevske palače Združenih narodov, bodo najbrž s težaškim delom, ki so ga v več kot treh mesecih opravili, zadovoljni ,manj zadovoljen pa bo ostal svet zaradi uspehov njihovega dela. Razšli se bodo s sklepi in priporočili vladam o nadaljnem pospeševanju svetovne trgovine, ki pa niso hila izglasovana brez dvomov in zadržanosti. Kljub različnim pogledom pa dosežki ženevskega sestanka le njso tako skopi z dobrimi podatki in bodrjlnlml napovedmi. Nihče namreč ni pričakoval, da bo bistvene osnove, na katerih sloni mednarodni gospodarski In trgovinski razvoj, mogoče nadomestiti z ustreznejšimi predpisi. Kritike .upravičene In prizadete, Spopadi na Floridi Na Floridi so se predvčerajšnjim ponovno spopadli privrženci in nasprotniki rasne enakopravnosti v ZDA. Demonstriralo je okoli 500 črncev, ki jih je napadlo 100 helcev ob pomoči 200 policajev. Uporabili so solzilne bomb/ in policijske pse. Slovilo arel i ranih črncev se je povišalo že rn 113. V spopadih je bilo okoli jfl ranjenih. V četrtek so aretirali tudi Martina Lutra Kinga, črnskega voditelja, ker ni hotel zapustiti restavracije za belec. U Tant na konferenci neodvisnih U Tant se bo 17. julija udeležil otvoritve konference šefov držav in vlad neodvisnih afriških držav. Caka na povabilo organizatorjev. Nenavaden zločin V četrtek je v osnovno šolo v Kolnu vdrl neki moški in z mer talcem plamena in dolgim kopjem napadel otroke in učitelie. Močno opečenih je bilo 30 otrok, ubil pa je dve učiteljici, ki sta se postavili v bran. Ko je naperil ognjeni curek proti otrokom, je kričal: »Jaz sem Adolf Hitler IT!« Na policiji je izjavil, da se je hotel maščevati, ker so ga zdravniki pred 10 leti razglasili za duševno bolnega. - . n. Planinsko društvo, ki zajema ob- SaStri povabljen V Z-f\K močje vseh krajev prav tja do Šiške, svoj sede/, pa ima v Šentvidu. Da b"i nekaj več izvedeli o na račun zastarelih pravil v mednarodni trgovinski izmenjavi je bilo slišati toliko, da najbrž o spremembah sedanjega stanja, ki uzakonja neenakomernost in zatiranje več ni nobenega dvoma. V arhivih ženevske konference bodo ostali podatki, ki dokazuje- V letju zmanjšal od 30 na 21 odstotkov, medtem ka se je delež zahodnih industrijskih držav povečal od 19 na 66 odstotkov. DrugI podatek je še bolj zaskrbljujoč. Zunanjetrgovinski primanjkljaj razvijajočih se držav je znašal leta 1961 dve milijardi, leta 1963 njih desetih Jetih za 120 odstotkov povečala izvoz kakaa, njeni dohodki od prodaje kakaa pa so se zmanjšali za 3 odstotke. Vsi takšni in podobni podatki so na konferenci izoblikovali enotno fronto velike večine udele^. ženk (75 po številu), ki so kritično iZcocvsk.1 k-On.ee jo, kakšno slepilno orodje za Izkoriščanje tujih bogastev je mednarodna trgovina Industrijsko razvitim državam, ki po številu prebivalstva In po prostranstvu predstavljajo manjši del sveta. Govorica številk namreč jasno pove, dp kakšne mere je siromaš-nejšl del sveta v svojem splošnem razvoja zaostal. Vrednostni delež razvijajočih se držav v svetovni trgovini se je v zadnjem deset- pet milijard, leta 1970 bo znašal — če bo šlo tako naprej — dvajset milijard in leta 1980 šestdeset milijard. Tako imenovana »državna zadolženost« razvijajočih se držav znaša trenutno okrog 30 milijard dolarjev obresti in dividend — prav toliko pa znaša celotni zunanjetrgovinski primanjkljaj teh držav. Se bolj pa približamo bistvo problema, če pomislimo, da je na primer Nigerija v zad- opozarjale kam vodi nadaljcvanle trgovine po starem načinu. Problemi razvoja in trgovine prizadevajo vse dežele, zato je stvar daljšega proučevanja in 'naporov, da bi sedanje pomanjkljivosti odstranili In zamenjali z ustreznejšo podlago. Nihče več ne dvomi v to, da bodo prav države, ki so že na ženevski konferenci izstopale s svojimi predlogi o spremembah sedanjih pravil, te zahte- ve nadaljevale, saj bodo lahko v okviru svetovne organizacije s primernimi telesi, ki so jih ustanovili, pospeševale trgovino v naprednejšo in bolj pravičnq smer. Ničesar namreč ni mogoče doseči s prehitevanjem in proti volji industrijskih držav, če se te upirajo spremembam, vendar je na dlani, da bi podcenjevan"1; teženj dežel v razvoju lahko pri ^Ijalo do hudih posledic. V svetovnem gospo-1 darstvu moramo upoštevati razmerja, ki niso na mestu In jin moramo čim prej izboljšati. Industrijsko razvite dežele se ne smejo slepiti s trditvijo, da jin* je mogoče zadržati sedanje stanje. Ali se je ženevska, konferenca uspešno končala? Smo zadovoljni z rezultatom? Kje so razlogi, da rezultati niso večji? Najbrž ,1e odgovor na ta vprašanja en sani: počasnost razumevanja razvitih držav, da bi spoznale zakonitosti razvoja nerazvitih področij. Ljudje in dogodki • Lhidle in dogodki • Ljudie in dogodki # Ljudje in do«md!<:1 # f.f* i • .11..'! j :....« Naš razgovor Nov dom na Rašici Rašica je bila prva slovenska vas, ki so jo Nemci požgali in ;fe" znana po 'številnih 'pomembnih dogodkih iz naše revolucije. Vas so po vojni obnovili, padlim borcem in umrlim v koncentracijskih taboriščih pa so postavili dostojen spomenik. Po vojni so v Rašici pričele z delom številne organizacije. Med njimi je tudi Združena Arabska republika j< novega indijskega premiera Ša strija povabila na obisk. dejavnosti tega društva, smo zaprosili predsednika Jožeta Bošti-ča za krajši razgovor. — Vaše društvo je bilo ustanovljeno decembra leta 1958 in je še danes brez planinske postojanke. Ali mi lahko poveste, od kod pobuda za, ustanovitev PD in kako društvo sedaj deluje? — Ce povem, da ima društvo preko 800 članov in od tega okoli 300 mladincev, je hitro mogoče ugotovili, od koti pobuda za ustanovitev cjruštva. Posebno delavna sta mladinski in propagandni odsek. Že nekaj časa pa v društvu deluje tudi gospodarsko-gradbeni odsek. Kasneje bomo ustanovili tudi alpinistični odsek. — Omenili sle," da ima društvo gospodarsko-gradbeni odsek, kaj dela, če nimate planinske postojanke? — Prav zato je bil tak odsek formiran. Društvo se je odločilo, da na griču nad vasjo Rašica zgradi planinsko postojanko. Stala bo v bližini razglednega stolpa. Jesenice in turize Napoved: Jutri sončno in zelo "toplo vreme, najvišja dnevna temperatura med 25 in 29« C. V naslednjih dneh pričakujemo prehodno poslabšanje vremena s padavinami. Temperature se bodo znižale. Slika: Nad vzhodno Evropo in Balkanom je področje visokega zračnega pritiska, ki na svojem zahodnem delu slabi. Področje nizkega zračnega pritiska se pomika iznad vzhodnega Antlantika proti zahodni Evropi in bo v naslednjih dneh vplivalo na vreme prj nas. Vremenska slika: včeraj ob 13. uri — Brniki, jasno 22« C, Planica, jasno 21" C in Kredarica, jasno 7" C brez. vetra. Kmalu bi nastala milijonska Skoda Zaradi eksplozije bencinskih hlapov na strojih bi preteklo sredo lahko nastala prava kafa-strofa v tovarni gumijastih izdelkov »SAVA« v Kranju. Ogenj je nastal okoli 14. ure v obratu za premagovanje strojev. Le prisebnosti delavcev, ki delajo v tem obratu, se je zahvaliti, da ni nastala vedmilijonska škoda, ko so ogenj brž pogasili, ftkoda PRAŠa le okoli 80.000 dinarjev. Če delavci tega ne bi preprečili bi ogenj prav lahko zajel vso tovarno, saj so bili v neposredni bližini rezervoarji z bencinom. ~- č. ^ Kakor ostala gorenjska mesta, imajo tudi Jesenice s svojo okolico velike možnosti za razvoj turizma. Ker so Jesenice prvo mesto po vstopu v našo državo preko rateškega in podkorenskega prelaza, so važne tudi za inozemski in še posebno tranzitni turizem. Trenutno je na Jesenicah turizem ile prehodnega značaja, zato bo moralo Turistično društvo poskrbeti, da bo dobil stalno obliko in, da bo spremenil sicer industrijske Jesenice v indu-strijsko-turistično mesto. Za možnost razvoja turizma je 'pomembna ureditev zunanjega izgleda mesta in predvsem skrb za kulturno in strokovno postrežbo turistov. Poleg neurejenosti zunanjega lica Jesenic jo na področju turizma med največjimi težavami tkadrovstoi problemi, i To dokazuje analiza, ki je pokazala, da potrebujejo v jeseniški občini 14 absolventov s redni h šol za delo v turističnih pisarnah, recep- cijah in agencijah, 4 s fakultetno izobrazbo, 8 s srednjo strokovno izobrazbo in 8 visoko kvalificiranih delavcev gostinsko-turistične stroke. Večina zahtevnih delovnih mest zasedajo nekvalificirani ljudje, kar predstavlja coklo v turizmu. Turistično društvo Jesenice bo moralo v prihodnje še v večji meri skrbeti za zunanji izgled Jesenic. Skoraj smemo trditi, da na Jesenicah ni gostinskega lokala, kjer bi bila lahko vzorna in v resnici kulturna postrežba, ker to gostje včasih tudi sami onemogočajo, še poseben ipoudarek bo moralo dajati društvo propagandnemu obveščanju prebivalstva, da bi le-to dobijo pravilen odnos do turista in do turizma in da bi spoznalo pomen turizma v odnosu na naše gospodarstvo. Društvo bo uspelo le z razumevanjem občinske skupščine, družbeno-poli-tičnih in gospodarskih organizacij, . s katerimi hočejo najti za Obveščamo vse sorodnike in znance, da nas je nenadoma zapustil v 70. letu starosti PETER JERIC Žagar drv Pogrefe dragega pokojnika bo v soboto, dne 13. junija ob 16. uri na pokopališče v Cerkljah žalujoči: brat Anton z družino, sestri Franca in Ivana s hčerko ter ostalo sorodstvo! razvoj turizma na Jesenicah potreben skupni jezik. Prvi večji korak v to smer bo Turistični teden, ki bo od 20. do 28. junija. Pripravlja ga Turistično društvo z. željo, da bi dobil tradicionalno ob/liko. — U. Izlet na Jelovico Kranj — Pionirski odsek Turističnega društva Kranj je med najmočnejšimi odseki na Gorenjskem. Njegovo delo je izredno pomembno, saj razen številnih akcij, ki jih organizira in izvaja, vzgaja turistični kader, ki bo za razvoj turizma čedalje bolj potreben. V nedeljo, 14. junija bo društvo organiziralo za vse člane odseka enodnevni izlet na Jelovico, kjer se bodo seznanili z vsemi zgodovinskimi dogodki, ki so se zgodili pred in med NOB v teh krajih. Obiskali bodo tudi partizanski dom na Vodniški planini. —C. Razstava v vrtcu V vrtcu »Angele Ocepek« na Jesenicah so pripravili zelo ljubko razstavo. V delovno sobo so namestili yse predmete, ki so jih izdelali v času, ki so ga preživeli z vzgojiteljicami v domu v minulem delovnem letu. Med predmeti so bile zelo zanimive gobice iz lešnikov in orehovih lupin, izrezane postave ljudi iz praznih tub, živali in zamaškov ter zobotrebcev in še nekaj zelo domiselnih predmetov iz gradiva, ki ga navadno zametujemo. Starši so bili presenečenj nad iznajdljivostjo vzgojiteljic in otrok. Z razstavo je bilo tudi navzven prikazano prizadevanje in delo pri vzgajanju naših najmlajših. Tragedija v hiši št 26 ZMINEC, 12.junija — Včeraj popoldne se je v vasi Zminec nad škof jo Loko zgodila tragedija v hiši številka 26. Žrtev je bil 42-letni invalidski upokojenec Lovro Demšar. Njegova žena Justina Demšar je nastavila nož, da bi se branila, ko je njen mož planil proti njej. Ta čas je ravno rezala kruh. Domačine pravzaprav ta tragedija ni toliko presenetila, ker so vedeli, da zakonca Demšar v zadnjem času živita v stalnih nesoglasjih. Tako je bilo tudi to pot. Lovro Demšar je bil živčno tudj zelo bolan včasih pa se je vdajal tudi pijači. Tudi včeraj na dan tragičnega dogodka je Lovro popival nainrej doma, nato se je podal na kmete v Brode, kjer ga je prav tako zvrnil nekaj kozarcev. Dmoov gred« se je ustavil še v gostilni pri »KA.TBETU« v Zmincu. Njegov« žena je doma čakala s kosilom. K^r ga ni bilo domov je ponj v gostilno poslala otroka. Toda tudi na otrokov poziv se oče ni hotel vrniti domov. Dokaj »okajen« se je vrnil domov šele nekaj pred 16. qro popoldne. Takoj je zahteval kosilo. žena ga je prosila, naj vsaj toliko počaka, da bi še malo pogrela, kar je skuhala. Kako so se za tem odvijali dogodki še nj popolnoma ugotovljeno ker preiskava še traja. Po izpovedi je njen mož vrgel najprej po tleh žlico, nato pa še krožnik s hladno juho. Razen tega je začel še vrniti in jo zmerjati na vse načine. Naprej jj je menda vrgel tudi to, zakaj ni dobila ob poroki nikakršne dote ih podobno: Ves prepir je prišel že tako daleč, da se je mož pognal proti ženi in jo hotel fizično napasti. Ta trenutek, kot smo že omenili, je žena ravno rezala krph in je, da bi se branila, nastavila nož. Tako se je mož tudi nanj nasadil. Po tragičnem dejanju je žena zbežala na dvorišče, da bi skrila nož m tako zabrisala sledove. Za njo pa je tekel, čeprav ranjen, tudi mož in kmalu nato izkrvavel. M. Z. Umrl v gostišču ALOJZ BELEHAR, star 30 let, doma iz Šenčurja, je pretekli ponedeljek proti večeru okoli 19. ure prišel v kranjsko gostilno »Lovec«. Najprej je plačal še 120 dinarjev, ki jih je bil dolžan natakarici, nato pa je t bratom svoje žene, ki je bil z njim, vprašal upravnika gostilne kaj imajo za jesti- Upravnik mu je naštel vse, kar so imeli na razpolago. Belehar si je naročil segedin golaž, njegov prijatelj pa pečenko. Upravnik restavracije je za tem stregel še druge goste. Nenadoma ga je nekdo od gostov opozoril, da sedi pred straniščem človek, da sploh ni moč mimo. To je bil Alojz Belehar, ki mu je prišlo slabo, ne da bi pojedel niti polovico segedina. Hitro so poklicali rešilni avtomobil. Toda Belehar je bil že v nezavesti. K zavesti so ga ostali gostje skušali spraviti z umetnim dihanjem in masiranjem. Nič ni pomagalo. Nekdo izmed gostov je dejal: »Saj ta človek je že umrl!« Toda tega ni mogel nihče verjeti, da bi se to zgodilo tako hitro. Prišel je zdravnik, medtem ko rešilnega avtomobila ni bilo. Ta je ugotovil, da je Alojz Belehar umrl. Zakaj je prišlo do smrti še raziskujejo. M. t. Vrh ima 641 metrov nadmorske višine. Do tja je že zgrajena- zasilna cesta, sicer pa je iz vasi do vrha dobre pol ure peš hoje. Sedaj pripravljamo načrte. ' Ce bo šlo vse po sreči, bomo z gradnjo pričeli še letos. Veljala bo okoli 6 milijonov din, ker bomo gradili tako kakor to delajo druga PD, torej pretežno s prostovoljnim delom. Nekaj sredstev že imamo. — Ali pričakujete dober obisk postojanke, ko bo zgrajena? —- Vsekakor. Že sedaj je obisk te znane partizanske vasi dokaj velik. Vrh z razglednim stolpom, brez. primernega doma oziroma okrepčevalnice, kaj malo pomeni. Kraj bo prišel do polnega iz-t raza šele potem, ko bo postojanka zgrajena, ker ne bo namenjena^ samo planincem, pač pa bo splošnega, predvsem turističnega in rekreativnega pomena. — č. Sodelovanje planincev Vogel — Minulo soboto in nedeljo je bil v planinski postojanki PD »Avtoobnova« na Voglu nad Bohinjem dvodnevni (6. po vrsti) posvet koordinacijskega odbora PD Ljubljana. Posveta so se udeležili tudi predstavniki PZ Slovenije in KO PD Gorenjske. Razpravljali in sklepali so največ o vzdrževanju planinskih postojank, o zaščiti prirode in gorskega cvetja ter drugem. Za Gorenjsko je bil posvet pomemben zato, ker imajo številna ljubljanska PD svoje postojanke na Gorenjskem, predvsem v Julijskih Alpah. Zelo važna pa je tudi njihova odločitev, da bodo vsa ljubljanska društva aktivno pomagala pri gradnji Prešernove koče na Stolu, če bo do nje prišlo. «r R. Teden požarne varnosti Jugoslovanski gasilci slavijo 100-letnico prvega prostovoljnega gasilskega društva v Jugoslaviji. To je bilo osnovano v Varaždinu-na Hrvatskem. V počastitev tega pomembnega jubileja je gasilska zveza Jugoslavije organizirala TEDEN POŽARNE VARNOSTI od 13. do 20. junija. Jeseniški gasilci se skrbno pripravljajo tako na proslavo v Val-raždinu ki se jo bodo udeležili gasilci iz vse države, še posebej pa za čim bolj uspešen teden požarne varnosti. V tem tednu bo občinska gasilska zveza Jesenice izvedla varnostne preglede po vseh gospodarskih objektih. V šolah in delovnih kolektivih bodo Imeli poučna strokovna predavanja o požarni varnosti, razen tega pa v vsej občini številne suhe in mokre vaje. Veliko zanimanje pa že zdaj vzbuja razstava gasilskega orodja in opreme, ki bo v teh dneh odprta v gasilskem domu železarne Jesenice, Gasilci se za proslavo 100-letnice gasilstva v Jugoslaviji in za teden požarne varnosti skrbno pripravljajo, pričakujejo pa, da »a bodo tudi občanj številno odzvali njihovim prireditvam in izkazali primerno priznanje mjiihovemu humanemu delu. — J. Vari POJASNILO V poročilu s konference komunistov radovljiške občine V poročilu s konference Zveze komunistov radovljiške občine, ki je bilo objavljeno v sredo, 10. junija na prvi strani Glasa, je prišlo do neljube pomote. Bralcem se zato opravičujemo. V prvem odstavku se stavek pravilno glasi: da je delegat za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije Iz radovljiške občine Angelca Vldlc, rojena 1.4,1925., sekretar tovarne športnega orodja Elan Begunje in ne Jože Vldlc kot smo pomotoma poročali. 0las BRflLCeU Pojasnilo k članku Zakaj ni vodiča in razglednic? V časopisu Glas 30. maja M. 2. vprašuje »Zakaj ni Vodiča in razglednic?« Kje so sredstva zanje- Ker menimo, da to vprašan.)8 . sodi v delovno področje TuristiČ-nega društva Kranj in, da bo za-nimalo predvsem naše člane in tildi širšo javnost, dajemo- naslednje pojasnilo: Razglednice: Res je. da KraiTI potrebuje lepe črnobelc in barvne razglednice. S tem. kar je danes v prodaji, ludi TD ni povsem zadovoljno in jšče novih možnosti za obogatitev izbire. Trenutno ima samo Turistično društvo v prodaji 56 raznih motivov barvni" in črnobelih razglednic. Od tega je cS motivov Kranja. Razne druge motive Kranja na imajo v Vrn' daj i kioski in knjigarna. O kvarteti razglednic pa bi kazalo pV1" četi posebno polemiko. Ob tem se vsiljuje vprašanje« zakaj določene gospodarske in in družbene organizacije, ki so komercialno zainteresirane za U°* brc razglednice, v zadnjem času niso napravile ničesar, kar bi obogatilo propagando mesta Kranja-Z ozirom na to in na nižjo ccnO so v prodaji razglednice zagrebških in beograjskih avtorjev. Turist ičn o društvo Kranj je z.a rešitev tega problema razpisalo natečaj za črno-bele razglednice-Natečaj bo zaključen 15. junija 1J5?n Icornim Pogovor s potrošniki Med prvim in drugim desetletjem Zapis, v katerem bo največ govora o tem, zakaj imajo kupci od Rateč do Ljubljane o trgovskem podjetju MURKA - Lesce zelo dobro mnenje Najlepši prispevek k proslavi Otvoritev velike prodajalne v Radovljici, ki jo je v blagovnici uredilo trgovsko podjetje Murka Lesce, je prišla v pravem eaeu. Ta prodajalna je v sklopu podjetja namreč enajsta po vrttt ln tako kar najbolj primeren prispevek k proslavam ob vstopu v enajsto leto poslovanja. In kakšna Je ta, tako it?koč jubilejna prodajalna? Celo vrsto °/j|jn m ^ ,n odMotk za višjo delovno storilnost. Kazen tega pa zdravi ljudje niso nikoli v breme delovnih organizacij In Ji ne povzročajo skrbi zavoljo izostankov od dela ln podobno. apos benih materialnih pogojev, se je ustanova razvila v nekako dopolnitev šole. Ce so bili potem otroci doma prosti, je še nekako šlo, če pa so starši še doma zahtevali od otroka le Učenje, je otrok odpovedal. In bolj, ko ie otrok odpovedal, bolj so ga silili k učenju. Nastal ie začarani krog, . . 4 . . , . . • i , ' . v , «_ •,. .j. Ce ie temu tako, potem lahko iz katerega ni našel nihče i/hocla. ~ ff • \ Večini vzaoiiteliic ie kmalu ugotovimo, da so sredstva za po- be. je zasnovan na osnovah obsto-UgotOVila, da v/oojno-varslvena speševaflje m Širjenje preventivne ječe zdravstvene službe. Očitno je ustanova ni in ne more biti do- Nravstvene službe vedno bogato pr. zdravljenju poudarek na ku-polnilo šole Spoznale so, da naložena m tudi pri planiranju rativi, medtem ko se je^revent.va vzgojno-varslvena ustanova ti- '"vestici, v zdravstvu ne bj smeh uveljavila pr, skrb. za otroke od sta, ki tohkO daje otroku nekaj, varčevat, ah celo dojenčkov do šoloobveznih ,,n do- česar mu ne more dati niti šola ^opanl,. Le razvita zdravstvena rascajooh m to z rednimi pre- niti dom. Zato so svoic delo služba z modernimi m dobro glech v posvetovalntcah ter šol- nosti opremljenimi zdravstvenimi do- skih ambulantah. Bohinj se nima movj bo lahko uspešno pripomo- ambulante, uspešno pa poslujejo gla k ljudskemu zdravju. na Bledu ter v Radovljici. Posvc- V radovljiški komuni je zdrav- tovalnic za otroke pa je v občini si vena služba dokaj razvita. K 17. Prav tako uspešno je preven- z bolj sanj u organizacije zdravljenja tivno zdravstveno varstvo žena ter je pomagala lanska združitev vseh patronažna služba, treh zdravstvenih centrov in služb ^ vC(]no so fežave pri v en zdravstveni zavod - zdrav- zdrav,jenju tistih bolezni, ki so si v en! dom Radoviuca s sedežem Te-ta združuje zclrav- usmerile v interesne dejavi Letos je le 12 absolventov TSŠ Jesenice Četrti razred TSS na Jesenicah je obiskovalo v šolskem letu 1963-64-osemnajst diiakov. K pola- na Bledu ganju zaključnega izpita v junij- stveno varstvo in službe Radov skem roku, ki jc bil v prvih dneh Jiice, Bleda in Bohinja. Eno leto ^^j, 7a fi^^bolezni. Zat£ leg zdravsTveneg^'doma predvide- zaradi rakastih obolenj 52 ljudi ali 20,15 odstotka, zaradi živčnih bolezni 31 ljudi aH 12,01 odstotka, _ j i i it zaradi starosti 22 ljudi ali 8.52 Program dela zdravs vene sluz- , . ., , . . ___ _____......i odstotka, od nesreč in samomorov 16 ljudi ali 6,20 odstotka (zanimivo je, da so to samo moški) itd. Povprečna življenjska doba ie 63 let, za moške 59, zj Ženske 67. Zdravstveni enoti v Bohinju ter v Radovljici delata v razmeroma boljših pogojih, ker imata nove ali prenovljene prostore. Težko pa ie na Bledu, kjer so prostori premajhni ter neprimerni in spričo tega tudi ne omogočajo nadaljnjega razvoja in širjenja zdravstvene službe. Zavoljo tega je bbi-ska zdravstvena enota pripravila načrte za gradnjo novega doma, ki ho upošteval potrebo zdravstvene službe za daljše obdohjo na-v stalnem porastu in zahtevajo prej. Na Bledu je med pacienti tudi največjo umrljivost. To so čedalje več tudi turistov, zalo it bolezni srca . jm ožilja, rakasta potreba po uslugah š? večja. Po- tekočega tedna, pa se je prijavilo skupnih prizadevanj je pokazalo, ddj bodo 'orpani/acijo '7.drav- vajo na Bledu tudi gradnjo nove le 13 kandidatov. Le-ti so pokazali da je bil ukrep uspešen. Zdrav- s(vcne sl(]»bc usmcHU y pogiab- lekarne. — J. B. sicer zadovoljive, venda ne take stveni dom ima na celotnem ob- uspehe, kot so jih dosegali njihovi močju 34 organizacijskih enot za predhodniki. Z odličnim uspehom kurativo in 35 za preventivne de- ni opravil zaključnega izpita nih- javnosti. Na območju deluje 16 če, s prav dobrim 3, z dobrim 8 splošnih ordinacij, pomožne am- in z zadostnim 1, medtem ko je bulante pa imajo v Gorjah, v Rib- bil eden odklonjen. Izpitnemu od- nem, v Kamni gorici, v I.ipnici boru je tudi letos predsedoval ter v Otočah. V teh ordinacijah inž. Vinko Cižman, tehnični di- je 9 zdravnikov (od teh je eden rektor Litostroja v Ljubljani, ki v obratni ambulanti Verige Lesce, je bil dolgoletni predavatelj jc- na terenu pa 8). Tako pride od seniške tehnične srednje šole. 26.690 prebivalcev v občini na ene- — U. ga zdravnika 3.336 zavarovancev. Krvodajalska akcija v radovljiški občini Najbolje v Bohinju V sredo 10. junija se je končala ma slab deloma tudi zategadelj, v radovljiški občini krvodajalska ker so morali krvodajalci k odvze-akcija. Ta dan so odvzemali kri v mu krvi na Bled. Kri so jemali po Kropi, dan preje pa v Bohinjski terenu in po delovnih organizaci-Bislrici. Na Bledu pa so to opra- jah. Nekaterim organizacijam pa je vili že nekaj dni prej. uspelo, da so k odvzemu pridobili Ob letošnji akciji za odvzem kr- vse prebivalce kar na terenu. To vi pravijo organizatorji, da na- velja za Gorje, Zasip in za celotni v/lic prizadevanjem aktivistov Bohinj razen Bistrice. V podjetjih RK — ni uspela tako kot prejš- so se najbolj odrezali v ELANU, nja leta, saj se je odzvalo le 68 v Plamenu, v Iskri Otoče ter na odst. ljudi od predvidenega plana. LTP v Bohinjski Bistrici. Orgam-Po še nedokončanih podatkih je zatorji zatrjujejo, da se je največ darovalo letos kri od predvidenih ljudi prijavilo tam, koder so uspe-1400 prebivalcev le 953. Številka lj s kolektivno akcijo. Zanimivo 1400 pomeni 5 odst. od celotnega je tudi, da je med dajalci krvi ze-prebivalstva v občini. Takšen je lo malo novih, medtem pa se iz le-bil tndi plan občinskega odbora ta v leto priglašajo že v večkratni RK. darovalci. J. B. Daleč najbolje je uspela akcija v Bohinju, za tem v Kropi, dalje f ^ na Bledu in končno v Radovljici. V Krajevni praznik Radovljici je bil uspeh razmero- Jezerskem ,V novi prodajalni Murke Lesca Prireditve na Bledu V mesecu juniju so predvidene na Bledu naslednje kulturne ter športne prireditve: večer domačih poskočnih melodij bodo pripravili VESEJL1 PLANSAR.fi 13. junija. 16. junija bo v kazini gostovala z jugoslovanskimi plesi in pesmimi folklorna skupina TINE ROZANEC i/. LJubljane. Prireditev bo v čast prihoda Švedskih lu-cij (lepotic, ki jih volijo na Švedskem vsako leto 13. decembra). 20. junija bo spet gost KOROŠKI AKADEMSKI OKTET, 27. pa se bo prvikrat predstavi! kranjski plesni orkesler s pevci popevk. Dvakrat pa bo v zadnji Iretiini meseca nastopala pred tujci blejska folklorna skupina, /abele/i-mo naj še dve športni prireditvi: 21. bo zanimivo mednarodno tekmovanje v ulovu rib na Blejskem jezeru, 28. junija pa bo na VTSti mednarodna veslaška regata. Preureditev pokopališča Trboje — V teh dneh so pričali v Trbojah z preureditvijo krajevnega pokopališča. Nova ograja je v zaključni lazi, potem se bodo lotili se notranje preureditve in parka pred pokopališčem, v katerem bo kasneje sla! nov spomenik padlim borcem NOV "in žrtvam f ašis Učnega - terorja. JEZERSKO — Prebivalci Jezerskega bodo 19. junija slovesno praznoval; svoj kraievni praznik.' Vsako leto ob njem obude spomin na množični odhod v partizane. Letos, ko poleka 20 let od tega dogodka, bodo svoj praznii< Še posebno lepo in svečano praznovali. Praznovanje bo trajalo preko vsega tedna. Kol uvod v praznovanje bo v nedeljo, 14. junija dopoldan meddruštveni >-lom za prehodni pokal sveta krajevne skupnosti. Tekmovanje bo i/v e-dlasmučarska sekcija SD Jezersko, udeležili pa se ga bodo znani alp-ski smučarji. Svet KS je na zadnji seji sklenil, da najboljšim podeli prehodni pokal. V soboto, 20. junija pa se,bo zvrstila vrsta pi -reditev. Najprej bo proslava in komemoracija pri sporncfiki padlih borcev NOB, nato bodo pripadniki j JLA v sodelovanju , člani ZB.lZROP^in predvoia ' • v/goje ponazorili »partizanski napad na poslopje:Korotan, nato bo v Kazinijproslavajin po njej partizansko »srečanje. Za zaključek praznovanja bo v nedeljo množično ekipno strrlsko tekmovanje z zračno puško, popoldan pa na športnem igriši u tekmovanje v odbojki. V počasti« tev letošnjega krajevnega praznika bodo izročili svojemu name i tudi novo javno razvetljavo. — R. SOBOTA, M. fah!!* 1W4 KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTI" Na razstavi del bratov ftublc Program poletnih prireditev Ob prehodu v poletno turistično sezono prehajamo tudi v čas Številnih turističnih prireditev. Te bodo najbolj pogosto na Bledu, kjer so se začele že t. maja, trajale pa bodo do 30. septembra. Med njimi bodo tudi vse že tradicionalne prireditve, kot so volitve »mis kopalk« in »miss Bleda« in podobne. V juliju in avgustu bo po Gorenjskem še cela vrsta drugih vsakoletnih priljubljenih prireditev. Že 28. julija bo v Kropi »Zebljarski dan«. V juliju bo v Bohinju Kmečka ohcet, za avgust pa so predvidene prireditve: »Kresna noč« v Bohinju, »čipkarski dan« v Železnikih, »Ovčarski bal« na Jezerskem in »Pastirski rej« v Ratečah. Ker »Kresne noči« v Kranju zaradi slabih lanskih izkušenj ne bo, bo turistično društvo v okviru poletne sejemske prireditve Gorenjskega sejma poskrbelo za tri prireditve. Prva bo »Večer pesmi in plesov« in jo bo izvedla folklorna skupina »Tone Čufar« z Jesenic, druga »Zabavni turistični večer«, tretja pa nogometna tekma »Debeli : suhi«. Za september sta predvidena »Kravji bal« v Bohinju in Av-lo-moto cross v Tržiču. Prvi prispevki k pregledu kulturno zgodovinskih spomenikov Najdbe na blejskem otoku Pripravljajo kataloge o votivnih podobah, skrinjah in domači obrti V tem času jc v tisku publikacija O istaroslovcnskem grobišču na Blejskem otoku, katere izdajo bo omogočilo več institucij: Narodni muzej, Gorenjski muzej, sklad za pospeševanje založniške dejavnosti, občini Kranj in Radovljica in Turistično društvo. To je prvi primer, da se je toliko organov zavzelo za tako publika- cijo, ki pa jc sploh prva o gorenjskih kulturno zgodovinskih spomenikih. Napisal in uredil jo je Andrej Valič, arheolog Gorenjskega muzeja. Tako delo bi bilo vredno nadaljevati, da bi postopoma le prišli do opisov kulturnih spomenikov na Gorenjskem. V tem času nimamo niti njihovega pregleda. France Maroll" na Bledu V festivalni dvorani je imela v sredo 10. junija celovečerni nastop študentska folklorna skupina FRANCE MAROLT iz Ljubljane. Mladi izvajalci so pod vodstvom TONČKE MAROLTOVE in MARIJE ŠUSTARJEVE nastopali pred gosti na Bledu pogostokrat tudj v minulih sezonah. Letos so se predstavlili prvikrat, ponovno pa bodo gostovali na Bledu septembra. Mladi plesni, vokalni in instrumentalni zbor je izvajal pred številnimi, zlasti tujimi obiskovalci jugosl. narodne plese in pesmi, največ gorenjske, primorske prekmurske, plese in pesmi iz Bara- nje, Banata in Vojvodine, srbske in bosenske. Gledalci so bili izredno zadovoljni in navdušeni nad odličnim izvajanjem in nad pisano sliko narodnih noš. — V letošnjem repertoarju folklornega zbora smo opazili vrsto novih plesnih elementov, plesov ter plesnih vložkov, s katerimi so izvajalci obogatili ter izpoipolnili letošnji spored. Umetniški vodja kulturno-umetniškega zbora TONČKA MA-ROLTOVA je v razgovoru povedala, da so letošnji program temeljito pripravili med drugim tudi za daljšo turnejo po Evropi; začeli jo bodo že julija in bo trajala še del avgusta. Urejevanje viteške dvorane Ohranjen je star zapis, ki omenja, da je v tem prostoru sedel nadvojvoda Ernst Železni V prjtličju severnega dela Mestne hiše v Kranju, v kateri so sedaj prostori Gorenjskega muzeja, restavrirajo tako imenovano viteško dvorano. Prostor so prej uporabljali za arhiv in je bil od svojega nastanka v 16. stoletju precej preurejen. Tla so bila precej dvignjena, stebri obdani z debelo betonsko oblogo, oboki pa podprti z betonskimi vezmi. Ko bodo odstranili debelo plast nad prvotnim tlakom, betonsko oblogo stebrov in prostor očistili drugih dodatkov, bo Kranj dobil zelo lep poznogoilski dvoranski prostor, ki se bo lahko kosal z renesančno dvorano V' I. nadstropju Mestne hiše. Predvideno je, da naj bi v njem našla svoje mesto zbirka gotske plastike, dvorana pa bo primerna tudi za občasne kulturne prireditve. Prostor je zanimiv tudi po tem, ker je bil v kranjskem arhivu najden zapis, da je v tej dvorani ob svojem obisku v Kranju sedel nadvojvoda Ernst Železni s svojimi vitezi. Prvotno sporočilo je bilo baje vklesano na kamen, ki pa so ga delavci pri preurejanju v prejšnjem stoletju po nesreči uničili. Seveda se v zvezi s tem sporočilom postavlja veliko vprašanje, ker je Ernst Železni živel v začetku 15, stoletja, dvorana je bila zgrajena pa v 16. stoletju. O morebitni drugi dvorani, ki bi pred omenjeno obstajala na tem mestu, še ni nič znanega. Ime nadvojvode Ernsta Železnega je povezano tudi z znamenitima kranjskima rokopisoma »Moralije papeža Gregorija« in »Misale«, ki ju sedaj hranijo v Ljubljani, s slikarskimi okrasi pa je bila okrašena v nad vo j vodovi delavnici v Dunajskem Novem mestu. To vrzel skuša vsaj delno zapolniti Gorenjski muzej, ki namerava ob kulturno zgodovinskih in etnografskih ter drugih razstavah izdajati posebne kataloge. V kratkem bo izšel katalog o zaobljub-nih podobah na Gorenjskem, pripravljajo pa še kataloga o gorenjskih skrinjah in domači obrti. Vse te publikacije se lahko zelo uspešno vključijo v turistično propagando naših krajev, odtod tudi zanimanje zanje pri turističnih delavnic. Dodani jim bodo povzetki snovi v tujih jezikih. Prvi koncert okteta jeseniške gimnazije Oktet jeseniške gimnazije, ki je naštudiral v letošnjem šolskem letu razen ostalih tudi 20 narodnih pesmi, se bo predstavil nocoj Jeseničanom s svojim I. samostojnim koncertom. Ker predstavlja nocojšnji koncert I. samostojni koncert dijakov jeseniške gimnazije, bo za Jeseničane pomemben dogodek. Za I. nastop jeseniških gimnazijcev, ki bo ob 20. uri v Cu-farjevem gledališču, vlada, razumljivo, med sošolci, starši in drugimi precejšnje zanimanje. V prihodnjem tednu bo gostoval oktet tudi v drugih krajih, kakor na Bledu, v Gorjah, na Hrušici, v Mojstrani in v Kranjski gori, nakatr' bo odšel na enotedensko potovanje ob Jadranu. Dejavnost okteta jeseniške gimnazije je toliko pomembnejša, ker je naštudiral zgolj koncert narodnih pesmi, ki se danes med šolsko mladino premalo gojijo in pojejo. Hrušičanska godba po Gornjesavskem Godba na pehala Svobode Hru-šica, ki jo vodi Štefan Prezelj^ je zadnje čase razgibala svojo dejavnost. Poleg rednih vaj se je odločila za prirejanje promenad-nih koncertov v krajih Zgomje-savske doline. Prvi koncert je bil v soboto popoldne v Martuljku. Nastopajoči so z izvajanim programom zadovoljili številne poslušalce, predvsem goste tamkajšnjega zdravilišča »France Rozman«. Enake promenadne koncerte nameravajo prirediti še v Mojstrani in v Kranjski gori. 37 Ivanov - Leonov; cenenaLv Vanžiko je plala jeza v prsih. Izdajalci! TatoVi! Ukrasti ji hočejo srečo, ki so jo poslali predniki. Toda počakaj, blodna opica Kamau, in ti debeloglavi šakal Nžorogi! Kmalu bosta spoznala smrt! Gctu-rija varujejo predniki, kajti njo so poslali semkaj na nesrečo sovražnikov. Oklepala je držaj pange. Le razum jo je brzdal, da se ni zapodila proti močnima moškima. Nžorogi je vstal in se previdno ozrl na vse strani. Vanžiko se je prižela k zemlji. Izdajalec je razgrnil koruzna stebla in izginil. Sel je prav blizu Vanžiko. Sovraštvo ji je stiskalo srce. Vreči se mora na Nžorogija in umoriti nepridiprava s pango! Toda potem se je zadržala. Odšla je za poglavarjevim sinom. Kamau je stopal, ne da bi se ozrl. Požvižgaval je pesem, ko da nima na vesti hudobnih dejanj. Po stopnicah je odšel v kamnito hišo. Vanžiko je pozabila na nevarnost. Sklonila se je, se skrivala za bananami,- da je ne bj videle poglavarjeve žene, in se splazila v poslopje. V prvi sobi ni bilo nikogar. Po stenah in tleh so bile razgrnjene leopardove kože. Velika miza je bila pogrnjena z. modrim svilenim prtom. Vanžiko je bosa tiho stopila k vratom. Za njimi jc prepeval Kamau! Vanžiko jc odrinila vrata in vstopila v sobo. Kamau, ki je stal ob steni, je odrevenel od strahu. Vanžiko je molče stopala proti njemu. Kamau bo kmalu postal duh. Človek, ki je nred nekaj trenutki pripravljal smrt sočloveka, je odrevenel. Kamau, poglavarjev sin, jc zašel v pasi! Strašnemu Mau-Mau ne more zbežati! Obraz mu je drhtel — bil je prestrašen in obupan. Nenadoma je zagnal stol pod noge Vanžiko in stekel proti odprtemu oknu. Vanžiko je lahno skočila čez zapreko in zamahnila s pango. Kamau je padel na lesena, oprana tla, ne da bi izustil besedo. ležal je s stegnjenimj rokami, kot da želj nekaj ujeti. Vanžiko se je sklonila nadenj. Pazljivo je opazovala izdajalca. Bil je mrtev! Kakor senca je spolzela na vrt in izginila v gostj koruzi. Ves dan je hodila in tekla po poljih in skozi grmičevje in se "gibala policijskim postajam in sovražnikovim predstražam. Prehiteti mora Nžorogija! Geturi je v nevarnosti! Vanžiko je ponoči prišla v taborišče. Pazljivo se je oglasila z dogovorjenim znamenjem. Tiho je zakašljala kakor leopard: »Huk-hak-huk.« Potem je tiho zacvilila, zajokala kakor otrok, majhna zver — »gozdni otrok« ... Dedan ni spal. Pri svetlobi majhne svetilke je bral sovražnikove časopise. Živi! Kakor vitka ovijalka mu je legla krog vratu in vznemirjeno dihala. Vznemirjeno je jecljala in mu pripovedovala o Nžorogiju in o smrti poglavarjevega sina. »Dovoli, naj jaz posekam Nžorogija!«-/ Objel jo jc, potem ji je tiho, vendar odločno dejal: »Moji ljudje bodo pazili nanj. S kom neki je povezan... In nikomur niti besede o tem, kar si slišala v poglavarjevi hiši.« XIV. poglavje Geturi jc opazoval taborišče. Vojaki so se učili, kako se morajo vojskovati s sabljanri. Kovjnastj meči so žvenketali. Odred je tekel mimo poveljnika na vežbanje. Mladi bojevniki so z lahkimi in naglimi koraki odhajali izpod planine. Nekaj mož se je vrtelo okoli visokega drevesa baobab. V velikem deblu so žgali izvotlino za deževnico. Dim se je kakor temna reka vil po gozdu. Geturi je vstopil v veliko kolibo. Okrog ujetega kovača so postopali učenci, gonili mehove in stali "s kladivi in velikimi težkim kleščami v rokah. Izdelovali so pange, jeklene konice za puščice in kopja. v Kovač je s kleščami držal leseni del puške in vstavljal železni del. Za nakovalo je služil velik kos granita. Kq je kovač zagledal Gelurija, sj je obrisal znojni obraz in se veselo zasmejal. " Razpis štipendij za šolsko leto 1964-65 KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI KRANJ RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1964/65 ŠTIPENDIJE NA NASLEDNJIH SREDNJIH, VIŠJIH IN VISOKIH ŠOLAH: 1. 4 ŠTIPENDIJE NA SREDNJI VZGOJITELJSKI ŠOLI 2. 2 ŠTIPENDIJI NA ŠOLI ZA OTROŠKE NEGOVALKE 3. 1 ŠTIPENDIJO NA TEHNIČNI GRADBENI ŠOLI — ODD. GEODEZIJA 4. 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE 5. 2 ŠTIPENDIJI NA VIŠJI UPRAVNI ŠOLI 6. 19 ŠTIPENDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEI 1 V LJUBLJANI a) 2 na oddelku za glasbo b) 5 na oddelku a* matematiko in fiziko c) 2 na oddelku za biologijo in kemijo č) 3 na oddelku za tehnično vzgojo in fiziko d) 2 na oddelku za knjižničarstvo s kombinacijo slovenščine ali tujega jezika oziroma zgodovine ali zemljepisa e) 5 štipendij ha oddelku za ortopedagogiko 7. 4 štipendije na Višji pedagoški šoli na Reki a) 2 na oddelku za strojništvo b) 2 na oddelku za elektroniko 8. 1 štipendijo na pravni fakulteti 9. 11 štipendij na filozofski fakulteti a) eno na oddelku za arheologijo b) 1 na oddelku za slavistiko — slovenščina - ruščina b) 1 na oddelku za slavistiko — slovenščina - srbohrvaščina č) 2 na oddelku za germanistiko d) 2 na oddelku za romanistiko e) 2 na oddelku za zgodovino f) 2 na oddelku za zemljepis 6 štipendij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo a) 4 na oddelku za matematiko in fiziko b) 2 na oddelku za kemijsko teehnologijo 2 štipendiji na tekstilni fakulteti 2 štipendiji na strojni fakulteti 2 štipendiji na elektrotehniški fakulteti 1 štipendijo na akademiji za upodabljajočo r — restavratorski oddelek 2 štipendiji na akademiji za glasbo a) na oddelku za violončelo b) na oddelku za violino 9 štipendij na akademiji za igralsko umetnost ln televizijo a) 4 štipendije na igralskem oddelku — moški b) 3 štipendije na igralskem oddelku — ženske c) 2 štipendiji na oddelku za režijo ali dramaturgijo Prošnje naj bodo naslovljene na Komisijo za štipendije pri občinski' skupščini Kranj. Prošnje je treba kole-kovati s kolekom za 250 din, vse priloge pa s koleki za 30 din. Otroci padlih borcev so takse oproščeni. Rok za vlaganje prošenj je 10. julij 1964, kandidati pa naj prošnji priložijo: a) življenjepis b) potrdilo o premoženjskem stanju c) potrdila o zaslužkih staršev č) zadnje šolsko spričevalo d) mnenje mladinske organizacije ali druge družbenopolitične organizacije e) otroci borcev NOB pa še potrdilo Zveze borcev. Posebne ugodnosti imajo študentje na oddelku za ortopedagogiko na Pedagoški akademiji in študentje matematike ln fizike pri višini štipendije. Prednost ob razpisu imajo prosilci s prebivališčem v občini Kranj, otroci borcev NOB in socialno šibkejši kandidati. Kandidati, ki bodo izbrani na podlagi razpisa za šolanje na zavodih pod točko 1 in 2, bodo po končanem šolanju zaposleni v vzgojno-varstvenih ustanovah občine Kranj. ' Kandidati pod točkami 3, 4, 5 in 8 bodo zaposleni v upravi občinske skupščine Kranj. Kandidati pod točkami 6, 7, 9, 10, 11, 12 in 13 bodo po končanem šolanju zaposleni v ustreznih zavodih s področja šolstva. Kandidati pod točkami 9 a) 14, 15 in 16 pa bodo po končanem šolanju zaposleni v ustreznih zavodih s področja kulture. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE pri občinski skupščini Kranj 10 11. 12. 13. 14. 15. 16 :inost radio »Poglej, kakšno puško bomo imeli, poveljnik. Streljala bo glas"! neje kakor top.« Kovač je ponudil Geturiju svoj izdelek. Geti"'1 je pogledal cev: bil je zadovoljen. Eden izmed kovačevih pomočnikov je rezal kosce bakra, driipi je zbiral kamenčke — krogle za puško. Geturi je poskusil dve pUŠjjli naslonjeni na steno. Nameril je in pritisnil na petelina. c:ei'avn_(> je šlo le za orožje na en naboj, je bil vendarle zadovoljen. QjoŽp je orožje! Več kot polovica odreda jc bila že oborožena in Gef" ' čakal na priložnost, da bo preizkusil borce v večjem spopadu- Geturijevi partizani so bili oboroženi bolje kakor ljudje v drugih odredih. Odredni poveljniki -so se pritoževali v glavni" štabu, da imajo pri njih eno puško na deset borcev. Gelu.r'r 1 je pripovedoval o svoji delavnici za orožje. Zdaj so prihajali 11' obisk, da bi jo videli. Geturi je obiskal tudi bolnišnico. Pogovarjal sc jc s starim mundo-mogom in z ranjenimi partizani. V kolibo je vstopil Kamvamba. Bil je namrščen jn resen. C,c' turija je potegnil na stran in zašepetal: v . »Ujeli smo vohuna.« Kamvamba je pogledal poveljnika s in utrujenim pogledom. »Kakor si ukazal, smo spremljali sovražil ka. Vohun je odšel iz. kolibe.« Kamvamba je povedal poveljniku, da je Nžoropi ponoči pO5 . Ijal znamenja sovražnikovi zvezi in da jc sporočal, da pojde od" jutrj v akcijo. Nžorogi ne ve, da so ujeli tudi sovražnega voh'1"^ Geturi je vstopil v kolibo oglednikov. Nžorogijcva srajca J bila raztrgana, najbrž se je pretepal. Globoko jc povesil debe glavo na ozkih ramah. Iz. ust mu je tekla kri. . . g Ko je zagledal poveljnika, je Nžorogi dvignil glavo in dej a užaljenim glasom: ^ »Ukazi, naj me izpustijo, poveljnik. Trdijo, da sem vohun. - ' me vendar poznaš.« '| Geturi je gledal Nžorogija in pe čudil. Njegov obraz jc 's ,7;n bolečino, ko da so ga po krivem obdolžili. Nžorogi je preme človek! sj »Vse vemo, ftfžorogi,« ga je strogo pogledal Geturi. »Menf-izdal in holel si izdati Še druge.« Nžorogi se je razjezil. ^ »Nikogar nisem jzdal! Čc me ubijete, vas bo moj duh v* mirjal! In to dobro veš!c SOROTA. H.ftMffa 19M mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam zibko za kombiniran Jadran voziček in košek z blazino. ■Piskernik, Jenkova 8, Kranj. Ogled od 18. ure dalje 2453 Prodam poceni Topoljno C (Gi-ordinetta). Cerklje 150, blok 2516 Prodam montažno garažo. Oblak Jože, Gorenjesavska 17, Kranj 2517 Prodam nova hrastova vhodna, glavna, vezna steklena vrata v izmeri 90 x 200. Tršan Franc, Valbur-ga 54, Smlednik 2375 Prodam Primo 150 cem v odličnem stanju. Oblak, Dobravska 6, Javornik 2536 Prodam 3 komade traverz dol-iina 6 m, višina 20 cm. Naklo 73 2537 Prodam mlado kozo po kozletu. Beton Ignac, Rupa 26, Kranj 2538 Prodam kravo, ki bo čez 2 meseca teletila. Bajželj Antonija, Briitof 85, Kranj 2539 Prodam dobro ohranjen moped. Pot na Jošta 15, Kranj 2540 Prodam kravo s teličkom po izbiri. Zalog 41, Cerklje 2541 Prodam ogrodje desnega vzidlji-vega štedilnika po ugodni ceni. Kranj, Cesta na Klanec 31 2542 Prodam novo hišo 7 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2543 Prodam dobro ohranjeno 48-ba-*no klavirsko harmoniko. Ogled v popoldanskem času. Ovsenik, Kidričeva 26, Kranj 2544 Ugodno prodam sodobno kuhinjsko opremo, kabinet štedilnik na drva ter električni štedilnik. 9^'cd na Kocjanovi 19, (Kalvarija), vsak delavnik od 16. ure dalje 2545 Ugodno prodapi Prlmo 175 cem ali zamenjam za moped. Okroglo 10, Naklo 2546 Prodam stoječe seno. Šenčur 154 2547 Prodam par ogrodij za kavč, jesenovih. Novak, Cesta 1. maja 63, Kranj 2548 Ugodno prodam voz, navaden. Cerklje 52 2549 Prodam moped. Grad 18. Cerklje 2550 Prodam kravo. Zalog 67, Cerklje 2551 Prodam Prlmo 175 cem s prevoženimi 5000 km, odlično ohranjeno za 270.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 2552 Prodam dobro ohranjeno spalnico. Ogled vsak dan od 14. do JI; ure. Naslov v oglasnem oddelku 2553 Prodam letve (rabljene) za ostrešje. F. Cvenkclj, Ljubno 26, Podnart 2554 Prodam Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 2555 Prodam hišo z vrtom na Ovsi-Sah 26, Podnart 2556 Prodam tračno žago, litoželezno. Stirnova 5, Kranj 2557 Prodam tesan les za ostrešje. Triler Valentin, Stara Loka 17, škofja Loka 2558 Prodam dobro ohranjeno »Vesno« 150 cem ali zamenjam za NSU Primo. Naslov v oglasnem oddelku 2559 Prodam desni vzldljiv štedilnik, namizni. Nahtigal, Hrast je 11, Kranj 2560 Prodam večjo hišo za dvoje stanovanj, dvoje vrat, vseljiva, v '-jubnem. Markelj, Ljubno 35, Podnart 2561 Prodam večjo količino ooorni-kov (puntov). Podobnik, Hobov-ž nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 V« nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/o ostalo AMD škofja Loka zaposli takoj KV avtomehanika- Pismen« ponudbe poslati na AMD škofja Loka 2421 AMD škofja Loka — šola za šoferje-amaterje obvešča interesente, da prične v kratkem z novim tečajem AB kategorije. Prijaviti se je pri tov. Jesenovcu v trgovini Peko škofja Loka 2422 Avtomobilisti, motoristi, prevleke za sedeže dobite poceni pri Mohorlč, Kranj, Gregorčičeva 1 2425 Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje v Tržiču za enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2522 Izgubil sem denarnico z vsemi dokumenti ip vojaško objavo iz Kranja do Stražlšča. Prosim poštenega najditelja, da denarnico vrne p dokumenti, denar pa obdrži za nagrado. Naslov v dokumentih 2566 Iščem prazno sobo aH stanovanje v Kranju aH bližnji okolici. Dam lepo nagrado. Mohor Jože, Cesta .11.A 7, Kranj 2567 V torek zvečer sem Izgubil zdravstveno ln delovno knjižico na cesti proti Jpštu. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Pšcvska 18, Kranj 2JJ68 Oddam sobo starejši pošteni ženski. Naslov v oglasnem oddelku 2569 Enodružinsko vlsokopritlično hišo (dvosobno komfortno ln dva kabineta) z leno urejenim vrtom v centru Ljubljane zamer« hm za enakovredno v Kranju. P-mor'b'-oddat; v oglasni oddelek pod »TV1-no vseljiva takoj« 2570 Lepšega kraja na morju ni, Kot ti prelepa Povijana si ! Prepričajte se. Za malo denarja veliko zabave. Čakajo Vas veseli povljančani. Razveselili vas bodo z žlahtno domačo kapljico, morskim ribami, paškim sirom in prošekom. Pohitite1! Rezervacije sprejema trgovina Borovo Kranj vsak torek, četrtek n soboto. Vabi Povijana na Pagu Tovarna gumijevih izdelkov savn" Kranj takoj zaposli večje število delavcev za delo v proizvodnji. Pogoj: Starost nad 18 let. Delo v treh izmenah, 42-urni delovni teden s tremi prostimi vsobotami v mesecu, osebni dohodek po pravilniku od 30 do 40 tisoč dinarjev, povračilo stroškov prevoza nad 1000 din za prihod na delo. Pri izboru bodo imeli prednost kandidati z odsluženim- kadrovskim rokom. Prijave sprejema organizacijsko-kadrovska služba. Šolski center za blagovni promet v Kranju — Župančičeva 22 razpisuje vpis v naslednje šole: 1. v komercialno dvoletno šolo 2. v poslovodsko dvoletno šolo Pogoji vpisa: 1. Uspešno končana poklicna šola za prodajalce ali ustrezna šola, katerekoli druge gospodarske dejavnosti. 2. Kandidat mora biti zaposlen v blagovnem preh metu. Podrobne informacije dobite v upravi šole, tel. 22-48. Ravnateljstvo Delavska univerza Kranj razpisuje naslednje tečaje; PRIPRAVLJALNE TEČAJE ZA VIŠJE RAZREDE OSEMLETKE. Snov je razdeljena na dva, tečaja. Prvi tečaj obsega snov 5. in 6. razreda osnovne Sole, drugi tečaj pa snov 7. in 8. .razreda. Predavanja v vsakem tečaju trajajo 24 tednov. Pogoji za sprejem v tečaj so: starost 17 let, da je kandidat v rednem delovnem razmerju in da ima dovršene vsaj 4 razrede osnovne šole. II. PRIPRAVLJALNE TEČAJE ZA J. LETNIK TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE STROJNE IN ELEKTRO STROKE (jaki in šibki tok)- Pogoji za vpis: ustrezna šola ali kvalifikacija in dve leti prakse. III. SPREJEMAMO PRIJAVE IN DAJEMO INFORMACIJE ZA VPIS V I. LETNIK DOPISNE SREDNJE ŠOLE in sicer za strojni in eloktro oddelek. Pogoji za vpis: kvalifikacija ustnuzne stroke. V okviru seminarskega centra pri Delavski univerzi Kranj sprejemamo prijave za seminarje po posameznih predmetih za L, II. in III. letnik. IV. S pričetkom šolskega leta 1964/65 se pri Delavski univerzi Kranj formira CENTER ZA IZREDNE ŠTUDENTE NA VIŠJI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR, v okviru katerega bodo organizirani tečaji za izredne študente r&znih oddelkov. Vsled tega dajemo vse informacije glede vpisa in organizacije tečajev. Razpis za vpis na to šolo z vsemi pogoji za izredni študij je bil objavljen v »Glasu«, dne 3. junija letos. V. ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE TUJIH JEZIKOV in sicer iz angleščine, nemščine in francoščine. Tečaji so 4-mesečni in se bodo vršili po avdiovizualni metodi. Vsi tečaj} se bodo pričeli v septembru ali oktobru letos. Prijave sprejema Delavska univerza Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1 (poleg nove stolpnice), telefon 20-26 ali 22-43, pismeno ali osebno, odnosno telef. vsak dan od 7. do 14. ure, v sredah tudi od 14. do 18. ure. DELAVSKA UNIVERZA KRANJ TRGOVSKO PODJETJE »KURIVO« KRANJ proda od svojih osnovnih sredstev na Jesenicah, Cesta Borisa Kidriča št. 15 2 lokala (podkletena) s skupno površino 40.48 m2 Lokali so renovirani in opremljeni s telefonom, primerni za trgovino, pisarne ali slično. Vse podatke in dokumentacijo lahko dobe interesenti rta vpogled pri »Kurivo« Karanj, Gorenjesavska c. 4. Razpisna komisija LESNO GALANTERIJSKEGA OBRATA JESENICE razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA Pogoji: Srednji strokovni Izpit s 5-letno prakso. Razpis velja od 10. do 27. junija 1964. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. — Prijave sprejema razpisna komisija Lesno* galanterijskega obrata Jesenice do 27. junija 1964. Ilf'aja In tiska CP »tjorenjskl tisk« Kram", Koroška cesta 8. TekočI fačun pri NB v Kranju 607111-135 Telefoni: glavni ln odgovorni Prednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75. 28-97. Naročnina: letno Wa0, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, gojita 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese **a- Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. INSTITUT ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU proda iz svojih osnovnih sredstev DVANAJSTSEDEŽNI AVTOBUS ZNAMKE FIAT Ogled avtobusa je možen vsak dan od 8. do 12. ure V garaži Inštituta. CENTRAL gostinsko in trgovsko podjetje Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. kuharico za hotel GRAD HRIB Preddvor 2. točajko za restavracijo PARK Kranj 3. več natakaric(jev) 4. več vajencev za natakarje in kuharje Nastop službe takoj Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj se osebno zglase vsak dan od 7. do 9. ure na upravi podjetja. C8 LA S* SOBOTA, tt. fterfj« M* Tom Sawyer-detektiv HI. Twain: 10. Gromskai strela! — Ko sva ga zagledala, bi bila skoro izpustila pladnja s kavo ln kruhom na tla. »Tri sto zelencev, Jupiter Dunlap! Od kod Je vas prineslo semkaj?« Seveda je bil mož strašansko osupel ln videlo se mu je, da ne ve prav, aH naj se naju boji aH naj bo vesel. Najprej je prebledel kot mrlič, nato se mu spet vrnila barva v obraz. Čez nekaj časa je rekel: »Nisem Jupiter Dunlap, a tudi Philips ni moje pravo ime. Ce ml prisežeta, da bosta molčala, vama povem, kdo sem.« 11. »Ničesar ne bova izdala,« je vzkliknil Tom, »ampak če niste Jupiter Dunlap, tudi ni treba, da bi nama povedaU svoje pravo ime.« — »Zakaj ne?« — »Zato, ker ste mu podobni kot jajce jajcu. Če niste Jupiter, ste lahko samo njegov dvojček Jack.« — »Saj imaš menda prav. A povej vendar, fant, od kod naju oba poznaš?« Tom je nato povedal, kaj vse sva bila v preteklem, polet ju doživela na farmi strica Silasa. Ko je slišal, kako dobro veva vse nadrob-nostl o njegovi družini in poznava njegovo življenje, je naenkrat postal odkritosrčen ln zgovoren. 12. Rekel je, da je bil od nekdaj nepridiprav, da je tudi zdaj slab človek in bo pač do konca svojih dni malopriden, »Fanta,« je za klical, »vse tole, kar mi pripovedujeta, mi kliče v spomin nekdanje lepe čase in pri srcu mi je prijetno. Že več kot sedem let nisem slišal kaj takega. Zdaj mi še povejta: kaj govore o meni v soseščini?« Obrnil se je v profil in zamahnil z roko po zraku. »O vas že sploh nihče več ne govori; vašega imena se spominjamo morda le še na dan mrtvih.« šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport # šport • šport • šport • špo Srečanje s Petrovičem najboljšim strelcem v gorenjski nog. ligi Tomislav Petrovič, aktiven poročnik v škofjeloškem garnizonu, se v svojem prostem Času ukvarja z nogometom. To je 26-letni Kruševčan s končano vojn« akademijo, ki je v Škof ji Loki že tri leta in pol. — Kdaj ste začeli aktivno igrati nogomet? — — Leta 1947 sem že nastopal za domače moštvo v Kruševcu in od takrat dalje sem reden član domačega kluba. Za škofjeloški klub sem začel igrati leta 1961. — — Katera igra vam je ostala v najlepšem spominu? — — Najlepšo igro sem doživel letos, ko smo igrali z Bledom, kjer sem sam zabil pet golov. — — In kaj mislite o uvrstitvi našega moštva v slovenski nogometni ligi? — — Ker ne poznam kvalitete mo-Stva nogometnih klubov v bodoči slovenski nogometni ligi, težko prognoziram uvrstitev našega kluba. — Zahvalil sem se skromnemu, toda zelo prizadevnemu tovarišu, ki je letos zabil na prvenstvih 25 golov in tako spada med naj-boliše strelce na Gorenjskem. Pred državnim prvenstvom v orodni telovadbi Predstavljamo olimpijskega kandidata - Janeza Brodnika Gorenjska rokometna liga Janez Brodnik je že nekaj let stalni član državne reprezentance v orodni telovadbi. Kljub temu, da je najmlajši član državne vrste, niza uspeh za uspehom. Njegov trud bo letos poplačan s potovanjem na olimpijske igre v Tokio. TOMISLAV PETROVIČ 2e v zgodnji mladosti se je pričel ukvarjati s športom. S petnajstimi leti je pričel že redno trenirati na orodju. Njegova prva učitelja sta bila Blejca Ivam Mulej in Niko Robič, nekdanja elana blejskega »Sokola«, ki je že od nekdaj imel odlične telovadce, kateri so se sedaj vključili kot vaditelji v TVD Partizan. Nadarjeni fant je leta 1960, po končani osemletki, odšel študirat v Ljubljano na Lesno industrijsko šolo. Seveda orodja ni zanemaril. Takoj se je vključil v vrste TVD »Narodni dom«, kjer je treniral pod vodstvom trenerja VVild-mana, sedaj pa,že 2 leti trenira skupaj z Mirom Cera r jem pod vodstvom Borisa Gregorke. Izmed njegovih številnih uspehov naj omenimo naslednje: 1962 leta se je na mladinskem državnem prvenstvu uvrstil na 6. mesto, a v dvoboju proli Vzhodni Nemčiji je bil najboljši Jugoslovan. Leta 1963 je doživel večjo poškodbo — potrgal si je kite na ramah, a kljub poškodbi je na državnem prvenstvu v zveznem merilu dosegel odlično 9. mesto. Januarja ie na turnirju republik postal s 7. mestom najmlajši olimpijski kandidat. . Mlademu telovadcu smo postavili nekaj vprašanj: «Pft Tvoj največji uspeh do sedaj? V Sarajevu sem na izbirnem tekmovanju za reprezentanco proti Vzhodni Nemčiji zasedel drugo mesto. Bil sem v odlični formi, saj sem na samem dvoboju bil najboljši Jugoslovan. 9 Kako se pripravljaš za olimpijske igre? Za Tokio se priipravlia 10 kandidatov: Cerar, šrot, Čaklec, Men-čik, Vidovič, Anić. Lopidič, Skaza, Petrovič in jaz. Vsakih 14 dni se vsi kandidati zberemo v Ljublja-ni, kjer imamo skupni trening. V ostalem času se pripravljamo v svojih klubih. $ Koliko treniraš? Treniram šestkrat na teden 3 do 4 ure, skupaj s Cerar jem, pod vodstvom trenerja Gregorke v Študijski telovadnici v Ljubljani. O Vidim, da ti trening vzame precej časa. Kaj meniš o vrhunskem športu in študiju? To dvoje bi še šlo skupaj, samo drugim »užitkom« (ples, kino in podobno) se je treba odpovedati, šola mi ne dela dosti preglavic. Nameravam nadaljevati s odločalo ali gre celotna telovadna vrsta V Tokio ali ne. Septembra pa bodo nato skupne priprave olimpijske reprezentance v Ljubljani. # Tvoj plasma v Tokiu? Največ uspeha pričakujem v parterju, kjer dobivam zadnje čase najvišje ocene (9,50—9,55). S takšnimi ocenami bj se lahko uvrstil pod dvajsetim mestom. Naša telovadna vrsta se bo uvrstila nekje med 6. in 8. mestom. JANEZ BRODNIK študijem. Tedaj bo učenju treba posvetiti več časa, seveda na račun športa. # 13. do 14. junija bo državno prvenstvo v Zrenjaninu. Na katero mesto računaš? Poleg Cerarja sta največja tekmeca Petrovič in Šrot, ki zadnje čase ni bil v najboljši formi zaradi poškodbe. Če bo šlo vse po sreči, se bom uvrstil na 4. — 5. mesto. O Koliko nastopov te še čaka pred odhodom v Tokio? Po državnem prvenstvu greva s Petrovičem na mednarodni turnir evropskih držav, ki bo v Con-stanci v Romuniji. 2. avgusta bo v Skopju podobno tekmovanje, konec avgusta pa bomo imeli dvoboj s Poljsko. To tekmovanje bo # Kdo bo olimpijski zmagovalec? Prvi bo Endo. Prav tako bodo ekipni zmagovalci Japonci, drugi bodo Rusi, tretji pa Nemci, • Tvoji načrti za prihodnost? Rad bi sodeloval še na prihodnjem evropskem prvenstvu ter naslednjih olimpijskih igrah. Zelo si tudi želim potovati v Tokio, če bo šlo vse po sreči, nas bo šlo tja kar 6 Blejcev: pet veslačev in jaz. To pa za tako malo mesto kot je Bled veliko pomeni, saj pravijo, da je samo v množičnosti kvaliteta. Mlademu Brodniku pa tudi blejskim veslačem želimo pred odhodom v Tokio veliko sreče in uspeha pri njihovih nastopih v mednarodni areni. Upamo, da bo v Tokio potovalo zares 6 Blejcev! A. Remlc Še zadnje kolo V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo Gorenjske rokometne lige, tako, da bo tekmovanje jutri zaključeno. Prvo mesto je že oddano, medtem, ko bo borba za naslednja mesta še zelo ostra. Največ izgledov za osvojitev drugega mesta ima Žabnica, vendar tudi Radovljica ni ostala brez »šans. Zaenkrat se je nepričakovano vrinila na četrto mesto druga ekipa Kranja, vendar Selca in Savica še nista vrgli, puške v koruzo. REZULTATI: Kranj B : Selca 15:14 (9:7) Kranj B: Černigoj, Šifrar 5, M. šifrar 3, Hribernik 2, Jereb 2, Trillcr 2 Selca: M. Gartner, F.Garlner 6, Krek 2, Kemprle 2, Božovič 4 Sodil je Šušteršič Franc iz Kranja. Krvavec : Tržič B 29:21 (13:11) Krvavec: Ogrin, Jagodic 1, M. Bolka 8, Kadunc 4, šteblaj 8, Omers 4, T. Bolka 3, Preša 1 Tržič B: Zazvonil, Perko 9, Lu- kanc 1, Dornik 8, Nadižar 1 Sodil je Hvasti Andrej iz Kranja. Križe : Duplje B 24:21 (10:8) Križe: M. Sitar, V. Ješe 8, j-Sitar 6, F. Jazbec 4, J. Ješe 1, Teran 3, E.Ješe 1 Duplje B: Boncelj, GrašiČ 6; Marinšek 5, Konjar 1, S. Boncelj 5, Čubej 4 Sodil je šparovec Jože iz Kranja. Radovljica : Žabnica 28:17 Radovljica: Mesaric, Ravnikar 5, Novak 6, Koren 6, Tadič 8, Ravnik 3 žabnica: Tonja, Peter Pipp g| Pavel Pipp 5, Mihclič 4, Oblak 2, Mesec 1 Sodil je Bartol j Janez iz Kranja. Sava B : Storžič 23:24 (8:12) LESTVICA: Križe žabnica Radovljica Kranj B Savica Selca Storžič Duplje B Tržič B Krvavec Sava B 19 19 0 19 16 0 20 16 0 19 11 0 19 10 1 19 11 0 19 10 0 19 8 1 19 5 0 19 4 0 19 0 0 0 419:180 3J 3 370:207 32 4 376:251 32 8 194:204 21 8 202:232 21 8 269:274 2J 9 291:281 1» 10 244:288 13 14 187:312 J 15 162:329 J. 19 38:165 0 P. S. Športni teden v Križah TVD Partizan v Krizah se je lotilo velike akcije — od tl\ do 21. VI. bodo organizirali športni teden, kar je tam že tradicija. Domačini bodo priče številnim športnim dogodkom in to v šahu, namiznem tenisu, rokometu, atletiki in telovadbi. Okoli sedemsto nastopajočih športnikov bo nastopalo po naslednjem programu:" • v sredo, 17. 6. ob 17. uri bo v šoli v Križali ekipno šahovsko prvenstvo • v četrtek, 18. 6. ob 17. uri namiznoteni.ški turnir • v petek, 19. 6. ob 16. uri rokometni turnir, na katerem bodo nastopale ekipe: Duplje, Tržič, Kranj in Križe 0 v nedeljo ob 14. uri na igrišču v Križah telovadni nastop. Osrednja prireditev športnega tedna bo v nedeljo. Na telovadnem nastopu bodo nastopali znani športniki iz raznih krajev Gorenjske, učenci osemletk iz Tržiča in Križ, pripadniki JLA, Člani alpskega letalskega centra, najboljši orodni telovadci in Atleti Gorenjske. Skupno bo okrog 700 nastopajočih. Med od\ mori bo igrala godba na pihala. Vsekakor zasluži TVD Partizan vse priznanje, a prepričani smo, da bomo po uspelih nastopih organizatorju ponovno lahko lz srca čestitali. Želimo si še več podobnih prireditev na Gorenjskem! ' KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA ® KULTlT Rudi Simčič razstavlja V nedeljo so odprli v avli razstavnega prostora na Bledu umetniško razstavo RUDIJA SIMČICA iz Ljubljane. To je tretja razstava v letošnji turistični sezoni. Avtor razstavlja slike v olju, zanimive grafike in monotipije. Odprta bo predvidoma do 20 junija, tedaj pa bo na vrsti slikar OLAF GLOBOČNIK. Obisk na dosedanjih razstavah je komajda zadovoljiv. Največ ljudi obiskuje razstave ob različnih prireditvah, ki so v istem poslopju, medtem ko v popoldanskem času, ko so razstave odprte, prihajajo ljudje na ogled bolj poredko. Izkušnje iz prejšnjih let pa kažejo, da je obisk mnogo boljši v glavni sezoni. pumi hi jih GLeonmo Švejk v Rusiji sovjetsko češki film režija: Jurij Ozerov, igrajo: Jožef Abraham, Rudolf Hrušinski Literarno delo Dobri vojak Švejk, Jaroslava Haška, predstav-, lja eno naj izvirne j ših reakcij na grozotno nujnost prve svetovne vojne, a je tudi oster pogled satirika na družbeno dogajanje v črno žolti monarhiji pred vojno in med razsulom. Smešenje po- licijskih metod starega režima, Švejkovo »nadmudrivanje« birokratske oblasti in preprost, že kar profan slog Haškovega pisanja, so napravili delo za svetovni bestseller in svojevrstno izpoveda-ni »no more« njegovega avtorja*. Ne da bi ohranili duha Haškove mojstrovine, so avtorji filma Švejk v Rusiji izkoristili (čeprav malo pozno) povpraševanje po popularnem junaku in ga kot okrasno fasado postavili ob življenjepis avtorja, a jc nekvaliteten rezultat demanti ral potrebnost podobnih potez, švejkovo okorno stati ran je je dokaz neustvarjalnega pristopa do literarnega lika, kar je imenitno nasprotje skrivnostne besede »prerasti« literarno delo. Solidno nasprotje Švejkovi sintetičnosti jc filmski Hašek. Posebno epizoda z revolucionarko Šuro je že kar mala mojstrovina. Na tem mestu je filmska pripoved prepojena z liriko, ki daje celot- Kratki film tega tedna: Eppur si muove Ob ritmu klavirja se zvrste odlomki redkih začetkov naše kinematografije, kj pa v svoji nepo- nemu delu najvrednejši poudarek, polni izbranosti učinkujejo bolj kot prilika ogledati si doslej shra-njeni material, kot pa prisostvoj vati zvesti retrospektivi, pa na' potem končni vzklik: Jugoslovan* ski film je končno krenil, zvem še tako ironično. N. K« Razstava bratov Šubic na Jesenicah Likovni odsek Svobode Jesenice je pripravil letos že peto razstavo. Odprta je bila v soboto zvečer v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah. Narodna galerija v Ljubljani je dala Jeseničanom na voljo 18 izbranih del bratov Šubic. Slikarska razstava brfllov Janeza in Jurija šubica, ki sla potomca starega kmečkega podobarskega in slikarskega rodu iz Poljanske doline in poglavitna utemeljitelja našega realističnega slikarstva, je bila odprta s kratkim koncertom violinistov Ane in Jožeta Bediča. Po uvodnem koncertu pa je kustos Narodne galerije seznanila navzoče z življenjem in delom bratov šubic in ie razstavljena dela tudi strokovno tolmačila. Narodna galeri- ja je tudi tokrat s posredovanje^ zbranih del Janeza in Jurija »u-bica obogatila likovno dejavno^ jeseniške Svobode, ki je v sezoni posebno pestra. Razsta ' ', !e šol« ki bo odprta samo še jUtn bila dobro obiskana, Zal, Pa . tokrat zaradi skorajšnjega 7.9k"Jj* ■ ka pouka niso organizirale ** pinskih obiskov.