Nekaj o rekvizicifah. Namestnija je izdala za člane rekvizicijskih koinisij navodilo, kako se jini je ravnati pri rekvizioiji Jita, fižola, krompirja in sena. Dobfo je, da so tudi ;«aši ljudje poučeni o teh navodilik in sioer zato, da =se bodo vedeli braniti, če komisije segajo pri rekvizicijah predalei. V komisiji morata biti poleg od politične oblasti določenih ojofe še tudli župan ali njegov namestr ik in kmetski izvedenec (cenilec), ki ga dolofii župan. Ce pri tehlnnju, merjenju ali cenitvi vidi župan ali kmetski strokovnjak, da hoSeio ostali člani komisije posamezne pridelke previsoko ceaiti, ima praviOi ugovarjati in ceniti po svoje. Naj torej županiin komisijam prideljeni strokovnjaki skušajo varovati občane pred krivičnimi predpisi. Posestnik mora sani pokaza»,i komjsiji svoje zaioge. Brez navzočnosti posestnika ali njegovega namestnika se zalog ne sme pregledati. (Odstavek 3 omenjenega navodila.) Važno }e, da gospodar, kjer se rekvirira, pazi, >ia se vse natančno in ne v njegovo škodo popiše. Za prekrano se mora pustiti do nove žetve za osebo vsega skupaj pri rekviriranju od 1. do '5. decembra 80 kg žita, 7 kg fižola ali drugih strort:iic, od 16. do 31. decembra 75 kg-žita in 6 kg fižola, od 1. do 15. januarja 70 kg žita in 6 kg fižola, od 16. do 31. januarja 65 kg žita in 5 kg fižoia, od 1. do 15. februarja 60 kg žita in_5 kg fižola in «>d 16, do 28. februarja 55 kg žita in 4 kg fižola. 3Crompirja za oddajo komisije sedaj veB ne predpisuiejo, teravefi samo cenijo ali pretehtajo, koliko ga je v zalogi. Predpise za oddajo razpošlje potem na podlagi komisijoncl'!:!i seznamov okrajni krompirski nad.zornik. Za hrano se rafiuna odslej za osebo do nove žetve 70 kg krompirja. Za s e m e je najbolje, da pridelovalec kar sam, ge predno pride komisija v hišo, lofii semensko žito, fžol in krompir o! ostauh zalog. Ko pnile komisija, mora takoj povedati, da je dotično žito ali krompir določen za seme. Komisije imajo naročeno, naj rafiunajo za seme te-le množine: pšenica: za nizke (rodovitne) lege 150 kg za hektar, 200 kig za srednje lege in 250 kg za visoke (suhe, slabe) lege, rži 140, 180 in 250 kg, jefimena 130, 180 in 220 kg, ajde 70, 90 in 120 kg, prosa 15, 20 in 25 kg, koruze 50, 60 m 70 kg, ovsa 150, 200 in 280 kg, fižola 50, 70 in 90 kg, konjskega boba 290, 220 in 240 kg, grašice 120, 160 in 200 kg, lefie 100, 120 in 140 kg. Krompiija se mora pustiti za seme 15 do 25 met. stotov za hektar. Za k r m o mora komisija prepustiti pridelovalcu: jeCmena 15% pridelane množine (če se je že pcrprej odračunalo seme); prosa eno petino, odraSunati se mora poprej seme in koruze eno četrtino. Oves se sme krmiti samo konjem in sicer za vsakega konja 1 kg na dan, t. j.: tam kjer posluje komisija od 1. do 15. decembra 255 kg, od 16» do 31. decembra 241; kg, od 1. do 15. januarja 225 kg, od 16. do 31. jan. 210 kg, od 1. do 15. februarja 195 Kg in od 16. do 28. februarja 180 kg. Za vsako žrebe, ki se še bo skotilo prihodnje mesece, se raSuna 50 kg ovsa. Zadnje žito se sme vse pokrmiti. Grahorice se sme 2 Iretjini pridelane množine porabiti za seme in krmo, ena tretjina pa se mora oddati. Krompirja se mora računati 20% vseh zalog za krmo in 6% za pokvarjenje. Pridelovalec naj natanSno navede, Tfoliko oseb mcra prehraniti čez celo leto. Vštejejo se vse osebe, !ci so stalno pri hiši na hrani in' tudi dninarji, roKodelci, občinski ubožci itd. Pri dninarjih morajo koraisije upoštevati ta-le ključ: Ce navede posestnik, da rabi skozi celo leto 50—400 dnin, se računa to za 1 osebo pri hiši več, 400 do 800 dni 2 osebi več, 800 do 1200 dnin 3 osebe ve6. Ce je samo do 50 dnin, se ne računa. V zapisnik se morajo vpisati tudi osebe, ki imajo pri posestvu pravico do dobave žita, moke ali krompirja (viničarji, prevžitkarji itd.) Namestniško ii.i'i.Kli.'.> še dalje dnlofta, da se vrste krompirja, n. pr. ,,mod|ri krmilni krompir", ,,nov Paulsenov modri ali beli debeli krompir", ,,profesor Woltmanov krompir,, ali krompir ,,U-p-to-date" itd., ne sme drugače upjfilili nego '/a seme. Tak priznani semenski krompir se torej mora popolnoma pustiti za seme in se mora kmetu od drugih vrst odračunati za hrano in krmo. Pridelovalec naj tudi pazi, da v slučaju, 6e so njegove zaloge žita, iižola ali krompirja tako male , da ne bo izhajal ž njimi do no.ve žetv e. k o m i s i j a v '*•> iše v zapisnik: ,,Ima zalog za preh r*^ n o svoje družine samo do . . ." To je važno raditega, ker se mora dotični družini po preteku tega Casa dati krušne fcarle Na vsak način pa mora posestnik zahtevati, da se pri rekviriranju vpoštevajo le samo tiste množine žita, fižola in krompirja, ki gaposestnik ob Basu rekvizicije resdejanski poseduje, in ne tiste množine, ki so jib izrafiunali uradniki na podlagi veSinoma napačnih žetvenih popisov. Nikjer tudi ni predpisano, da bi moral pridelovalec predpisane množine pridelkov takoj oddati. Vsakdo se še naj Daknadno prepriča, ali ni bil predpis napafcen. Vsakdo si še naj na podlagi današnjih podatkov izraSuna, koliko mu je treba ocMati. Ce so mu predpisali prevelike množine, naj takoj pri komisiji ugovarja, ali pa se naj pritoži na o. kr. okrajno glavaritv». Komisijam je tudi narofieno, da morajo postopati uljudno in prizanesljivo.