„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek. Inhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številko veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h. dvakrat 25 h, trikrat 35 h. A fviieb-i mi * f - I Finančni minister je vitez Korytovsky. On je AVStrlJSKl ministri. | Poljak ter slovi kot jeden najboljših izvedencev v državno- Pod sedanjimi ministri dob jo avstrijski narodi novo j gospodarskih zadevah. V državnem zboru s Poljaki občuje volilno pravico. Vsak moški državljan, ki je 24 let star, bo i izključno poljski. smel voliti poslanca za državni zbor. Ne gleda se ne na j Trgovinski minister je dr. Fort. Ta je čeh od pet bogastvo no na uboštvo, ne na učenost ne na priprostost, do glave ter kaže to tudi, kadar nemški govori. Koj spoznaš vsakdo brez razlike stanu in izobrazbe je poklica« voliti. Ceha iz te nemščine. Toda kmalu bo prišel čas v Avstriji, Volitve bodo v teku enega meseca razpisane ter se bodo ko se bodo Nemci učili slovanskih jezikov in ne narobe. Železnični minister je Henrik Prade. Vitez Korytovsky. vršile koncem meseca maja. Krščanski slovenski volile', bodite pripravljeni, takrat bo treba v boj proti nemškutar-skim ter slovenskim liberalcem in proti soculdemokratom. če smo edini, bo zmaga , na naši slovenski krščanski strani. Ministrski predsednik baron Bek je potomec češke uradniške rodovine. Mož je zelo nadarjen, resnega značaja in globokega verskega prepričanja. Govori tudi češki in nekoliko slovenski. Njegova mati biva v Plovni pri Žalcu. Sin jo mnogokrat obišče. V Savinjski dolini je baron Bek znana ter priljubljena oseba. Minister za notranje zadeve baron Binert še je mlad človek ter je le bolj prednja straža ministrskega predsednika Beka. Ne pokvari mu nič, in to je dovolj. Bek si ga hoče ohraniti v ministrstvu. Minister za uk in bogočastje je dr. M a r h e t. Star liberalec, in ker je tudi poslanec, bil je prej ud liberalne stranke v državnem zboru. Zraven še je seveda strasten Nemec. V Avstriji se višji krogi trdovratno branijo, da bi vzeli za naučnega ministra kakega Slovana ali katoliškega moža. Zato pa tudi Avstrija razpada. Pravosodni minister je dr. Franc Klein. Ni poslanec, ampak je bil vedno le uradnik. Kot pravoslovec je visoko izobražen ter slovit. Sicer pa je Nemec, in četudi ne strasten, vendar se vedno uda nemškim zahtevam. Poljedelski minister je grof Auersperg. Star uradnik, liberalnega mišljenja, ki se mnogo no briga za poljedelske zadeve. Vendar si tudi ne upa nasprotovati kmečkim željam in poiebno vstrajno brani kmečke zahteve glede živine. Baron Bek. pl. Doršata. Dr. Market, Dr. Foft. sS HiSBGrof Auersberg. FZM. Šenajh. Dr. Klein. pl. D e r š a t a. Bojen iz Gradca, seveda Nemec, a je slovanskega rodu, njegov oče je bil dalmatinski Hrvat. To se mu pozna tudi še pri nadarjenosti, ker je v državnem zboru jeden izmed najbolj pametnih Nemcev. Domobranski minister je bil skraja pod ministrskim predsednikom Šenajh, a med tem je že postal skupni vojni minister. Na njegovo mesto je prišel Lačer. Minister za češke zadeve je dr. Paca k. Seveda navdušen Slovan. Minister za poljske zadeve je dr. Dziedužicki. Pameten mož, visoko spoštovan Her dober Slovan. Minister za nemške zadeve je Prade. Zvit človek, nestrpen Nemec, sicer pa ni mnogo na njem. To ministrstvo nam je dalo novo volilno pravico. Ker je po večini nemško, zato tudi Slovenci nismo dobili, kar nam gre. A kar smo dobili, hočemo obdržati. Na delo, krščansko-slovenski volile! I - Naš list bo bržkone že v prihodnji številki začel objavljati navodilo za pri-nodnje volitve. Opozarjamo svoje somišljenike, da že zdaj začnejo misliti, kako bodo v svojem kraju najbolj uspešno začeli agitirati za prihodnje volitve. Narediti bo treba načrt, in po tem načrtu dosledno in pogumno na delo do zmage. Mladeniči! Mladenke! Vaše moči so naj-silnejše, porabite jih in dajte jih v službo svojemu katoliškemu slovenskemu narodu, iz katerega ste izšli. Neustrašeno v boj za vzore, ki plamte v vaših srcih. Kjer je mladina, tam je zmaga! Grof Dziedužicki. Baron Binert. Dr. Fr. Pacak. Čigave so šole? To vprašanje je rešil v zadnjem „Štajercu" nekdo, ki se je podpisal „zaveden krnet" tako le: „Šolo smo si kmetje postavili za poučevanje otrok, in za njeno vzdrževanje mora kmet poseči globoko v žep: zato pa kmet ne sme nikdar stopiti v šolo!“ i ona posebaem predavanju razložilo, kako naj se iznšuje ta vetr iztisih po župniji. Pa im da bi se kdo mislil, da so • knjigovodski načrt. Olani zvezanih društev naj sežejo po naše deklet« tako tuđe plesalka iu naši fantje morebiti koledarčku; vsak, kdor se zanima za društveno življenja, šnopssrji. O to nsl Naša deklete s> preponosno ia tudi ; ee bo iz njega lahko mnogo naučil. Prepričati smo, da ga prepešteae, da bi hodile po gosri Im h in plesiščih in šaši * bo vgak s takim zadovoljstvom prečital, kakor smo ga mi, fantje so proomik&ii, da bi se bratili s šnopsarji, ampak mi j in priznal, da njegova vsebina obsega dnevni red dolgih beremo zato da napredujem ) s čas im, da so utrjujem» v bodočih bt vašega izobraževalnega dela. dobrem, da se tem kije varujemo nerodnosti, ki bi mm :-------------------------------------------——------------------------- ne bile v čast, ampatt v sramoto. A ua čait mi nekaj DorflćlČG HOViCC. damo «n ponosa nam tudi ne manjka. Najboljši dokaz, da j Na8 list bo odsIej redno prinašal slike. Danes je za-naše poštene mladenke m naši zavedni mladeniči ne zv ?n^iui ,U bo u ^emka v našem listu naSla pravljajo denarja no snopsanjah m pims&h, je „Cčhehca" VBepOV8odi odobravanje. Ker pa nas sliko stanejo zelo Manjinih družb. Kakor ne je v svojem času poročalo, se { za t0 b „,0 ,;bio izh8j^ )e tedaj, če se še zopet je ta ustanovi a c a 2. A c.ozdoj nain še m umrla, p0mQ0jj ||ovdo nojih naročnikov. Slabi ljudje strastno agi-ampak pndno donasa kronice m dozdaj hj je že nanosila , |,rajo 7ri lirodaia wed t9dai svoje vaie-nem društvu Upamo da se ga bodo udeležili vsi zavedni pi.g4{vo za 26000 K. Glas g. Pruč je bil pri mladen ci m tudi mtadeoke. . j zadnjih občinskih volitvah odločilen za nas Slovence'. A sedaj „Mladeniška zveza pri Veliki Nedelji" začne ledno | pa kupuj'a „Siilmarha* ta posestva.. Ia tako bo šlo naprej. poučavinje m zborovanje. Le tako naprej, vrb funtje! ^ ’^SUdmarka" ima sedaj načrt osredotočili svoje grabeži;ivo Vransko. Tndi me vranska dekleta ne spimo. Mo- \ dei0 v šentiljski župniji. Na ti način se nasprotnikom sča-aečno se zbiramo v sobi izobraževalnega društva, kjer so ; »orna res utegne posrečiti, kar tako pohlepno žele: potom učimo lepo živeti, se zanimati za dobro berile in lepo petje, nakupovanja slovenskih posestev pognati domačine Slovence Tudi nam sa ponuja „btajeic" in „Narodni list", a me ta z domače gruda . . , Tekom nekaj let je „Sii latarka* samo lista ne maramo, ker vemo nakaj. v naš) župniji pokupila šest večjih posestev in sicer: Irglovo Vurberk. Pri nas se je zgodilo dne 6. t. m. nekaj j, zraven žel. postaje (sedaj g. Kondela), Zelnikovo (Bodhaszdt) takega, kar najstarejai ljudje na p >inuij\ Imeli smo — J posestvo, kjer rt,ji kobača „Siidmarkhcf4, KrammholČevo, shod. In sicer se je vršil nataaovni shod novega „Gospo- Popmajerjovo in Pručavo. Kskor se govori, pogvja se „SU1-darskega izobraževalnega dtnitva". Ljudi sa je nepricako- f marka* še z nekaterimi tukajšnjimi veleposestniki zaradi vano mnogo zbralo. Zborovanji je predsedoval g. Kr e- nakupa. Pomoči ni od nikoder! pek. Nato je govoril odposlanec „Slov. kršč. socijalne Trbovlje. Katohško delavsko društvo je praznovalo zveze za Štajeisko" g. dr. Korošec obširno o izobrazbi, l due 2. m. m. svojo desetletnico. Natlačeno polni so bili g. Kokelj je nato razlagal pravila. Društvo bo začelo prostori, ker se je v la namen priredil poučno zabavni večer: takoj s podučeimi predavanji in sicer se bomo najprej učili ! petje, deklamacija, igra „Mlinar in njegova hči“, bi je zlasti zgidovino domsčega kraja, zgodovino Vurberga. Ta i lopo nspoia v posebno čast mlademu režiserja Županu, ia je jako lepa in zarimiva. Le pridite obilno k predavanjem I ? govor dr. Kreka. Ni še .umrla krščanska zavest med trbo* Društvo je pristopilo k „Slov. bršč. soc. zvezi za Štajersko" ! veljskia delavstvom. Fran. Tndi mi se gibljemo. Nadi mladeniči in de- jj kleta se prav marljivo udeležujejo mesečnih shodov. Prod ‘ kratkim je pristopilo 7 fantov in 17 deklet na novo v „M&- | rijino družbo". Le tako nerstrašeno naprej! Zdaj ob nastopu novega leta naročimo si dobrih časnikov, posebno „Nad Dom“, ki je najcenejsi slovenski list. Šalovci pri Središča. Čajte, poštni pot bode v tem novem letu vsaki dan prilomastil s torbo k nam. Bode li imel vsaki dan kaj nositi? To je vprašanje! AH kako ga rešiti? Rešimo ga lahko sami. Vsaka hiša v vasici si naj naroči kako koristno dobro berilo. Nekaj imamo sicer ža takih, ki težko čakajo dneva, ko dobijo berilo, a teh je komaj ena četrtina. Vsi o (stili so še mrtvi, vsi so dremljejo. Mnogo jih je, ki sploh ne berejo ničesar, izgovarjajo se, da jim časa manjka. Časa so dobi dovolj, kateri lo hoče, ga najde, tudi sa berilo; posebno sedaj po zimi, ko se radi držimo v tepli sobi, je kaj prijeten večer, kjer se bere kaj Inpega, kaj podučljivega. Samo začeti je treba in privadimo se vsemu Sedaj, ko živimo v takih burnih časih, ko hočejo naši nasprotniki nas pogrezniti v blato, je dobro, da bere tudi kmečki stan veliko, da pride do spoznanja, kaj je in kako mesto zavzema. Kajti od kmečkega stanu so odvisni vsi drogi stanovi. Naučimo se tudi, kako zboljšati svoje posestvo, da ve ceniti vse svoje blago, tako da ga ne goljufa lahko vsak prekupec, katerih je sedaj polno po svetu. Spoznati moramo, da nam je Bog dal poleg žnljavih rok in trudnih nog tudi razum, ki ja velike vrednosti za nas. Uvideti meramo, da jo prislovica nepopolna, ki pravi: Najlepši grb tega sveta, Sta plug in motika sred polja. Šardinje pri Ormoža. Knam še vedno pošiljajo iz Ptuja nekaj „Štajercev". Če se ne motim, jih je osem. Žali-bog, da imamo v naši občini sedem takih mož, ki vživajo ta strup. — Prenovili bodo kapelo na Runči, da se bo lahko v njej služila sveta masa vsaj po letu. To bode dobro za šolarje. Dobje pri Planini. Ker me dopisnik iz Dobja pri Planini že več let prav nesramno napada v „Štajercu" in „Slov, Narodu" in mi tam očita in podtika sramotivna dejanja, katerih nisem nikdar storil, ter vedno namigava, da še bo več razkril, poživljam ga javno, naj slobodno vse pove, kar še ve o menil Zahtevam pa od njega, naj bo tako možat, da se podpiše in mi da priliko se braniti. D ikler pa tega ne stori, ga imenujem škodoželjnega obrekovalca in bndobnega lažnjivca. Jernej Vurkelc, župnik. Muta. To, kar bodete, gospod urednik, brali v teh vrsticah, mi je že šlo dolgo po glavi in tudi na papirju stoji že dolgo, samo na lepo prepisati sa nisem do zdaj še upal in Vam poslati; čegar roke so namreč privajene zgolj težkemu deln, tega obide strah, kadar se loti pisarije; ker naj še tako zvesto in počasi mala črko, nazadnje so le same pokveke, katere bi najrajši takoj ugonobil. Potem pa je še ta križ z menoj, da moram svoje slovenske misli pisati z voglatimi nemškimi pismenkami, tako da bodete, »ko hočete to porabiti, kar Vam pišem, morali še celo reč prepisati na slovrnske črke. Tnkaj namreč v nemški šoli že od nekdaj nič kaj radi ne pokažejo tistih latinskih pismenk, s katerim pišejo vsi narodi in tudi mnogi izmed Nemcev, ker bi potem znali mi tndi slovenski brati in pi sati in ker govoriti že znamo od doma, bi tako vkljub nemški šoli bili vešči slovenskega jszika v govoru in pisavi. To bi pa bilo gospodom sila neljubo; zato je le tista voglata, le v nemščini se nahajajoča pisava smela imeti veliavo, tako da se splošno podpisujemo zdaj, kakor sledi: jpaterrmjdj, (£rijau$, Slotar. Kdcr bi torej mislil, da smo mi Nemci, ker se ne znamo drugače podpisati, bi se motil; še zavedni Slovenci smo vmes. Jaz ne znam slovenski pisati, pač pa sem se naučil brati tekom časa, tako, da če bom videl to svoje pismo v „Našem Domu" natisneno, bom kmalu videl, koliko ste mi, gospod urednik, popravili ali izpustili. Po stojem stanu sim jaz Hvar; tukaj nas je namreč dve vrsti delavcev; kovači in livari, med tednom smo vsi enako črni. Jaz sem Ika- in sicer zlivam take zvone, ki nimajo keblja in so z odpr, no obrnjeni navzgor, t. j. kotle; pa ne kotlov za žganje, ker bi se mi zdelo pregrešno, če bi pomagal delati take kotle, ampak mi delamo le kotle za kuhinjsko porabo; kdor se z menoj dober naredi, mu pošljem novega še toplega, a seveda ne zastonj. Ako bi Vi zahtevali, bi znali mi tndi črke zlivati za vašo tiskarno; samo Vam bi malo pomagale za „Gospodarja", ker bi nam naš delodajalec ne dovolil, druge zlivati, kakor take, ki smo se jih v šoli učili, tiste nemške oglate. Ker Vam torej s to ponudbo ne bi mogel vstreči, hočem Vam rajši odzdtj naprej več kaj pisati, ako bodete to prvo natisnili. Saj je zdaj „Gospodar" dobil v novem letu večje letance (perut'), ako pa pride v „Nas Dom" smo še rajši, ker nas je več naročnikov zanj. 8i8jaf. Nova Štifta pri Gornjem gradn. Novo leto se tukaj ni na nič kaj prikupljiv način začelo. Saega smo že poprej imeli več kakor dovolj, a na novega leta dan je pa od nekod prižvižgal močen vihar, ki je s snegom plesal, da je bilo groza. Na nekatera mesta ga je d > 3 metre visoko nanosil. Iztaknil je tudi vsako špranjo, da ga »am jo poslal za novoletno voščilo. Če bodemo v tem letu imeli vsega tako v izobilju, kakor sedaj snega, se btde p» že dalo živeti. Sedaj ob začetku novega leta bodemo morali misliti, kakšno časopisje si bomo naročili? Nič premišljevanja ampak sklep: naročimo si samo dobre časnike, v prvi vrati „Slovenskega Gospodarja14 ali vsaj „Naš Dom", in sicer. Vsi kakor hočejo nasprotniki ■ slabimi časniki in brošurami noseči svoje mladovredne namene, tako se jim moramo mi z dobrimi časniki postaviti v bran. Zato pa agitirajmo, da se razširi dobro časopisje povsod, zlasti med mladino. Mladenič, namesto da z neumnim pijančevanjem denar zapravlja in Boga čas krade, naj bi rajši kai pametnega čital, pa bi bil stokrat bolj na dobička. Da bi bilo pa pošteno berilo škodljivo tudi dekletom, pa zelo dvomim. Po drugih krajih imajo lepo razvito društveno življenje, a tnkaj? Kedaj bode prišel dan, ko se bodemo radovali ob ustanovitvi bralnega društva? Dal B>g, da se nam ta želia kmalu izpolni, da se potem začne v našem lepem gorskem krajn novo narodno življenje, in potem se bo naša žnpniia tudi v narodnem oziru po pravici imenovala: „Nova Štifta". Bog in domovina! Koroške novice. Koroško-slovensko delo. Naša naloga je sedaj, da vse moči posvetimo slovenskemu volilnemu okraju Borovlje-Kaplja-Dobrlavas-Pliberk. Složno in krepko delo nas more sedaj rešiti, ne pa zabavljanje in izleti v drage dežele. Za to se nič ne ustrašimo, da javno obsodimo nastop „Mirovega" urednika g. Ekarja dne 6. t. m. v Ljubljani. Namesto da bi posvetil svoje moči agitaciji in pa istinito ljudski pisavi v „Miru", šel je zopet dražit v Ljubljano ter tam govoril tndi tako le: „Koroški Slovenec ni za med veselo družbo. Ubili so nas — saj veste kdo — črne vrane... Lastni brat nas je ubil. . . Za to udari, ker tebe tolčejo... Treba, da pridejo kakšno nedeljo v Rožno dolino Hrvatje iz Zagreba in Nemce naklestijo . . ." Čudimo se, da urednik tako neprevidno govori! Saj ima vsak lahko svoje mnenje, in tndi mi je imamo, vendar ne dražimo, ampak delajmo 1 Duhovniške in cerkvene stvari. Za spovednika uršulink in slovenskega pridigarja pri sv. Duhu v Celovcu jo imenovan Josip Zeichen, župnik v Černečah; za župnijo Št. Daniel pri Pliberku je prezentiran Ivan Serajnik, knezoškofov dvorni kaplan, ia za župnijo Trtflng Kili jan Tručn.k, mestni kaplan v Beljaku. — Za predsednika novoustanovljene dražbe duh. častilcev S. J. („Sodalitas"), je umen-van Andrej Wieser, kapiteljski dekan v Gospisveti in za podpredsednika Matija Randl, prošt v Dobrlivasi. Tudi „Slovensko katehetsko društvo" je že dobilo cerkveno potrjenje. Snežni zameti na Koroškem. Dne 28. m. m. je po Koroškem cel dopoldan prav po sibirsko medlo. Zapadlo je snega okoli dobrega pol metra samo dopoldan, popoldne je pa začel ponehavati. Vlaki so imeli radi zametov po dve nrno zamudo. Če bodo še parkrat tako snežilo, pa ljudstvo še iz hiše ne bo moglo na prosto, ker žo zdaj čez on meter snega Uži po planjavah, kaj pa še po gorskih krajih. Nebo se še ni razjasn io ter še vedno kaže, da bode še naprej snežilo. Kakor znamenja kažejo, se letos niso zmotili vremenski preroki, da bode bula zima. S strehe padel in se nbil. Dne 24. m. m. je v Lidmansbjjevih ulicah v Celovcu na neki hiši sneg kidal kleparski pomočnik Anton Kompoš. Naenkrat mu je spodrsnilo ter je padel z glavo naprej na tlak iu si črepinjo prebil. Samo bolestno je še zastokal, potem je bil pa takoj mrtev. [Nesreče je bil tndi deloma sam kriv, ker se ni hotel poslužiti vrvi, katera se je na strehi nahajala. Ponesrečenec je zapustil tri nepreskrbljene otroke. Živina se zadušila. Dne 24. m. m. je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Knafla v Podgorju. Pri tem so se pa vsled gostega dima tudi zadušili v hlevu ona kobila, tri krave, ena koza in dve telici. Škoda je precejšnja. Pač žalostni prazniki za gospodarja. Kratek odgovor na kratek brzojav. Matija Č. je hnel v Celovcu siua Antona v sedmi latinski šoli. Antonu je zmanjkalo denarja, a vendar si je toliko izposodil, da je poslal očetu telegram: „Denarja! Vaš Anton". Še istega dne je dobil odgovor, tudi brzojav: „Korobači Tvoj oče". Občuten mraz. Komaj je dobro sneg ponehal poleta-vati, je pa že mraz pritisnil z vso ostrostjo. Na Silvestrov dan jc bilo na Koroškem 18 stopinj mraza, na novega leta dan je pa toplomer že kazal 20 stopinj. Uboge živali in ptiči na prostem. Novo leto je bilo v prirodi kakor izmrto. Vsak je v skrbeh pričakoval, kaj da bode drugi dan. K sreči je pa 2. t. m. mraz odjenjal ter je toplomer padel na 15 stopinj. Upanja pa še ni na milejše vreme, temveč je pričakovati še hnjšega mraza. Vsled mraza na Silvestrov dan bi neki hlapec pri St. Vidu na Glini, ki je steljo vozil, kmalu idoč zmrznil. Na pol zmrznjen se je zgradil med potjo, ker ni mogel več ude pregibati. Prepeljali sj ga takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidn. Da bi le kmaln letošnje zime konec bilo. Nevaren gost. Znani junak z revolverjem Hochl, kateri je nedavno streljal na benediktinskem vrtu v Celovca v tajnika kat. delavskega društva, se je na novega leta dan sprl v neki gostilni s kavarnarjem Snpper. Med prepirom je pa grozil kavarnarju, da bode že naredil iz njega golaš. Ker je fant surov ia se je bati, da bi zopet kaj ne učinil, ga je kavarnar takoj ovadil. Čudno je pa le, da se tak človek sme prosto gibati, ker od zadnjega dogodka stvar še ni poravnana. Omenjeii je že celo svojemu očetn pretil, da ga bode ustrelil. Zgorela je v Pečaicah pri Rožeku mlada kmetica. Spala je pri močno zakurjeni, poškodovani peči, ter se ji je vnela obleka. Krščansko-soeialno delavsko društvo v Celovcu. Predzadnjo nedeljo se je vršil v Cavznikovi gostilni v Celovcu redni mesečni shod slovenskega kiščansko-sociainega delavskega društva v Celovcu. Udeležba je bila povoljna, vendar so naša zborovanja tudi dosti obilneje obiskana bila. Počastil nas je kot gost gospod prošt Einspieler iz Tinj. Gospod Smodej je naslikal sedanje razmere na Francoskem in njihove zgodoviaske vzroke. Tem izvajanjem je gospod Ehrlich nekaj črtic glede pariških razmer dodal, katere pozna iz lastne izkušnje. Vrlo zanimivo je predaval nadarjeni gospod Tavčar, strojar, neko „osoljeno" pesem iz „Drobtinic", katera je žela splošno odobravanje. Tndi pelo se jo na vrh in tamburalo. Ob vsaki taki prireditvi se kaže resni in dostojni značaj naših društvenih udov. Pri občinskih volitvah v Grebinjah so zmagali v drugem in tretjem razredu Slovenci, v prvem pa Vsenamci. Pri zadnjih občinskih volitvah so grozili Vsenemci, da bodo pri prih >dnjih volitvah klerikalci z župnikom vred izpodrinjeni. Zgodilo se je pa zdaj ravno narobe. Pri občinskih volitvah v Rožu so zmagali v prvem vol. razreda nemški nacionalci, v drugem so ostali z enim glasom v manjšini, med tem ko so v tretjem razreda s 106 glasovi proti 78 glasov nemšaih uacijonalcev zmagali. Slovenci se bodo pritožili, ker so Nemci delali s krivico, posebno v dragem razredu. St. Peter pri Velikovcu. Dne 20. t. m. vršila se je pri nas občinska volitev. Sele pred tremi leti smo prvokrat iztrgali našo občino iz rok nemško-liberalcev, zmagala je takrat naša slovanska stranka v tretjem in drugem razredu. Tekom zadnjih treh let so je pa naša stvar vsled vzornega poslovanja našega vrlega žnpana Klemena tako ntrdila, da se pri letošnji obč:nski volit vi nasprotniki volitve v tretjem in dragem razredu niti udeležiti niso upali. V prvem razredu so nasprotniki pred tremi loti zmagali še z veliko večino, ali letos je imela naša stranka pripravljenih Sest, nasprotniki pa samo pet glasov. Ker pa je na do zdaj še nepojasnjen način ravno tik prod volitvijo prvega razreda izgiailo eno pooblastil, bodisi, da je bilo kam založeno, bodisi da jo je kdo ukradel, sta imeli obe stranki enako, namreč vsaka po pet glasov, tako da se je moralo žrebati. Žreb pa je odločil za nasprotno stranko. Zmagali so torej v tem razreda nasprotniki samo slučajno in gotovo zadnjikrat. Borlje. Dne 29. decembra so se pri nas vršile občinske volitve, pri katerih je naša sloveusko-krščanska stranka zmagala v I. in II. volilnem razreda, in če bi ne bilo v petek padlo toliko suega, ki je zadržal mnogo naših mož, bi bila tudi v III. razredu in sicer sijajno zmagala, vkljub strastni agitaciji vseh treh učiteljev, Pintarja, Samonika ia Pitzlerja. Dholiea. (Občinske volitve.) Oo zelo pičli udeležbi so se izvršile 29. decembra pri nai občinske volitve. Izvoljeni so bili namškut&rji v vseh treh razredih. Naši bi bili sicer lahko zmagali, ali niso se udeležili volitve, ker bi morali v slučaju izvolitve prevzeti velikanske stroške za šolo in druge stvari, ki jih je nakopal občini na rame dosedanji nemčnrski občinski odbor. Ruda. Pri občinskih volitvah dna 27. decembra smo si Slovenci priborili tretji razred, prvi in dragi sta za sedaj ostala še v rokah nemskntarjev. Boj je bil hnd in zato zmaga tem lepša. Hodiše. Due 29. decembra smo imeli občiaske volitve. Zmagah smo, akoravno smo imeli na dan volitve cel meter visoko novega snega, ki je zadržal mnogo naših volilcev. Djekše. Pri občinskih volitvah dne 27. decembra 1906 so v obeh razredih zmagali Slovenci. Nemci se niso udeležili volitve. Mižica pri Prevaljah. Novo leto je bilo za Mižico velevažni dani Z novim letom se je ustanovilo novo društvo: „Krščansko-socialno pevsko in izobraževalno društvo", ki bo, to trdno pričakujemo, vzbudilo novo življenje v našem kraju. Mižica bo središče radarskih delavcev. Zato hoče M žica sčasom naprej korakati. Mižica se pa tudi zavedaj, da bo kmalu važna poatojanka v več ozirih. Treba je torej pripravljati tla za poznejše čase. M.žica bo središče radarskih de lavcev. Ob 3. uri se je polnila dvoraua, katero je dal odlični gospod Krant na razpolago. Na Koroškem gotovo nobeden slovenski kraj se ne more ponašati s takimi prostori kot Mižica. Tisoč ljudi ima lahko prostora v njih. Mize so bile vse zasedene in č. g. Premru, ki je bil izvoljen za predsednika shoda, je pozdravil vse navzoče ter oddal besedo govorniku iz Celovca. Ta je iz različnega stališča dokazoval korist in potrebo novega društva. Vesela prikazen za Mižico je posebno novi pevski zbor pod spretnim vodstvom neutrudljivega gospoda Jerliča. Volil se je potem odbor novega društva. Živelo novo društvo 1 Dobrlavas. Naše izobraževalno društvo je priredilo svoje mesečno zborovanje na praznik sv. Trehkraljev popoldne po blagoslovu v društvenih prostorih. Na sporedu so bili govori posobno o gospodarskih stvareh in petje. St. Rupert pri Velikovca. Krasno se je spet izvršila Istos božičnica v naši narodni šoli. Po marljivem trudu častitih šolskih sester so nam otroci pokazali nad vse lepe in vesele stvari. Ljubko in ginljivo je bilo, ko so nam mali fantiči in deklice pravile kaj darujejo JezuŠčku, lepa in ubrana je bila mila pesem iz krepkih dekliških grl. Na dolgo in široko bi moral opisovati, kako izborno so otroci predstavljali igro: „Roza Jelodvorska". Oj to so bile lepe reči, ne samo za mladino, tudi za odrasle. Pač srečni stariši, ki imajo svoje otroke v St. Rupsrtski šoli. Vsled darov dobrotnikov je bilo s vso obleko oskrbljenih 75 otrok. Vsa čast tamburašem mladeničem iz Radiš, ki so nas izborno zabavali. Žitaravas. Due 27. decembra m. 1. so bile pri nas občinske volitve. Takega boja, kakor je bil pri nas tokrat pač menda ni povsod. Ta dan je pokazal, da tnkaj v Podjunski dolini ni prostora za nnmškutarski liberalizem, ako mora tak mogočnež, kakor je naš župan, napeti vse sile, da se obdrži na županskem stoUcu. Jo pač bp dokaz kako prodiramo. Že par tednov poprej hodil je občinski sluga od hiše do hiše pobirat pooblastila, drugi županovi ljudje pa so se kar s konji vozili po agitaciji, čd tndi so na dan volitve spravili vsakega kočarja na volišče m akoravno je imel skoraj vsak županovih hlapcev kako pooblastilo, zmagali so y tretjem razreda le s p«r glasovi večine. Radi nepravilnosti pa, ki so se godile, in radi krajšanja volilne prostosti vložili so Slovenci priziv. V dragem razreda pa so Slovenci zmagali z veliko večino. Tako so kmetje pokazali, da Miklavca ne marajo in da ga voli le tisti, kdor ga mora voliti. V prvem razredu se še letos Slovenci volitve niso udeležili. Vsi volilci j pa so prepričanja, da če prej ne, gotovo v treh letih bo J tudi naš župan grajščak Seifric moral dati račun od svojega 1 hiševanja. Vsled surovosti nekaterih na dan volitve vložile to se tri tožbe: Naša farna cerkev dobila je nrv kinč nararoč I je ležal nezavesten na ksmonjn. Skrbna postrežba je tri zastave, ki stanejo 650 kron. Izdelale ho j'h M. šolske j rila »roje in nada je, dr, rudarja ohranijo p i i vljenjn. sestre v Mariboru v popolno zadovoljnost faranov. — Šs ! ____________________________________________________________ nekaj moram častitim bralcem Našega Djem prav tiho na cho povedat, pri nas se snnje izobraževalno društvo. Da, mi vstajamo. Zakonska pogodba. Prevet A. J. Sto- Ra;ne novice. Lov na slone so smeti nedavno v mosta C ec nati, Naj-ptarejšs slon v ondotnem zver ojsku, imeKoai Bszilj, je ob bajal 95 rojstai dan. Ob tej priliki je dobi! boljšo kosiio z raznim pecivom in slaščicami. Njegov sosed v oddelka zraven je postal vsled tega Ijcbosumen, in k&r ni mogel z rdccm doseči peciva, odgriznil je Bszilju kt-s repa. Nastopilo je zastrnpljenje krvi ter je biia operacija potrebna. Mestni zdravnik je spoznal, da ni druge pomoči, kakor rep cdrezsti, a je v svoji skrr mm sti bržodkloml zaslužek ter gn prepustil žinno-zdravniku. Bazilm so nanosili sadja in slaš ic, a med kosilom so ga previdno povrzali z verigami. Toda ko jo živin -zdravnik nastavil oster nož na rep. je Builj takoj pustil kosilo, privzdignil rilec ter začel trompet&ti. Ko pa jo od rezano mesto zdravnik botel izžgati z razbeljenim železom, da ustavi kri, skočil je slon pokonča, raztrgal verigo, p"drl ograje ter lemi stil proti medu. Za mim so jo udrli še ostali štirje slom V mestu je postal nep p'&en «trs.b. Konji m sc splašili, ljudje pa bežali aa vse strani. Celo trgovine so pozaprli. Začel seje splošni luv, ki je trajal št n ure ;n ki se ga je udeležilo več sto oseb. Gospod „komisar". V bukovinsko vas Irackonc je prišel neda.no nesi mož v službeni obleki s dneg* slugo, povedni županu, da ga je poslal oirrajni s id n. k v K cenaun zaradi požarov, ki so sa ponavljali zadnje čase. Župan je takoj naročil občinskemu redarju, naj gospoda „komisarja" spremlja na službenem p tu. la „komisar" je potoval od bišo do hiše ter povsod zahteval „v imenu postave", da mu pokažejo zavarovalno polico. Ker pa je le malo posestnikov bilo zavarovanih, naložil je vsa&emu po 5 K globe, ki se je morala takoj plačati „v imenu postavo". Na ta način je gospod komisar obral kakih 30 hiš, nzkar jo odpustil mi luštno vaskf ga redarja ter šel popivat v g- stilno Uspeh pa ga je napravil tako predrznega, da je v gostilni are tova! „v imenu postave" učitelja in nekega kmeta. Mrd tem je zvedela policija, da nekdo strahuje colo vas ter si prišla gospoda „komisarja" ogledat. Orožniki so spoznali v „komisarju" nekega Miskabuka, ki ga oblasti že dolgo iščejo zaradi tatvino. Enajst dni živ zakopan. Iz New Yorka poročajo o nastopnem slučaja, kako so nekemu radarju rešili življenje: V Bauerf ddn v Kaliforniji so srečno rešili nekega rudarja, imenom Hiksa, ki. je 11 dai preživel v nekem zasutem rovu. Rov je bil zasut dae 11. decambrs. Kakor so splošno sodili, so morali umreti vsi rudarji, ki so bili zasuti, in ko so pričeli z rešilnimi deli, so mislili, da no najdejo nobenega več živega. K&r naenkrat jo bilo pa čuti nekako podzemsko trkanje, ki se je večkrat ponovilo. D ilavci so ustavili delo in poslušali, in ko se je skrivnostno trkanj« zopet ponovilo, je neki delavec, ki je bil znan z rndarskžuti znamenji, dat s kladvom protiznamenje. Takoj je bilo trksu.o močneje, zopet so delavci poslušali, iz znamenj so zvedeli, da je spodaj v rovu delavec Hiks še živ, dn je lahko ranjen, da pa vsled lakote že skoraj um ra. Po mnogih poskusih se je posrečilo, poriniti skozi nasuto zemljo železno cev, tako, da so prišli z zasutim rudarjem v neposredno zvezo. Sedaj so mogli h Hiksom govoriti in iz cevi je prihajal glas ponesrečenca, ki je prosil brane. Skozi cav ho mu vlili vode in tekočih živil in dočim so deiavci neprestano po noči in po dnevu dekli, da bi odstranili veli š o usm ž no zemlje, je stal gori pri cevi mož ter je Hiksu pripovedoval vsakovrstnih šaljivih stvari, da bi vzbudil njegov dub. Zaporedoma so pristopsli k cevi stari rudarji ter si svojemu zesu temu tovarišu smeje se pripovedovali raznih smešn e, le da bi ga vhranili pri dobri volji. Prad odprtino cevi so posta vili tudi fonograf, ki je sviral vesele krmado. Zdravnk se je najbolj bal, da bi Hiks v grozni temi ia v svojem groznem položaju ne umrl vsled mrzlote, predea pridejo do njega Eaajsti dan, ko je fonograf veselo sviral neki valček, so naenkrat prenehali živi,enaki znaki. Noben glas, neben kdo ni prišel v«č iz globočine. Konežno so delavci d spali tako daleč, da so debili Htksa. Bil je skrajni čas. Rudar Vrabčevka je bila drugače čisto dobra in čedna žea-kic», s*mo Uvalam je bila malo prestroga s svojim može-kun. dobrosrčn m Vrabčera, Vr&b evka sicar m komandirala v h ši po načinu krutih trinogov, pač pa koi»?,ndirala po svoje in tako večkrat n sila hlače v h si. Francka — tako je bilo Vrabčevki ime — se je znala dibrikati in sladkati kakor mačica, znala ja prisrčno in ljubeznivo izražati svoje žslje, in Irgec, Vrabčevkm ljubi mož, je bi! vedno naibolj voiel, ako je izpolnil vss želje svoje boljša polovice. Ce je namreč Francka rekla: „D ag; Igac, če hi so ti tega m tega rd adil, ti ne veš, kako rada bi te potem jaz imela" — pot«m je I gre ljubeznivo odgovoril: „Ljuba moja ženeš, davno sem že botal to st riti, pa sem vedno pozabil; dobro, da si me na to opozorila." Na ta način je Francka Irgecu že odpravila marsikatero nečednost; ia slabo navado. Irgec na primer ni vsč pil žgr.aja in tudi piva in vina ne; Irgec ni šel v nobeno krčmo več; Irgec je sprem nil svojo nevoljo nad kokošim v ljubezen do perutnine; Irgec se jo navadil sazuti svoje blatne čevlje pred vratmi i. t. d. Sčasoza že Irgec ni več vedol, česa ga njegova Francka naj šo odradi. Saj res, odvadi ga se naj jesti, pi tem je pa pri kraju 1 Irgec bi bil tudi k temu rekel: „Sem že davno botei storiti, oa sem pozabil. Hvala ti, da si me opomnila." Sicer pvje Francka svojemu možu jed prav iz srca privoščila. Vendar pa je imela nekaj na svojem možu. kar je žo dolgo po straui gledala — Ugečtva f%jfij* in tobačni mehur z ta jo se bodla v oči. Ia ravno fa.fica je bila Irgecu tako k srcu prirastla kakor nšeia k gl avb Večkrat je Francka že v svojih besedah rahlo omenjala in cikala na drago fa fico, p* Irgec se je delal, kakor da bi njenih besed na razumet. Vedel jo, da pride fajfiea kmalu na vrsto, da jo opusti, in se jd žo dolgo pripravljal, da bi jo rešil. Nekega do« je bila žsn ea nad vse prijazna in dobra. Irgec je vedel takoj, da pripravlja 'ri-psd na njegovo faj-fko. In res, ne traja dolgo, ko začne Francka. „Irgec, čndao blel si. Ab si bolan?" „Še pač nikdar nisem bil tako zdrav, kakor ravno danes", odgovori L gre. „Pa tvoja bana, Irgec, tvoja barva! . . . Cele noči ne morem spati . . . Vedno se bojim, da dobiš sušico." — Tako nadaljuje žena. „Francka, — . jaz ti n'sera botel dozdaj povedati — pa ti si tudi silno bleda in ramen*; to me skrbi noč in dan. Tebi m&njka krvi. Davno že sem hotel iti na Goto na božjo pot, da bi mi ti ne zbolela". — Tako se odreže L-gcc. Zeaa osepae; tabo ji mož še nikdar ni ugovarjal. Cez nesaj čaia začne zopet Francka: „G'ej, ljubi mož, eno prošnjo imam do tebe; te mi gotovo ne boš odbil! * „Gotovo nea, odgovori Irgec. „Pa tudi jaz bi imel prošnjo do Sebe, in to mi moraš izpolnit ." „Siveda jo bom, tu je moja rokal" odvrce žena. „Tirej, če jaz izpolnim tvojo prošnjo, izpriniš ti mojo, kaj as? vpraša mož. „Jiz t: prisužom na to", zatrjuje žena. „Zdaj pa j:brej svojo pr šajo?" vpraša Irgec. „Irgtc". se začne dobrikati žena, „(rajne, d» boš tako dober in mi boš dal svojo fajfo. tobačai mehur in vse, kar h kadenjn spada — j sz se silno bojim, da dobiš od ka-denja sušico." Nepričakovano hitro odgovori na to mož: „Srčno rad, Francka; ko bi mi bila to le že prej rekla 1“ „I« se boš več kadil, kr j ne?" „Nikdar več", obljubi T.gec. „Si pač ros priden motek!11 ga pohvali žena. „Pa ti si tudi nad vse dobra ž ;tm“ se dobrika prilizuje Irgec. „Kaj ne, bos' tudi toliko dobra in mi das mlin in škatlo za kavo, iu vse, kar k temu sp da. Kava ti preveč pije kri, in bojim se vedno, da dobiš zlatanici.1 Ž’iaa postane redeča ko kuhan rak. Nekoliko sa obo ta li«, sa sramne, da bi prelomila moža d&ao f t- i.r.bo Z-t ' vori: , Is src« c,da, Irg c! 1 , In ie o j s ^jč kave? ’ aadsjaje mož. No d ; c.či ’ se zaveže žeaa. P i: ' .: j\ iorej sklenjena. Francka vzame I ge -evo f J in i« tur, Irgec pa Fraickin miin m škatlo :a to v.'. Ziaj se začnejo žaloatai časi za m ža in ravno tako vi ieno. Mi ž težko pogreša svojo pipo, žena pa žal :jo p svoji kavi. Cez dva dni bi že bila oba rada raztrgala oo-godbo, pa nobeden ni hotel začeti. Ljnbezen postajah ja od dne do dae hladneja. Čez teden dni že nista več pri jasno govorila mad seboj, čez daljna dva dni sploh rn^U govorila nič več. Gledala sla se kakor dva sovražna petelina. Minilo je štirinajst dni in takrat se sploh pogledal: nista več. Irgecn je postala cela reč preneumna. Na ta način je izgubil poleg fajfice še ženo. Izmislil si je zvijačo. Nekega dne sedita oba čisto tiha v kuhinji. Irgec pri tem vstane, gre v sobico in prinese vse orodje za pripravo kave, ki mn ga je izročila žena. Francka ga debelo gleda, a Irgec ne govori nobene besede, prižge ogenj na ognjišča, postavi ponvo nad ogenj in začne žgati kavo. Potem začno pripravljati mleko. Naenkrat zakriči žena: „Kaj pa delaš?« „Kavo knham." „Z» koga?" „Za sebe. Ti je teko ne smeš piti.“ „Tudi ti ne.* „Oho, zakaj pa ne? Meni je prepovid&ao ssmo ka- j*nje.“ Obadva molčita naprej. Irgec zračijo kavo, jo skuha in kmalu natoči skledico be e kave, katero z zadovoljnostjo pcsreble do zadnje kapljico. Francka jezno glada za vsako žlico, ki je izginite v Irgcfev-h ustih. Čez nekaj časa vpraša Irgec: „Ali hočeš skledico kave?« „Bog obvari«, zdihne ženkica, „racai se kava studi«. Irgec pije so z večjo zadovoljnostjo kavo in laska z ozikom. Francka se že komaj premagale, ko voha dišečo kavo. Naenkrat vstane in hiti v sobo. Seboj prinese Irge-Čevo pipo in m&hur. Nabaše si pipo, jo zažge in začno kaditi in pohati kakor kak dragonec. Zdaj prične Irgec debelo dihati kakor riba na suhem. Ves dim hoče požreti. Čez nekaj časa spregovori Francka: „Ali si hočeš tudi ti eno nabasati ?i( „Hvala lopa1, se odreže Irgec. „Meni sa hoče že želodec preobrniti, če samo nmihn na piao.a Irgccu bi sicer ne bilo treba bljuvati, pač pa se je j ženi slaba godila pri hjfci. Kakor bi imela krta v žel< dca, : tako jo je jelo trgati v njem. Naenkrat obledi iu poštena j bete kakor stena, pipica ji pade iz ust, sama pa se zgradi j (d slabosti na tla. Ves prestrašen priskoči Irgec in jo | vzdigne. Mož jo položi v posteljo, kjer jo sopihate in hro-j pela, kakor da bi bite prišla zadaj* ura. Irgkj venomer kriči: „Francka, o uboga Francka, kaj ti je? Ali naj grem po zdravnika, ali ti naj pokličem spovednika ?u Naenkrat mu pride rešilna misel. Ves iz sebe beži ▼ . k uh tej o m prinese skledico kave. — Žma je hlastno posrkala kavo in je zahtevala čez srkaj časa še eno. Irgeo ji prinese drugo in tretjo porcijo. Francka trdno zaspi. Ko se čez tri uro prebudi, še prosi za eno kavo. Ko tudi to izpije, te počuti precej dobro. Irgec gre medtem v kuhinjo in si nabaše pipo to-; baka. Mislil si je, kor jo žena prelomite pogodbo in pila kavo, je pač tudi njemu dov djena pip.ca duhana. R*raio | izvadi prvo pipo, ko pride Francka, še precej bleda, v ku-I bi ni o. Trenutek se gledata drug dragega, nato se začnete ’ smejati. „Kaj ne, jas sem pravi cselu, reče Irgac. „Iu jaz neumna goska‘;, odvrae Franc a. „No govori o sebi tako slabo4*, pravi Irgeo. „Idi, pa i si natoči rajši še eno skledico 1** Francka res izpije še peto kavo, Irgec pa si nabaše še drugo fajfco in puha in kadi, kakor hlapen pri viakn. Staro pogodbo sta mad seboj razdrla in novo napravite. Po novi je morate Francka pot&rat na dan piti kavo, Irgec pa si je smel nabasati pet pip tobaka, in če mn je te bJo premalo, šo več. Te pogodbe ste so držala obadva in bila sta srečna in zadovoljna do smrti Listnica uredništva. I. K. v Pliberku: Prisrčna hvala za. naročnino. Prosimo, agitirajte naprej za naš list, posebno mod takimi, ki dosedaj ie niso nič brali ali pa nasprotno listo. Pozdrave! UR. Slasno uradne pečate KUVERTE priporoča tiskarna sv. Cirila v SSaribaru mooaooooooooaat cIarozja. '^MoRogdum Camja. flobrbrjč? W TTžire ffackajS'' rM^iftMmclaieSnetd S&Mokraqo)x -I sJdovue G.Mlanova£^\ J , ‘ v‘ Rekoma . . , fFrldl Jpraramt tfalznska \ Nora Varos iLlT' yTrst&uk RiAarik .... 80 Fin. 333* Frcmopo. > X^"> ^ Pi'oFppJh SS&a**u». Nova železnica v arbiji. Angleži na slovanskem jugu. Avstrijska država te pri jugoslovauskib državah na Balkanu zelo nepriljubljena. Kakor doma, tako hoče tudi tem vse osrečiti le z nemščino. Vsled tega Pa tudi nima nobenega Vpliva pri teh državah to tnje države jim prihajajo na pomoč. Če bi nastala vojska z nami, bodo te države poskočile ba pomoč in nam se zna slabo goditi. Tako tjerao, da 80 Angleži vstanovili posebno društvo, ki bo zidalo ^bgleške železnice v Srbiji. Nadalje bodo ustanovili veliko klavnico za srbsko živino ter z n'oaom zalagali svoje vojaštvo po naselbinah. Nameravajo Pa tudi zidati čez celi Balkan, angleško železnico iu tir med ktelac-Čačak-Požega-Užice-Mokragijra se bo začel kmalu Polagati. Kakor hitro mi napovemo vojsko mali Srbiji, vstala bo tudi velika Angleška ter rekla: Proč roke od Srbije, tira so tudi moje koristi. S s ojo nemško neumno politiko si je Avstrija naredila kar dva sovražnika, Srbijo in Angleško. Mi prinašamo sliko tega dela čezbalkanske železnice. Pozor! Čitaj! Slabemu moč! Pakraške želodčne kapljice. Pakrnikeželodčno kapljice« Deliyejo izvrstno pri vseh želodikuh ia črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vs« bolesti na jetrah in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakde naroči in naslovi: Peter Jurišič, Icknrnnr t Pttkracu it. lOl (Slavonija.) Denar se pošilja naprej ali s pevzefjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto); 19 Hteklenlćl« (1 dneat) & K, •4 stekleniči® (2 ducata) * K ®D v, 80 ateklenlčle (8 dusati) 19 H 40 v. Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel. 7 <0 •H >0 o tf s? bdi Z a I o o< H« e« 3 o cr o H N N< p H Se rabi z prav sijajnim In najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, suhemu betegu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. Cena je sledeča (franko na vsako pošto); 9 originalni Mekleniei 8 K, 40 v; 4 originalno Hteklrnlce ft K SO v; O originalnih Meklenle S E 90 r. Mapj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročtge naravnost od mene pod naslovom: 10-4 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija. Slovenci in Slovenke! Kupujte pridno Narodni kolek! Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, t j. Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončić 3 K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo Od meno pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, P&krao, Slavonija. Denar so pošlje naprej sli s nnš^iin povzet'em. b—4 & w O N •N $ (0 Doktorja pl. Trnk6czy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano a najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod maiko ffl&atin pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za 2 K 70 v. Lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Ponarejale! se sodnijsko kav-nuiejo. (12—9) ... ---------- * m ! i i i I i i m •s .. • -V • •T'« * T- • • T- • • ^ ■ • >V' • • •T’ • • "t • . • •