LETO XXIII. — Številka 44 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 10. VI. 1970 Cena SO par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1460 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah In sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Izlet Glasovih naročnikov Napetost je dosegla višek, ko so se izžrebani naročniki približali letalu. Večina od njih do tedaj še nI nikdar zapustila trdne matere zemlje, zato je bilo razburjenje več kot razumljivo. Foto: F. Perdan Več berite na 6. strani 8. stran: Rezultati žrebanja reklamne prodaje Pomlad v Kokri Osvobodilna fronta je združila slovensko ljudstvo Iz govora Edvarda Kardelja na zboru aktivistov OF v nedeljo, 7. junija v Dolenjskih Toplicah Tovariš Kardelj je uvodoma dejal, da je zbor v Dolenjskih Toplicah po dolgih letih ponovno srečanje ljudi, ki so skupno s pait.zani največ prispevali k osvoboditvi slovenskega naroda in revoluciji delovnega človeka. Zatem je govornik dejal: »Kadar se narodi bore za pravico do obstanka, se pravi za svojo svobodo ln neodvisnost, lahko izgubljajo samo bitke, ne morejo pa izgubiti vojne. Take bitke je slovenski narod v svoji zgodovini izgubljal bodisi zaradi nedocorelosti slovenske družbe in njenih naprednih sil, bodisi zaradi izdaje ali pa oportunizma in kratkovidnosti reakcionarnih ali malomeščanskih politikantskih krogov pri družbenem krmilu. Osvobodilna fronta pa je zmagala. Zmagala je zato, ker je bila izraz zrelega, organiziranega in za odločilno bitko sposobnega ljudstva: zato, ker je bila predvsem zavesten izraz delovnih množic, ki so vedele, kaj hočejo, in zato, ker je na čelu stala revolucionarna avantgarda delavskega razreda, ki je želel tesno sodelovati s kmečkim ljudstvom in ljudsko inteligenco ... Skratka, Osvobodilna fronta je bila viharen izraz osnovnih ljudskih, delovnih plasti slovenskega naroda, ki so stopila na zgodovinsko prizorišče s svojo lastno zavestno voljo in s svojo lastno borbeno in ustvarjalno akcijo ... Osvobodilna fronta je bila tista prava resnična moč slovenskega naroda v NOB, ki je odločala o njeni zmagi...« Kdo so bili aktivisti OF in borci ter komandanti partizanske vojske, se je nato vprašal Edvard Kardelj. »To so bili fizični delavci in kmetje, ki so pustil stroj in plug, mladi ljudje, ki so prišli s šolskih klopi, ljudje Iz vrst inteligence, ki so zapustili intelektualno delo, da bi se odzvali klicu na osvobodilni boj ... BiH so komunisti, krščanski socialisti, socialdemokrati, sokoli, verniki, ateisti, svobodo-misleni demokrati, kulturni delavci, oficirji bivše jugoslovanske armade itd. V Osvobodilni fronti so se znašli pred istimi nalogami in istimi cilji OF je bila vscljud-sko gibanje slovenskega naroda ...« Kardelj je nato dejal, da nastaja resnična humanistična povezanost med ljudmi samo tam, kjer se skupno bore za uresničevanje istih ciljev. Prav zato ima tudi samoupravljanje pri nas prelomen in zgodovinski pomen, saj izhaja iz takšnih idejnih in političnih izhodišč, iz kakršnih je prihajala Osvobodilna fronta. Govornik se je nato ostro uprl in obsodil različna obrekovanja borcev in aktivistov OF in med drugim dejal, da to delajo največkrat ljudje, ki so med NOB sedeli za zapečkom ali pa so bili celo na nasprotni strani. »Prav gotovo aktivisti OF, borci in narodni heroji ne potrebujejo osebne slave in tudi ne breznačel-nega opravičevanja morebitnih napak. Potrebujejo pa in stokrat zaslužijo moralno pomoč družbe in predvsem njenih najnaprednejših sil, kadar so v stiski, kadar jih ponižujejo, pa tudi takrat, kadar se sami zapletajo v napake . . ; Lahko bomo dejali, da ti junaki niso bili bogovi, ne angeli, bili so ljudje kakor vsi drugi ln delali napake kakor drugi. Velikokrat so se dvignili visoko kot orli in marsikdaj so tudi nizko padli. Toda ogromna večina se je ponovno postavila na noge. To pa zato, ker so globoko v sebi nosili ljubezen do naroda in do svojega delovnega ln bojevnega tovariša ln ker so imeli toliko hrabrosti, da so bili za to ljubezen pri« pravljeni tudi umreti.« Kardelj je potem primerjal značilnosti OF z značilnostmi našega samoupravnega sistema. Tudi samoupravljanje se namreč opira na neposredno iniciativo in akcijo milijonov in milijonov ljudi, ki pa ni anarhična in neodgovorna, ampak jo povezuje in usmerja sistem, v katerem pridejo do veljave najnaprednejše sile, predvsem družbene in politične organizacije. Govornik je napadel tiste skupine in skupinice v Jugoslaviji, ki hočejo še vedno vladati namesto delovnega človeka. Kardelj je nadaljeval: »Po pravici smo v marsičem nezadovoljni z obstoječim stanjem, posebno tisti, ki so v najslabšem družbenem položaju ln so zato najbolj upravičeni zahtevati, da se jim položaj zboljšuje. čeprav vseh zahtev naenkrat ne moremo izpolniti, pa pritisk zahtev vendarle pozitivno vpliva na celoten družbeni razvoj.« Tovariš Kardelj se je dotaknil tudi mednarodnega položaja in poudaril, da toliko časa, dokler žive narodi sveta v odvisnosti in je ogrožena njihova varnost,, ne smemo verjeti slepilu, da sta nam lastna varnost in neodvisnost zagotovljeni sami po sebi. Nikoli se nismo zapirali vase, saj sodimo, da se bije bitka za mir in našo neodvisnost v politični* in gospodarski strukturi mednarodnih odnosov. Na koncu govora je dejal: »Ne smemo se prav nič slepiti, da je zmaga Osvobodilne fronte slovenskega naroda za vselej izbojevana, da je sovražnik uničen in svoboda dokončno zagotovljena. Moramo veliko delati in neprenehoma spreminjati obstoječe stanje na boljše vse bolj v korist delovnih ljudi, posebno tistih, ki žive in delajo relativno v najslabših življenjskih pogojih.J. Košnjek Varčujmo za avto m * pri Gorenjski 1 kreditni banki Referendum Referendum je mimo in je uspel. Morda bo kdo rekel, da sedaj, ko je odločitev znana, nima pomena govoriti in komentirati. Pa vendar sem se odločil za ta komentar. Nekajkrat sem pred pripravami na referendum zapisal, da bo to samoupravna in demokratična odločitev vseh občanov. Lahko pa je referendum tudi barometer za sredstva javnega obveščanja, za razpoloženje oziroma počutje prebivalcev posameznega kraja. Ponekod pa se je pokazalo, da je referendum tudi najboljša priložnost za različne — mogoče ln nemogoče zahteve. Referendum je torej končan. Prav bi bilo zato, da bi sedaj na podlagi različnih številčnih podatkov (o udeležbi, o glasovih ZA ln PROTI, o problemih posameznih krajev ln o udeležbi prebivalcev Iz teh krajev ln drugih primerih) naredili analize in ocene. Zakaj? če smo pred referendumom delali določene prognoze, če smo sporedno obravnavali in reševali tudi nekatera druga vprašanja, potem najbrž ni razloga, da ne bi sedaj vse skupaj ocenili. Poglejmo primer: Niso bili ravno redki, ki so mislili, da v krajih, kjer je bilo pred končno odločitvijo največ problemov oziroma različnih mnenj, referendum ne bo najbolje uspel. Pa je bilo ravno narobe. Po drugI strani pa so bili kraji, kjer nihče glede na urejenost različnih problemov nI pričakoval tako slabe udeležbe. (Na primer: novo naselje Vodovodni stolp hi še drugje, kjer je bilo precej takšnih, ki sploh niso prišli izreči svoj ZA ali PROTI). Če je referendum samoupravna in demokratična odločitev ZA ali PROTI, potem Je vprašljivo, kaj pomeni takšna odsotnost. Ali pomeni, da so bili tisti, ki jih ni bilo, PROTI ali da jim je morda vseeno ali so se hoteli morda vzdržati. Lahko, da je slednja ugotovitev še najbolj točna. In če je pravilna, Je še vedno odprto vprašanje, zakaj so se vzdržali? Osebno obsojam nepojasnjeno odsotnost. V vsakodnevnem življenju namreč nič kolikokrat radi rečemo, da smo za odprte karte. In ko bi jih sami morali pokazati, velikokrat pozabimo na včerajšnjo besedo. Skratka, mislim, da tistim, ki se niso odzvali in se Izrekli ZA ali PROTI, odsotnost ni ravno v ponos. Svetujem in če hočete predlagam, da v prihodnje ob takšnih ali podobnih odločitvah oziroma akcijah v predhodni anketi poprašamo občane tudi: Ali se sploh bodo poslužili samoupravne in demokratične pravice odločanja. Pri tem tudi ne bi bilo odveč pojasnilo, zakaj ne. Tako bodo tisti, ki pripravljajo akcijo in drugi, ki kakor koli sodelujejo ter nenazadnje tudi tisti, ki bodo o njej v časopisu ali kako drugače obveščali občane, vsaj vedeli, kje Je lahke vzrok Odsotnosti. A. žalar Politični aktivi v radovljiški občini V krajevnih organizacijah socialistične zveze v radovljiški občini se te dni pripravljajo na seje političnih aktivov. Na njih bodo skupaj z drugimi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami razpravljali o sodelovanju KRANJ med organizacijami na terenu, o vseljudski obrambi in o kadrovskih težavah posameznih organizacij. Politični aktivi bodo v vseh krajevnih organizacijah SZDL v občini končani do konca tega meseca. A. 2. Predsednik koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa gradnje sol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini tovariš Martin Košir Je za jutri (četrtek) sklical sejo odbora. Odbor bo obravnaval poročilo o izvedbi referenduma, predlog odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka, ustanovitev sklada za financiranje izgradnje šolskih poslopij hi vrtcev ter odgovore na predloge zborov volivcev. Popravek V sobotni številki, 6. junija, smo objavili na 4. strani prispevek P. Ogrizka Pomemben napredek pri urejanju težav v Tekstilindusu. V 4. odstavku omenjenega prispev- ka je nastala neljuba napaka. 4. odstavek bi se moral namreč glasiti Komite je podprl tako »zunanjo« smer reševanja sedanjega položaja — zahteve po ukrepih ... in ne Komite je podrl tako »zunanjo« . . . Urediti položaj kmetov in starejših občanov Pred nedavnim se je sestala sekcija za socialna in zdravstvena vprašanja pri občinski konferenci SZDL v Radovljici in razpravljala o osnutkih zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na seji so obravnavali vrsto vprašanj, ki so trenutno problematična v občini, hkrati pa tudi nekatera, ki so predvidena v zakonu. Sklenili so, da bodo vse pripombe in ugotovitve posredovali občinski skupščini in sekciji za socialna in zdravstvena vprašanja pri republiški konferenci socialistične zveze. Ko so govorili o položaju zdravstvenega zavarovanja kmetov, so poudarili, da smo v naši družbeni praksi sprejeli že vrsto stališč, ki jih pa velikokrat in največkrat ne moremo uresničiti zaradi pomanjkanja denarja. Zavzeli so se, da je položaj kmetov na tem področju treba čimprej rešiti. To vprašanje še posebno občutijo v radovljiški občini, kjer je odstotek kmetov starejših od 60 let zelo visok. Ugotavljajo namreč, da je takšnih kmetov v občini kar 26 odstotkov in menijo, da bi glede zdravstvenega varstva le-teh morale v prihodnje pokazati večjo skrb različne socialne službe. Drugo, nič manj pomembno vprašanje v radovljiški občini pa so domovi za starejše občane. Danes prek 50 občanov živi v takšnih domovih v raznih slovenskih občinah. Zato so predlagali, da v občini (v Radovljici) čimprej zgradijo nov dom. Tako so na seji sekcije predlagali že iniciativni odbor. Razen tega pa so predlagali, da bi nov zakon moral rešiti tudi vprašanje pošolske mladine (ko konča osemletko) in še ni zaposlena, nadomestila partizanskim vdovam in nadomestila osebnega dohodka ob bolezni. Menili so, da nadomestilo v prihodnje ne bi smelo biti manjše od 70-odstotne osnove oziroma mesečnega osebnega dohodka zaposlenega. Ob vrsti nerešenih vprašanj, ki se v največji meri nanašajo na premalo učinkovito zdravstveno službo, pa so omenili črno prakso v zobozdravstvu. Poudarili so, da je do tega pojava prišlo zaradi neurejenega financiranja zobozdravstvenih storitev. Zato bi bilo treba spremeniti način delitve dohodka in razdelitve sredstev v zobozdravstvu. Ugotavljali so, da je bilo pred časom v radovljiški občini približno deset črnih zobozdravstvenih ordinacij in da so v njih delali celo zdravniki iz drugih občin. Enkrat je občinska skupščina zoper kršitelje zakona že ukrepala, na seji sekcije pa so predlagali, da bi bilo potrebno ponovno ukrepanje. — Ob tem pa so opozorili tudi na potrebo po zobozdravstvenih ordinacijah za turiste. Predlagali so, da bi takšne ordinacije odprli na Bledu, v Bohinju, Radovljici in še kje drugje. A. žalar Praznik KS Stražišče Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na zadnji seji minuli četrtek sprejela sklep o dopolnitvi statuta krajevne skupnosti Stražišče in da se na predlog zbora volivcev 21. junij določi za krajevni praznik te krajevne skupnosti. Tako bodo prebivalci Stražišča oziroma te krajevne skupnosti 21. junija, na dan 27. obletnice, ko so Nemci na tem področju izselili prek 40 družin, ob 25. obletnici osvoboditve praznovali svoj prvi krajevni praznik. Prireditve v okviru krajevnega praznika se bodo začele že jutri (četrtek), ko bb na sporedu medšolsko tekmovanje v košarki in rokometu. Na tem tekmovanju bo najboljša šolska ekipa dobila pokal krajevne skupnosti. — V petek, 12. junija, popoldne pa bo v telovadnici šole Lucij an Seljak koncert pevskih zborov osnovne šole Lucijan Seljak in Akademskega pevskega zbora iz Kranja. Ta dan dopoldne pa bo na sporedu tudi medšolsko tekmovanje v atletiki. — 13. junija bodo učenci-planinci osnovne šole Lucijan Seljak pripravili pohod v Karavanke in položili vence na grobove talcev v Begunjah. — V nedeljo ob 18. uri bo na stadionu v Stražišču nogometna tekma, kjer se bodo pomerili starejši, vendar še vedno aktivni tekmovalci z obeh bregov Save.— Prihodnji'četrtek, 18. junija, bodo v Stražišču gasilske vaje, na katerih bodo sodelovali gasilci tudi iz okoliških društev. — Na večer krajevnega praznika, 20. junija, pa bo na stadionu v Stražišču najprej rokometni turnir, ob 20. uri pa pri šem-petrskem gradu taborni ogenj. — Slovesnosti na dan krajevnega praznika sc bodo začele ob 8. uri, ko bo v domu TVD Partizan slavnostna seja krajevne skupnosti in1 družbenopolitičnih organizacij, ob 10. uri bo potem zborovanje pri šempetrskem gradu. Združeni pevski zbori Stražišča, Primskovega, Ko-krice hi Bele pa bodo tokrat prvič izvajali partizansko kantato. Za konec praznovanja pa bo popoldne pri gasilskem domu v Stražišču veselo in tovariško srečanje za vse prebivalce krajevne skupnosti. Ob letošnjem prvem prazniku krajevne skupnosti Stražišče bo krajevna organizacija socialistične zveze prizadevnim delavcem, ki delajo v različnih krajevnih organizacijah, podelila tudi priznanja. Porast izvoza na zahodno tržišče Kamniška podjetja so lani Izvozila za 5,744.112 ameriških dolarjev izdelkov, to pa je kar za 17,6 odstotka več kot 1968. leta. Med sedmimi izvozniki v občini je na prvem mestu Tovarna usnja Kamnik, ki je lani izvozila na zahodno tržišče blaga v Vrednosti 1,687.000 dolarjev. Sledi ji tovarna Stol in tovarna Titan. V primerjavi z letom 1968 8o največji porast izvoza zabeležili v tovarni Svit, Tovarni usnja in v tovarni Svi-lanit. , Podatki kažejo, da kamniška podjetja 95,5 odstotka celotne vrednosti izvoza prodajo na zahodnem tržišču in le majhen delež odpade na dežele s klirinškega področja. J. V. Šola v Kranjski gori pod streho Ker je nova osnovna šola v Kranjski gori že pod streho, smo prosili ravnatelja kranjskogorske osnovne šole Jožeta Gazvodo, da nam pove, kako poteka gradnja in kdaj bodo šolarji iz Kranjske gore in okoliških vasi že pridobivali znanje v novih, svetlih učilnicah. »Stara osnovna šola v Kranjski gori je stara 111 let in je v njej le 5 skromnih učilnic. Projekt za novo Pakirano meso v Živilinih prodajalnah Konec meseca bodo v Prešernovi ulici v Kranju odprli novo delikatesno trgovino Veletrgovina živila Kranj se je pred približno enim mesecem sporazumela s Kmetijsko živilskim kombinatom Kranj za sodelovanje pri pakiranju mesa. Prvi poskusi so dobro uspeli in danes Veletrgovina živila že prodaja pakirano meso v približno 60 prodajalnah na Gorenjskem. Tako v Živilih kot v KŽK so prepričani, da bodo z vakuumskim pakiranjem mesa in mesnih izdelkov povečali trajnost mesa, zagotovili večjo higieno in kar je prav tako pomembno, zmanjšali bodo dolge vrste v mesnicah. Ko bodo namreč v K2K osvojili postopek za takšno pakiranje, bodo potrošniki lahko dobili meso v kraju, kjer je trgovina podjetja Živila Kranj. V okvir tovrstnega sodelovanja pa sodi tudi preureditev prodajalne v Prešernovi ulici v Kranju, še pred ne- davnim je bila tod prodajalna sadja in zelenjave, konce meseca pa bodo odprli novo oziroma preurejeno delikatesno trgovino. V njej bodo prodajali mesne in mlečne izdelke. Kupcem bodo na voljo tudi različne posebnosti, kot kaviar, polži itd. A. Ž. Pogovori med Almiro in Angoro Cenjene stranke obveščamo, da bo trgovina DELIKATESA Kranj od 15. 6. 1970 dalje ODPRTA VSAK DAN TUDI OB NEDELJAH od 6. do 21. ure. VSEM KUPCEM SE PRIPOROČAMO ZA OBISK IN V petek popoldne so se v hotelu Bor v Preddvoru sestali predstavniki upravnih in samoupravnih organov podjetij Almire in Angore. Pogovarjali so se o tesnejšem sodelovanju obeh podjetij v prihodnje. Sporazumeli so se, da bi se najprej med obema podjetjema razvilo po-slovno-tehnično sodelovanje, ki bi morda čez čas obe podjetji pripeljalo do združitve. Obema podjetjema je cilj vsekakor integracija, vendar bodo različne strokovne službe v obeh podjetjih najprej pregledale in ocenile možnosti za takšno odločitev. Na petkovem sestanku so sestavili tudi skupno komisijo, ki bo v prihodnje delala na tem vprašanju. A. ž. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov . SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje delovni mesti 1. KUHARICE pogoj: K V ali PK kuharica 2. POMOŽNE KUHARICE pogoj: končana osemletka Delovno razmerje bo trajalo za določen čas od 1. 7. do 31. 8. 1970 v času počitniške sezone v domu v Ankaranu. Hrana in stanovanje sta zagotovljeni v počitniškem domu v Ankaranu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev upravnih organov skupščine občine Kranj. Prijave pošljite najkasneje do 25. 6. 1970 na naslov: Skupština občine Kranj, Trg revolucije 1 — razpisni komisiji pri Svetu delovne skupnost. šolo pa je bil narejen pred leti, zato je nekoliko zastarel. Nova zgradba bo imela 10 klasičnih učilnic in posebne prostore, kabinete za biologijo, kemijo, gospodinjski pouk, tehnični pouk, zatem prostor za prometno vzgojo in telovadnico. V novi stavbi bo tudi knjižnica in upravni prostori, želimo pa, da bi dobili prostor še za predšolsko varstvo. Stavba je že pokrita. Prav tako je v delu centralna kurjava, ta teden pa bodo pričeli vzidavati okna. Po programu naj bi šolo predali namenu 1. septembra letos, verjetno pa bo nekoliko zamude. Zanesljivo se bomo vselili letos. Takoj bomo uvedli enoizmenski pouk, otroško varstvo, prostor pa bo tudi za svobodne aktivnosti.« Tovariš Gazvoda je še povedal, da ga skrbi, kako bo velika strešna površina vzdržala težo snega. Velika in neizkoriščena je tudi klet, saj so prvotno računali, da bodo šolo ogrevali s premogom, le-tega pa bo sedaj nadomsiil mazut. -jk Gradnja menjalnice v Ratečah Blizu mejnega prehoda v Ratečah gradi turistično podjetje Putnik iz Beograda menjalnico. Z deli so začeli že leta 1968, vendar takrat ni bil rešen problem komunalnih storitev, čakali so tudi na spremembo načrtov, ker bodo po novem prostori centralno ogrevani. V zgradbi bo poleg menjalnice še restavracija in nekaj prenočišč. B. B. Avto Celje Ljubljanska c 11, telefon 21-80 VAM DOBAVI TAKOJ: VVARTBURG STANDARD VVARTBURG DE LUX VVARTBURG S POMIČNO STREHO ŠKODA 400 S cena cena cena cena 23.582 din 24.875 din 25.462 din 21.200 din Za navedena vozila nudimo potrošniški kredit NSU PRETIŠ 1200 C — za devize Dobava takoj! NSU PRETIŠ 1000 C — za devize dobava lt do 20 dni NSU PRETIŠ 1200 C za dinarska sredstva NSU PRETIŠ 1000 C za dinarska sredstva Dobavni rok 40—60 dni. USA I 1954.10 USA $ 1769.40 cena 26.934 din cena 24.400 din Posredujemo in dajemo informacije za prodajo vozil: AUDI, RENAULT, ALFA ROMEO IN TAM. Rezervne dele in splošni material za vozila TAM dobite v skladišču Medlog 16, za vozila fiat, renault in NSU pretiš pa v prodajalni v Ipavčevi ulici in na Ljubljanski cesti. Z betonskega podstavka so objestneži odtrgali in prestavili gugalnico. — Foto: F. Perdan Vandalizem na igriščih Vsako pomični, ko postavijo otroške igralne naprave pri vrtcih na prosto, se začno tudi teiave. Nemalokrat se je le zgodilo, da so predšolski otroci zjutraj našli gugalnice in drugo poškodovano. Popoldne in v večernih , urah se namreč na dvoriščih vzgoj-no-varstvenih ustanov v Kranju kot verjetno povsod drugod igrajo otroci. Nihče ^ nima ničesar proti temu. Med njimi pa so tudi otroci, ki to več niso. Le-1 i iz kdo ve katerih vzrokov ne morejo trpeti urejenih igrišč, zato se jih lotevajo, ruvajo roie in grmičke, teptajo travo in iivo mejo in podobno. Skupnost otroškega varstva je lani namenila za opremo otroških igrišč pri vzgojno-varstvenih ustanovah v Kranju 6 milijonov din. Večina tega denarja je porabljena, večina kupljenih igralnih naprav pa je tudi le polomljena. Prejšnji teden so se na novo postavljenih naprav pri novem kranjskem vrtcu lotili pravi vandali. Skupina mladincev je prestavljala lesene v zemljo zabetonirane gugalnice in jih poškodovala. škoda, ki vsak dan nastaja, na teh igriščih, je pravzaprav nerazumljiva. Kranj se le nekaj časa ponaša s tem, da njegovi občani zelo veliko prispevajo za zgraditev šol m vrtcev. Starši vedo, da sami prispevajo denar, vendar pa m pouče otrok, naj ne delajo škode, če se le igrajo na teh igriščih. Celo nasprotno — tudi nekaterim odraslim ni mar zelenic, nasadov in livih mej. Otroke pošljejo s posodami ali pa celo sami hodijo po mivko na peskovni-ke pri vrtcih. Starši nekaterih otrok, ki so napravili škodo pri vrtcih, so le plačali škodo. Vendar pa, čeprav je škoda plačana, to ni način za zavarovanje otroških igrišč pred uničevanjem. Ali starši sami res ne morejo otroku dopovedati, da se da igrati tudi brez povzročanja škode in da gre denar tudi iz njihovega lepa. L. M. Proslava v Ledinah Ledine nad Idrijo niso prava gorska Vas, saj ležijo na obširni planoti le 800 m nad morjem; višja sta še vrhova Gradišče (995 m) in Sivka (930 m). V redkokateri vasi se križa toliko cest kot prav v Ledinah. Tu je bilo tudi važno križišče partizanskih poti. Med NOB so se tu zadrževale Vojkova, Gradnik ova in Kosovelova brigada. Večkrat so se v teh krajih tudi spopadle z Nemci, kar pričata dve grobišči in . spomenik padlim. Tu je bil doma Anton Za-kelj — rodoljub ledinski (1811—1881), pesnik in zbiratelj ljudske poezije; na njegovi hiši je spominska plošča. 14. junija letos bo v Ledinah velik praznik. Občine Idrije, Logatec in Škof ja Loka organizirajo skupno proslavo ob 25. obletnici osvoboditve. Tu se bodo zbrali nekdanji partizani in aktivisti / ter ostalo prebivalstvo od blizu in daleč, saj bo ta dan v Ledinah vscljudski praznik, združen s prijetnim izletom v naravo. Poleg uradnega programa bo poskrbljeno tudi za zabavo. J. Jeram Nov počitniški dom V tovarni usnja Kamnik bodo letos delavci dobili za vsak dan dopusta 1500 S din. To se pravi, da bo delavec, ki mu pripada 30 dni dopusta, dobil 45.000 S din. Za otroke ali žene ne delijo posebnih sredstev za dopust. Letošnje poletje bo za delavce te tovarne res prijetno. Te dni bodo namreč v Piranu odprli nov počitniški dom. Za gradbena dela je tovarna plačala 40 milijonov S din. Hvale vreden je sklep kolektiva, da bodo v prvi skupini v novem počitniškem domu letovali tisti člani podjetja, ki bodo letovali deset dni na stroške podjetja. To so predvsem fizični delavci in pa tisti, ki jih je predlagala zveza borcev. Brezplačno bo letovalo 30 članov kolektiva. J. V. Poštarji - planinci v Vratih Planinsko društvo PTT Ljubljana bo 14. junija organiziralo tretji zbor planincev PTT Slovenije in s ten počastilo 25. obletnico osvoboditve. Prireditev bo pri Aljaževem domu v Vratih pod Triglavom, njen pokrovitelj pa je podjetje za PTT promet iz Kranja. Množično zborovanje po-šitarjev-planincev se bo pričelo ob pol enajstih dopoldne. V kulturnem programu bo razen recitatorjev sodeloval še moški pevski zbor KUD Pošta iz Maribora. Po zborovanju bo planinska zabava s plesom, na kateri bo igral za- bavni ansambel prosvetnega društva Poštar iz Ljubljane. Za jedačo in pijačo bo poskrbelo Planinsko društvo iz Mojstrane. Obiskovalce zbora poštar-jev-planincev obveščamo, da je cesta v Vrata že toliko popravljena, da bo mogoč dostop z osebnimi avtomobili. Ce pa bodo lahko v Vrata vozili tudi avtobusi, bo rekel končno besedo medobčinski cestni inšpektor, ki bo jutri, v četrtek 11. maja, ponovno pregledal cesto v Vrata. Delavci cestnega podjetja iz Kranja jo namreč v teh dneh ponovno krpajo in utrjujejo. Gorenjski lovci se bodo srečali v Ribnem 21. junija bo v Ribnem pri Bledu zbor gorenjskih lovcev in gozdarjev v počastitev 25. obletnice lovstva na Gorenjskem in 25. obletnice osvoboditve. Na slovesnosti bo govoril predsednik Lovske zveze Slovenije Rado Peha-ček, gorenjski lovci pa bodo ob tej priložnosti razvili svoj prapor ter obiskovalcem pripravili krajši kulturni program. Po kulturnem programu bo družabno srečanje lovcev in gozdarjev. Vzporedno s pripravami na to prireditev so po Gorenjskem različna tekmovanja med lovci. 7. junija je bilo v Ribnem strelsko tekmovanje med lovskimi družinami, v nedeljo bo na Planini pri Kranju ocenjevanje lovskih psov in tekmovanje psov-ja-marjev, od 15. do 22. junija bo v Prešernovi hiši v Kranju razstava lovske fotografije, v Kranju, Škof j i Loki, Železnikih, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah pa bodo od 15. do 18. junija predvajali lovske barvne filme. Pokrovitelja slovesnosti v Ribnem sta Gozdni gsopodar-stvi Kranj in Bled. -jk Klinika za avtomobile tudi na Gorenjskem Za sedaj vse tako kaže, da bo v Kranju že prihodnje leto klinika za avtomobile. AMD Kranj je že kupilo zemljišče, pa tudi lokacijska odločba je že podpisana. Poslopje, v katerem bo elektronski testirni center z nehaničnimi delavnicami, dvema modernima pralnicama za avtomobile ter z drugimi prostori za dejavnost, s katero se ukvarja AMD, bo stalo v bližini leve bencinske črpalke v smeri proti Bledu. Za Gorenjsko bo testirni center nedvomno velika pridobitev. V Sloveniji je trenutno samo eden, in sicer v Ljubljani, prav zdaj pa ga grade tudi v Mariboru, menda tudi v Kopru. Za testirni center so se potegovale vse ' gorenjske občine vendar vse kaže, da bo sedaj zrasel na Zlatem polju pri bencinski črpalki. Storitve takih centrov so med avtomobilisti še dokaj neznane, saj jih do pred kratkim pri nas še ni bilo. Namesto dolgega pregleda in iskanja napake pri mehaniku, bo sedaj elektronski stroj v nekaj minutah na kartonu povedal »diagnozo«. Poslopje bodo verjetno začeli graditi že letošnje poletje. AMD Kranj še čaka na privolitev AMZ Slovenije, ki naj bi za opremo testirnega centra prispevala nekaj milijonov. Po predvidevanjih bo nova stavba AMD z vso sodobno opremo veljala približno 270 starih milijonov. L. M. Pozdrav z morja Konec tega tedna se bo z letovanja vrnila prva izmena predšolskih otrok iz vzgojno varstvenih ustanov Kranja in okolice. Otroci so že na več načinov sporočili domov, kako imenitno se imajo na morju v Novigradu, vendar pa so hoteii, da to spor oče še drugim. Te dni so nam poslali tole prisrčno sporočilo z morja. DRAGI STARŠI! Zdravi in veseli na morje smo prispeli! Ves teden smo dbbro se imeli! Vsi za nas lepo skrbijo, se z nami sonca veselijo, prav dobro-odtično hrano nam delijo. Vse res je, kar smo vam pisali, prav nič se nismo vam zlagali, sonce greje nas le celi teden, bolan pa danes ni nobeden. Pošiljamo vam vsem pozdrave, čez polja, hribe in dobrave, dočakajte nas vsi veseli, ker v Novigradu smo dobro se imeli. Cicibani in. tovarišice ta kranjskih vrtcev m letovanju v Novigradu Koncert glasbene šole (Nadaljevanje) V našem zadnjem zapisu smo si zastavili kar nekam retorično vprašanje: »Kaj se je le v notranjščini tega naprednega moža (tj. drugega kranjskega tiskarja Ivana Primoža Lampreta) moralo dogajati, ko je gledal, kako njegov tednik Gorenjec dobiva povsem spremenjeno politično obeležje?« Zdaj pa mi je že mogoče odgovoriti tudi na to vprašanje. Do svetlobe sem se do-' kopal z zamudnim prebiranjem kar 12 letnikov Gorenjca (od 1. 1900 do 1. 1911). To je dvanajst obsežnih knjig z deset- in desettisočerimi članki, informacijami in noticami v drobnostisku ali kurzivi. .. Priložnost pa je zdajle kot zanalašč, da spet nekoliko odstrem pogled v svojo delavnico: da je treba ure in ure, dneve in dneve iskati, prebirati, primerjati le zato, da je mogoče zapisati en sam stavek, eno samo trditev, včasih celo en sam datum. Zato je dostikrat mnogo teže oblikovati neki strokovni ali zgodovinski zapis kot kako sodobno »pesmico«, ki je brez duha, brez ločil, brez rim, brez lepote in brez smisla ... To sem zapisal v pojasnilo pa tudi kot nekako opravičilo zato, ker moje pisanje ne more biti vedno podobno kakemu galofriranju, pač pa je in ostaja le preprosto iskanje — počasno, zamudno, tiho ... NAPAD IZ ZALEDJA Zapisal sem že, da je bil drugi kranjski tiskar Ivan Primož Lampret ne le izjemno podjeten, pač pa tudi pošten in napredno usmerjen mož. Poleg najrazličnejših periodik, ki jih je tiskal v svoji tiskarnici, je izdajal in v glavnem tudi dejansko sam urejal Gorenjca. List je izhajal kot tednik na velikem časopisnem formatu na 8—12 straneh. Kot odgovorni uredniki so se v zadnjih letnikih (od 1905 do 1911) zvrstili Andrej Sever, Lavoslav Mikuš, Miroslav Ambrožič in Valentin Sitar. Seveda so to bile le figure, ne pa uredniki v pravem, današnjem smislu. Naprednost, resnost in prizadetost Gorenjčevega lastnika, izdajatelja in tiskarja Ivana Primoža Lampreta se dovolj zrcali že iz naslovov člankov, ki smo si jih v naglici zabeležili iz raznih številk tednika: Dajte nam izobrazbe! — Kmetijsko šolo na Gorenjsko! — Bela peč — prodana, (članek govori o imenovanju kočevskega Nemca za župana te narodnostno najbolj ogrožene občine na skrajnem zapadu Kranjske, proti Trbižu.) — Ne skrunimo lepote naše Gorenjske! — Za ustanovitev krajevnega muzeja za mesto Kranj. (Ta, prva pobuda za ustanovitev muzeja na Gorenjskem je bila objavljena 26. januarja 1907! Torej pred 63. leti!) — Starine mesta Kranja in njih usoda. — Za okrožno bolnico v Kranju. — itd. t Seveda pa je Lampret v svojem listu tudi dostikrat švrknil po domačih razmerah v Kranju, ne glede na levo, ne na desno. Je pa že iz podnaslova Gorenjca (»Lastnik in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju«) bila razvidna izdajateljeva smer. Podnaslov se je glasil: »Političen in gospodarski list.« Kot strela z jasnega pa je Lampreta zadela notica nepodpisanega dopisnika » v ljubljanskem Slovenskem Narodu. Med drugim ta dopisnik očita: »G. Lamprot se namreč počuti poklicanega tirati politiko na svojo pest in žaliti ugledne meščane. — V pojasnilo naj torej služi, da narodno-napredna stranka v Kranju nima nikakega stika z Gorenjčevim uredništvom. Gorenjec je glasilo g. Lampreta, ki list tiska, urejuje, izdaja itd.« Razjarjeni Lampret je takoj odgovoril: »Gorenjec je bil, je in bo ostal — dokler je v sedanjih rokah — napreden in naroden list. Cel čas, odkar obstaja, tj. že osmo leto, se poteza za narodno gospodarstvo in napredne ideje ter se bori za koristi sicer skoz in skoz črne, klerikalne Gorenjske, kar gotovo ni najprijetnejša naloga. Prostovoljno služi ves ta čas vzvišeni narodno-napredni ideji, dasiravno so se mu in se mu še mečejo od vseh strani polena pod noge.« Lampret je nato v svojem Gorenjcu citiral še druge liste, ki so pisali o tej kranjski aferi. — Nova Doba: »Gorenjec je povedal popolno resnico, da pase liberalna stranka v starodavnem Kranju prav tako lenobo, kakor jo pase osrednji strankin odbor v Ljubljani. Zato, ker je Gorenjec očital kranjski liberalni gospodi, da nič ne dela, da noče sejati, le žela bi rada — zato Gorenjcu čestitamo, ker je pogumno segel tjakaj, kjer so razmere najbolj gnile. Komur je v v resnici mar napredka, bo stal za njim (tj. za Gorenjcem), pleve pa naj le odnese veter!« Črtomir Zoreč (Nadaljevanje prihodnjič) Glasbena šola iz škofje Loke se tudi letos ni izneverila dolgoletni tradiciji, da ob koncu šolskega leta priredi zaključni koncert svojih gojencev. Sobotna prireditev pa je bila še posebej pomembna, ker je z njo glasbena šola proslavila petindvajseto obletnico svojega delovanja. Njenih 216 učencev je razdeljenih v sedem oddelkov na matični šoli, poleg tega pa imajo še oddelek v Selcah in Železnikih. Gojenci aktivno sodelujejo v godalnem in simfoničnem orkestru, harmoni-karskem zboru ter kvartetu godal, pihal in trobil. Ljubi-tel j i vokalne glasbe pa so vključeni v moški oktet in ženski kvartet. Zaradi pestre dejavnosti loških glasbenikov je razumljivo, da skoraj nobena občinska proslava ali prireditev ne mine brez njihovega sodelovanja. V sobotnem programu so se zvrstili številni učenci glasbene šole, od plahih začetnikov, do gojencev višjih razredov, ki jim trema ne povzroča več preglavic. Za začetek je Jana Langerholc odigrala na klavirju Malo etudo, Stanko Bešter pa Mozartov valček. Vrsti pianistov je sle- dil nastop trobil in ansambla kitar, poslušalci pa so še posebej uživali ob skladbah^ ki sta jih izvajala harmoni-karski in simfonični orkester* Dosti aplavza pa sta za do> bro petje požela tudi Marija Govekar in Ciril Pleško. A. Igličar Srečanje mladih bralcev V Kotljah, rojstnem kraju Prežihovcga Voranca, so se v nedeljo srečali mladi znač-karji iz vse Slovenije. Med 3000 mladimi bralci je bilo čez 300 letošnjih nosilcev Prešernove bralne značke. To značko dobijo učenci osnovnih šol v Kranju, škofji Loki in Tržiču ter v delu kamniške občine, če prebero pred- Elektrotehnično podjetje Kranj, Gregorčičeva 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto: pomočnika vodje oddelka elektroinstalacij Pogoj: elektrotehnik jakega toka z najmanj 3 leta prakse v tej smeri, da je odslužil JLA. Nastop lahko takoj. Poskusno delo 60 dni. pripravnico za delovno mesto v računovodstvu Pogoj: srednja ekonomska šola Ponudbe pošli te do 20. junija 1970 v splošno službo na zgornji naslov. V učenje sprejmemo 21 kandidatov in to za poklic: — elektroinstalater, — elektromehanik — navij alec električnih strojev — elektromehanik — gospodinjskih strojev — radio-mehanik — prodajalec (elektrotehničnega blaga) Kandidati naj lastnoročno vložijo ponudbo z opisom: splošni osebni podatki, šolski uspehi, za kateri poklic se želi izučiti in podobno. Vloge je treba poslati na zgornji naslov do 25. junija 1970. Josef strauss Villach - Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 Orodje, okovje stroji, ogrevalne naprave OBIŠČITE NAS NA LESNEM SEJMU NA GR HALA 8, OD 6. DO 14. JUNIJA 1970 pisane mladinske in leposlovne knjige, svoje poznavanj« teh del pa dokažejo pred posebno komisijo. Sicer pa podeljujejo v slovenskih obči. nah 22 vrst bralnih značk, ki nosijo Imena pomembnejših ustvarjalcev iz njihovega kraja ali pokrajine. Tako imajo pri nas (občini Jesenice in Radovljica) še Finžgarjevo bralno značko, v Domžalah in delno v Kamniku pa Kersnikovo. Nekaj tisoč mladih bralcev na Gorenjskem je zato še posebej vsako leto prebralo nekaj deset tisoč knjig, za vsako višjo stopnjo pa so dobili ustrezna prizna* nja (pohvala, priznanje, bronasta, srebrna, zlata značka). Tekmovanje za bralno značko praznuje letos svoj juhi. loj: na Koroškem, odtod a« je tekmovanje razširilo po domovini, so letos desetič podelili Prežihove bralne značke. Kmalu za njimi pa smo to oMtko bogatenja mladih sprejeli in uvedli tudi na Gorenjskem. Prav letos pa j« bralno tekmovanje prvič zajelo celotno Slovenijo in se odtod začelo širiti preko republiške meje in državne maje (Zagreb, Trst). Na srečanju v Kotljah so mlade bralce pozdravili številni slovenski mladinski ustvarjalci, spregovoril pa jim je največji živeči avtor mladinskih del France Bevk. O pomenu značkarske akcije so spregovorili med drugimi še republiški sekretar za kulturo ln prosveto Slavko Bohanec, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Stanka Sa-gadln ln pisatelj - domačin Leopold Suhadolčan. Po kulturni prireditvi, ki •o jo pripravili vrstniki is domače Koroške, so značkurji odšli po Prežlhovih poteh. Obiskali so pisateljevo rojstno hišo, njegov grob in Preski vrh. t Prijeten zlet v kraje, kamor Gorenjci redko zaidemo, pomeni lepo nagrado ln priznanje mladim značk ar jem za njihovo delo. Pri tem moramo omeniti tudi pomoč občinskih društev prijateljev mladine, enote zavoda za Šolstvo Kranj, podružnice Slavističnega društva Kranj ln na nazadnje vodstev šol in njihovih mentorjev za bralno značko. Taka srečanja bodo postala tradicionalna, vsako leto v drugem kraju. -ok Izlet Glasovih naročnikov S harmoniko tri tisoč metrov visok'* i »Čudovito je bilo; nepozabno!« so nam ob slovesu zatrjevali izžrebanci »Lilo je kakor iz škafa. Narasle vode so preplavile stezo, tako da sploh nismo mogli do letala. 'Razidite se! Z izletom ne bo nič,' je oznanjal pilot, a ga ni nihče ubogal. 'V zrak hočemo in konec!' sem kričal ter začel iskati čoln, ki bi nas prepeljal do jeklenega ptiča ...« No, bržkone ste uganili, da gre le za sanje. Za sanje enega izmed udeležencev Glasovega potovanja namreč. Pravil mi je o njih med posedanjem na terasi brniške restavracije, ko sva čakala, kdaj bodo po zvočnikih objavili, da je srebrni DC-6 nared. Dasi vreme preteklo soboto ni bilo ravno najlepše, so Črnogledi prividi možakarja, ki se je že teden dni vnaprej veselil poleta, vseeno ostali samo prividi. Izlet je minil, da bi bolje ne mogel. Zares! Kar preberite si naslednjih nekaj vrstic, če ne verjamete. KUP DOBROT ZA SREČNO POT obili smo se ob osmih Izjutra j pred stavbo občinske skupščine Kranj. Pisana druščina ljudi iz najrazličnejših koncev Gorenjske je preplavila parkiriščni prostor in ga napolnila z razposajenimi glasovi, ki so dajali slutiti, da bo tokrat izjemno veselo. »Vas je kaj strah aviona?« sem spraševal gručico žensk, ki kar ni mogla skriti razburjenja. »Kje pa! Saj ravno zaradi aviona smo prišle,« so odvrnile skoraj enoglasno. Ta čas je mednje pripeljal kombi podjetja Central, ki slovi po številnih modernih gostinskih objektih. Zlasti velja omeniti novi hotel Bor v Preddvoru, kjer gostu nudijo najrazličnejše usluge in kjer so kot prvi v komuni uredili tudi švedsko savno. Prikupna prodajalka in njen spremljevalec sta izletnike obdarila z bogato popotnico. »Do Lune in nazaj bi lahko šld, in še bi nekaj ostalo,« je segava izžrebanka srednjih let težkala zajetno vrečko. Zal je ni imela časa odpreti in načeti dobrote, kajti veli- ka Creinina avtobusa, vsa nova in bleščeča, sta že .nestrpno hupala. Zlezli smo vanju in odbrzeli. DOBER DAN, OSAMLJENI BLED! OBledu pravijo, da je biser Slovenije. In res je tako. Jezero ter odsevi zašiljenih vrhov v njem privabljajo tisoče in tisoče turistov, žal letos hoteli in počitniški domovi samevajo. Vremenske razmere so krepko zmedle načrte gostincev, saj dež in hladni veter dolgo nista pojenjala. Zaman smo napenjali oči, iščoč prve kopalce; ni jih bilo. Le peščica čolnov se je motala po zelenkasti vodni gladini. Domačemu zavodu za razvoj turizma gre zahvala, da smo si oko Gorenjske lahko ogledali tudi s ptičje perspektive — z gradu, šele tu človek spozna, kako presneto lepo je pravzaprav. Naši potniki so mu le neradi obrnili hrbet. Avtobusa sta jih odpeljala v Lesce in obstala pred poslopjem letališča. »Aha, aperitiv! Prav prile-gel se mi bo,« je zajeten možakar izpraznil šilce konjaka, s katerim so uslužbenci pod- Pred odhodom na Izlet sta uslužbenca kranjskega podjetja Central našim izžrebancem razdelila bogate popotnice. — Foto: F. Perdan jetja Živila Kranj postregli razpoloženim potnikom. Toda konjak ni bil edino, zaradi česar smo obiskali Alpski letalski center, prizorišče bližnjega svetovnega prvenstva v padalstvu. Uredništvo Glasa je za svoje goste pripravilo posebno presenečenje — četrturni let s cesno, z zračnim taksijem. A ker drobni »brencelj« premore komaj štiri sedeže, je kolega Franci brž organiziral miniaturno žrebanje. Med lističi, nabranimi v klobuk, so trije skrivali črko »A«. Prisotne je zajel nemir. Kdo bo povlekel pravega, komu bo sreča mila? Sedeže v cesni so si priborili Ferdinand Rozman (Radovljica), Stanko Kokalj (Predoslje) in Cita Gorjup (Mengeš). »Vraga, splačalo se je posoditi klobuk,« je pripomnil Rozman, ko sem mu čestital. Izletniki so namreč vlekli listke prav iz njegovega pokrivala. VEČNI MUZIKANT ■ali avion je izginil nad oblaki, mi pa smo po-"sedli po terasi in si jeli privezovati duše. Vedno bolj vesele, vedno glasnejše so postajale debate. Razpoloženje je naglo raslo in doseglo višek, ko so se oglasili prešerni zvoki harmonike. Meh je nategoval šenkov Franci, oziroma Grča, kot mu tudi pravijo. »Brez harmonike ne grem nikamor,« mi je zaupal veseljaški 46-letni Predoseljčan. »Celo med vojno, ko sem bil pri RAF (britansko vojno letalstvo) in prekrižaril Italijo, Nemčijo, Avstrijo ter Anglijo, je nisem odložil.« Grčo pozna malone cela Gorenjska. Svoje čase so on in prijatelji ustanovili kvartet »France« in obredi i pol Slovenije, šenk je doslej igral na približno 300 ohcetih in okrog 4000 (!) veselicah, da o raznih izletih in manjših zabavah niti ne govorimo. »Kako so vam všeč današnja sopotniki?« »Dobro se razživljajo, dobro. Kmalu bodo 'ta pravi',« je Francelj strokovnjaško ocenil vzdušje. Dvajset minut kasneje smo znova zdeli v avtobusih, ki sta jo ubirala proti Brnikom. Bližal se je veliki finale — potovanje z letalom DC-6, last podjetja Inex-Adria avio-promet. V restavraciji aerodroma Ljubljana so nam najprej servirali obilno ko- Harmonikarju Franciju, Grči po domače, zlepa niso pošle moči. Ves ljubi dan je nategoval svoj meh in še v letalu, 3000 metrov visoko, ni prenehal pritiskati na tipke. silo, kajti prazni želodci bi visoko gori pod nebom utegnili odpovedati pokorščino." šele potem je bila osemde-setglava druščina Glasovih naročnikov nared. V 40 MINUTAH OKROG SLOVENIJE jotniki za čartrski polet nad Slovenijo naj se pripravijo!« je zadone-lo iz zvočnikov. Krenili smo čez betonsko ploščad in po premičnih stopnicah vstopili v trup orjaškega ptiča, še prej so nam pojasnili, da sta Istra in Primorje zavita v deževne oblake ter da si bomo zato ogledali le domače kraje — seveda od zgoraj navzdol. Letalo je zadrhtelo, zarjo-velo in se pognalo prek dolgega, ravnega vzletišča. Hip zatem smo bili že v zraku. Odprl se nam je čudovit razgled na domovino. Z višine t*i tisoč metrov so hiše, ceste, nebotičniki in celo mesta kar nekam majhni, podobni deželi liliputancev. Močna krila so nas nesla mimo Ljubljane, obšla Štajersko in Dolenjsko, počasi zavila ter preletela Kranj, Škofjo Loko, Bled, Jesenice, Jelovico, del Notranjske in Primorsko. »česa podobnega še nisem doživela,« mi je vsa navdušena pripovedovala 60-letna gospodinja Ana Močnik iz Mojstrane, mati trinajstih otrok. »Veste, nikamor ne grem, nikdar se ne ganem od štedilnika. Ampak zadnjič, ko ste me izžrebali, sem si rekla: tole je edina priložnost, ne bom je zamudila! ... Mož in otroci so bili proti. Govorili so. da je nevarno, da naj raje ostanem doma. Kot vidite, jih nisem poslušala —- in ni m.i žal, o ne! Prelepo je bilo, prisrčna vam hvala!« Ob zvokih Grčinega meha (tudi v letalu je vztrajno rau-ziciral) smo zavzeli avtobusa, ki sta nas popeljala pred kino Center v' Kranju. Konec dober, vse dobro. Nekaj navdušenih stiskov rok in druščina se je razšla. »Tega vam nikoli ne pozabimo!« so ob slovesu zagotavljali hvaležni izletniki. »In še kdaj nas izžrebajte.« Kaj se ve, dragi prijatelji, morda pa res? I. Guzelj i. JU BL J AMA • TITOVA 38 TURIZEM IN GOSTINSTVO 314-922'i 315-342 Priporočamo prijetne počitnice v Kaštelan pri Splitu 0 nizke cene in dobra domača hrana 9 plaža (kopališče) tudi za najmlajše v neposredni bližini % za počitek in sprehode številni parki in zelenje % avtobusni izleti vsak dan po dostopnih cenah % prevoz iz Ljubljane in obratno vsak ponedeljek z udobnimi turističnimi avtobusi, ki obratujejo izključno za dopustnike v Kaštelah. Prijave in informacije SAP telefon 315-342 Ljubljana, Titova 38, GLAS * 7. ST RAM MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Reformistom bo treba pokazati vrata!« j. Take pogovore posluša Slavko že ves oktober. ^Udarja Vidmar in Pahor govorita o tem tudi rptes, ko je za Slovence zopet žalosten zgodo-"^ski dan, saj vsi slovenski časniki poročajo, Smo pri plebiscitu na Koroškem podlegli za Jj^lenkostne odstotke in tako izgubili slovenski te dežele, ki se je Slavko spominja mimo-jjfede, kd sta se z mamo vračala z Bavarsltt. i^i leta bo februarja, odkar sta prenočila v J^ljaku, potem pa se vozila mimo prelepega laškega jezera proti Karavankam. . »Tri leta?« vzdihne Slavko, nesrečen zaradi ?Bube Koroške, a še bolj zaradi skrivnosti, ki to že tako dolgo zapira vase. Mama je pozabila na očeta. Mama si dopisuje z nekim Nemcem iz Berlina, ^ Pa ji piše zaljubljena pisma in pesmi. Mama ima rada drugega. že lani prvi dan božičnih počitnic je Slavko "° odkril. Ko je prišel domov, mame ni bilo "orna. Iskal je svežo majico, da bi se za praznik Preoblekel, pa je med perilom nehote odkril <*1 šop pisem in pesmi, ob katerih mu je vse *amigotalo pred očmi in se je dolgo mučil, Preden jih je lahko prebral. Ne vseh. Zadoščalo ^ je samo nekaj pesmi in pisem, pa je razumel, *akaj se mami ne ljubi, da bi iskala sled za oče-J,0rn, in da bi se potrudila in izvedela vsaj to, e Je tata v resnici mrtev. . Slavko bi takrat najraje raztrgal tista pisma ln Pesmi. Planil bi k nonu in izkričal ledeno razočaranje nad mamo, ki ga je mrazilo v srcu. ^ nona ni bilo, drugim pa ni hotel povedati o svojem odkritju in izpovedati bridkega razočaranja. Tako je takrat Slavko več kakor celo uro trpel sam in čutil, da se mu je mama odtujila, še več: tisti hip jo je skoro zamrzil in sklenil, da jo bo zasul z goro očitkov in jo ošibal z mržnjo, ker je tako naglo pozabila na tato. Toda še preden se je mama vrnila, je dal osovražena pisma in pesmi na prejšnje mesto, potem pa se zakrknil vase in še bolj nepomirljivo začel pisariti na Bavarsko, če že kaj vedo o tati. Pisal je Ebnerjevirn. Pisal je že tretjič. A vse zaman, dokler se ni spomnil mamine prijateljice Mrakove iz Starnberga. Šele za veliko noč ji je pisal, po veliki noči pa ga je čakal na gimnaziji adgovor: — Tata je živ. Je doma v Penzbergu, dela pa v tiskarni v Benedikten bovernu. r Več mu Mrakova ni pisala, vseeno pa je v njem vse zavriskalo od sreče. Napisal je očitajoče pismo mami, a ga je raztrgal, ker je pomislil, da je mama le mama in da ona dela, da lahko hodi v idrijsko gimnazijo. Novega pisma pa se mu ni ljubilo pisati. Raje je pisal tati na Bavarsko. Napisal mu je vse, kar sta z mamo tam gori pretrpela.in kako ga je orna hotela iztrgati mami. Sicer pa je tata najbrž o tem že slišal, je takrat pomislil. Potem je pisal, kako je zdaj v Borjani, prav na koncu pisma pa mu je obzirno očital, ker se po vrnitvi iz francoskega ujetništva ni oglasil s pismom ali vsaj z dopisnico. Z mamo sta vendar vso vojno tako zelo trepetala zanj, poizvedovala preko mednarodnega urada Rdečega križa, da bi ga našla. Mar ni prejel nobenega obvestila, da ga iščeta, je v pismu vpraševal, potem pa ves mesec nestpno čakal, kdaj mu bo tata odgovoril. Slavko se ob tem opominu samo grenko nasmehne. Očetovega odgovora ni bilo ne na prvo ne na druga pisma, ki mu jih je pisal. Tudi tati ni za mamo ne zanj, jc vedno bolj čutil, potem pa o svoji nesreči in osamljenosti potožil prijatelju Karlu, a Karlov oče je o tej nerazumljivi očetovski brezbrižnosti do sina povedal profesorju Andreju. »Ja, profesorju Andreju,« pomisli Slavko ka- kor vselej, kadar boleče razmišlja o tem, na letošnje taborjenje na Vojskem, ko ga je profesor Andrej povabil, naj ga spremlja k neki stari pripovedovalki narodopisnih zgodbic, da bi si jih zapisal, in nad katero je bil navdušen zaradi krepkega in sočnega pripovedovanja, ki bi ga stari pripovedovalki zavidal marsikateri pisatelj. Tako je tistega julijskega dne med potjo k starki rekel profesor Andrej. Opozoril je Slavka, naj pazi predvsem na primere in druge besedne podobe. To so pravi reki, ljudski pregovori, ki si jih je vredno zapomniti in si jih zapisati, jc rekel profesor in naročal Slavku, naj bo pozoren predvsem na starkin jezik. Slavko se še vsega živo spominja, kako sta se med raztresenimi naselki in domačijami s profesorjem Andrejem bližala nizki, s slamo kriti koči in že na klopci pred bajto zagledala starko, tako zelo podobno Slavkovi prababici ne samo po videzu in nagajivih, živahnih očeh, marveč tudi po odkritosti in neprizanesljivosti do 'posvečenih' ljudi, kakršni so duhovniki, zlasti tisti, ki imajo boga in svete stvari samo na ustnicah, v srcu pa so grešniki, mnogo večji grešniki kakor njihovi farani, katere tako radi s prižnic oštevajo zaradi grehov in jih strašijo s peklom. — Farizeji so. Gospod v nebesih nima nobenega veselja nad njimi, mnogim pa tudi ob zadnji uri ne nakloni milosti. Tudi župniku Klobusu je ni, ki je rad segal ženskam pod kiklje, saj jim jc govoril, kadar jc bil s katero na samem, da s posvečenim človekom ni greh onegaviti. Celo v milosti so in vsi grehi jim bodo hitreje odpuščeni, če ... Ja, tako se je šušljalo o njem. In se še vedno šušlja, čeprav se je prst na grobu že zdavnaj sesedla nad nesrečnikom prav tako kakor nad lepo špehovo Nežico, ki jo je zapeljal. Hja, ni bila samo Nežica. še marsikatero od babovja je župnik pretental z besedami, da tisto, kar je za druge nečisti in prešuštniški greh, za posvečene ni .. . Hja, tako je govoril. Ja, da ga le sram ni bilo! A baje sramu pred ženskami ni poznal. Sram je bil zanj komaj toliko kakor volku strah, kadar trga in mesari ovce. Pa je samo zaradi njega lepo Špehovo Nežico obsedel hudič . . . Sv. Lenart pod Krvavcem (12) Bolj bi morali skrbeti za hribovske vasice Naši zapisi o vasici Sv. Lenart na južnem pobočju Krvavca *° Pri kraju. Danes poglejmo na kratko le še nekaj vremenih pregovorov, rekov, po katerih domačini že stoletja napo-Vedujejo vreme, prav tako pa ne bo odveč nekaj besed o tej Sorski vasici, kakršna se obiskovalcu kaže danes. . Na Sv. Lenartu pravijo takole: ce se slišijo giasovi od Sv. T^nbroža sem, bo vreme lepo, Pa iz Stranj, bo dež. Če se ** Kamnika sliši vlak, se bo Vreme poslabšalo. Ce gredo Jjtegle gor za planino, bo dež, *e gredo dol, bo lepo vreme. *° spomladi prvič močno za-$j!*ni, pravijo, da bo toča. Kadar potegne južni veter, ^ vreme spremeni. LENART DANES t>anes živijo na Lenartu na e°ri drugače kot nekdaj, če-Prav so sledovi preteklosti še J'idni in počasneje dohitevajo "Uro kolo časa kot v dolini. Največ se danes ukvarjajo * Živinorejo. Krave pasejo ~°ma in na Veliki planini. Z jjjimi je še najmanj dela. y*leka jim ne odkupujejo na pnturski gori, v Cerklje pa to predaleč, da bi ga nosili s&k dan, zato ga porabijo ^°ma. Teleta dlje pitajo z ^\ekom, kar se pri rasti pre-eJ pozna. V vasi imajo svoj vodovod. Lani so ga naredili sami s prostovoljnimi prispevki. Občino so sicer prosili za pomoč, a sploh ni bilo nobenega odgovora, zato so sami zajezili studenec, naredili zajetje in speljali vodo v hiše. Vsako hišo je to stalo okrog pol milijona starih dinarjev. ] Delali so tri mesece. Prej so j morali ncslti vodo na glavi j ali v brentah, ob sušnih ob- i dobjih celo pol ure daleč. Elektriko imajo že 16 let. I Pred kratkim so pomagali i pri postavitvi novega transformatorja v Tunjicah, od j katerega se odcepi vod za njihovo vas. Prej je bila namreč napeljava tako slaba, da sploh niso mogli vključiti motorja za slamdrezriico. Ob večerih je luč komaj brlela. Iz Cerkelj oz. Grada pri Cerkljah je v Stahovico speljana cesta preko Šcniurške gore. Tudi pri gradnji te ceste so morali pomagati z delom, prispevali pa so tudi vsak nekaj denarja. Do šen- turske gore je cesta zelo dobra; vsak tovornjak lahko pride tja. Ta cesta jim veliko pomaga pri spravljanju lesa v dolino, zakaj les jc poleg živine g'avni dohodek, zlasti les za kurjavo (v klaftrah). Ko sem se vračal z Lenarta, sem stopal po stopinjah v snegu, ki sem jih zjutraj sam napravil. Torej ni šel nihče iz vasice v dolino. Premišljeval sem: napačno gledamo na hribovskega človeka. Mnogo več trpi kot kmet v dolini. Za vsako pridobitev se mora brigati sam. Vendar ne obupa in ne pusti zemljo vnemar. V dolini bi morali imeti več posluha zanj. Konec Ivan Sivec Strah ima dolge noge Hudiča je videl Cesta med Šenčurjem in Zgornjim Brnikom — dobre štiri kilometre — gre skoro ves čas po gozdu. Ko se pride iz strnjenega gozda, je nekaj njiv, od katerih jih je več zasajenih z gozdnim drevjem. Med temi so tudi Hoeevarjove smrečice, kot pravijo tistemu kraju domačini. Nekega dne pozno ponoči je šel fant — doma je bil z Zgornjega Brnika — iz Kranja skozi Šenčur in skozi ta gozd proti domu. Ta fant jc bil znan po tem, da je bil precej surov in brezobziren. Zelo rad je grdo preklinjal. Tiste noči pa ga je imel tudi malo »pod kapo«. Da bi se pokazal bolj korajžnega, je nekajkrat močno zavpil »Auf biks!«, kar v fantovskem jeziku pomeni pravo izzivanje. Tudi vriskal je in vmes tudi preklinjal. Ko je prišel iz gozda in nadaljeval pot mimo omenjenih redkih njiv in malih zasajenih gozdičkov, si je kar naprej na ta način dajal korajžo. Bil je že skoraj pri tistih Hočevarjevih smrečicah, ko je nenadoma zaslišal za seboj peketanje konjskih kopit. Misleč, da je kakšen zapozneli voznik, ki ga bo morda še peljal do doma, je spet zavriskal in zaklel. V tistem trenutku pa kot strela hušk-ne mimo njega nekaj črnega. Bilo je podobno visokemu človeku, vendar so bila namesto nog kopita, izpod katerih se je močno iskrilo. Dokler ni prišel do križpotja, je tisto še dvakrat privihralo mimo njega. Na križpotju pa je stalo znamenje in pri njem je tisto črno kar nenadoma, kot se je piikazalj, tudi izginil ). Fanta je od strahu oblival pot, lasje so mu stali pokonci. Pri znamenju je zavil na levo in odšel po bližnjici, po poljski poti, proti vasi. Tekel je, kar so ga noge nesle. Ko je pritekel v vas, ni utegnil iti domov, kjer bi moral klicati, da bi mu odprli. Tekel je kar naprej mimo domače hiše do gostilne, kjer je bilo še odprto. Napol mrtev je planil v gostilno. Cez nekaj časa, ko si je malo opomogel, je povedal, kaj je videl. Od prestanega strahu je bil ves premočen, lasje na glavi pa so mu v tisti noči osiveli. Storije je konec. Fant je bil poslej zelo miren. Ponoči ni več hodil okoli in tudi preklinjal ni več. Otroci smo večkrat v tistih smrečicah nabirali jagode, pa nas je bilo kar malo strah. in ljudje Iz kronike kokrškega odreda Rezultati nagradnega žrebanja reklamne prodaje Pomlad v Kokri z dne 6. 6. 1970 Izžrebana št. parag. bloka Izžrebana št. dobitka Izžrebana št. parag. bloka Izžrebana št. dobitka E 10 1655 46 E 09 46'.: 3 64 E 13 2754 7 E 37 1658 66 E 24 0863 76 F 49 4052 68 E 40 5970 72 D 45 5107 10 F 30 4909 44 E 16 0829 69 E 41 1504 37 E 41 1641 56 D 10 5052 11 E 23 1562 75 F 08 4983 45 F 20 3708 27 D 22 5061 73 F 17 1711 9 E 32 8081 15 D 43 5082 70 D 46 3383 14 E 47 1659 25 F 21 4943 47 F 26 4904 51 E 29 9727 22 E 43 1644 8 D 09 1819 49 E 08 4843 4 D 20 5631 54 E 11 0870 74 E 30 5072 18 D 45 6630 6 F 10 3515 39 E 19 6647 34 E 45 3536 24 * F 49 2473 53 E 48 8036 59 E 23 4365 17 F 40 1712 30 F 32 2171 28 E 11 1633 40 E 24 7221 23 F 26 1713 67 D 32 5643 58 E 18 9116 55 D 42 7198 2 D 24 5003 26 D 11 5103 52 E 23 7298 21 D 38 0943 48 F 48 3578 38 E 14 0771 43 E 50 6593 1 D 18 3022 63 E 02 5028 35 D 05 7763 16 E 10 6695 60 F 37 2185 57 E 19 0755 31 D 24 5661 29 F 19 4909 33 D 39 6614 32 E 06 1538 36 D 14 5186 3 E 33 5968 61 F 20 4904 5 F 13 1713 19 F 14 4948 77 E 21 7201 20 F 02 2197 50 E 31 8425 13 D 11 6634 71 E 40 8037 65 E 44 8083 62 F 10 3708 41 D 49 1817 42 D 28 5063 12 Srečne dobitnike prosimo, da do 15. Julija 1970 vzamejo dobitke v prodajalnah, kjer so blago kupili, ker po tem dnevu Izžrebane številke paragonskih blokov zapadejo. KOKRA - KRANJ i Ivan Jan Bojev v okolici Begunj pa šc ni bilo konec. Nemci, vlasovci in domobranci so vse bolj pritiskali proti odrednim položajem. V teh spopadih, ki so se pogostokrat odvijali le na nekaj metrov razdalje, so vlasovci ujeli tudi dva borca; mitraljezec Franc čemaz, ki je vztrajno, tolkel proti napadalcem, pa je bil ranjen v trebuh. Kljub hudi rani so ga tovariši komaj odtrgali od šarca. Umikajoči se sovražnikovi oddelki so namreč hoteli zavarovati glavnino z motnimi pobočnicami. In prav te so bile odrednim enotam najbolj nevarne. Medtem je tudi borce po položajih dosegla vest, da so zaporniki osvobojeni in da je posadka kaznilnice položila orožje. To jim je vlilo novih moči in zato so vzdržljivo vztrajali. Sovražnikov pritisk pri Dvorski vasi in pri cesti proti Tržiču pa je naraščal vse bolj. četa, ki se je branila, se je počasi le morala umakniti. S tem pa je bila hudi nevarnosti izpostavljena četa, ki je branila cestno križišče med Zapužami in Hlebcami. Zaradi pritiska proti njej in nevarnosti z vzhodne strani se je tudi ta prebila proti Zgoši. Tam je padel tudi Jože Bernard z Vrbe, oče osmih otrok. Zaradi hudega pritiska je bil umik III. bataljona zelo otežen. Poleg tega so vlasovci in domobranci uporabili razne ukane in tako v odredne vrste vnašali še večjo zmedo. že dopoldne so skozi partizansko blokado skušali poslati v Begunje dresirane-ga psa. Nanj so pritrdili obvestilo, da bodo obkoljenim kmalu prišli na pomoč. Toda, odredovci so tega »kurirja« dobili v roke, in tako zvedeli, kakšna nevarnost jim preti. Boj na sektorju III. bataljona je bil tako oster, kot ga odred še ^ii doživel. Končno so ga potisnili čisto pod vznožje Dobrče. Vendar pa so bili zaporniki medtem že zunaj neposredne nevarnosti, šlo pa je za dragocene trenutke. Tudi na sektorju II. bataljona so sovražnikovi oddelki, kot smo videli, prepozno prišli do kaznilnice. Popoldne so boji okrog Begunj ponehali in sovražnikov zvečer ni bilo več tam. Zato se je del odreda še ta večer vrnil v Begunje, praznil skladišča s hrano, ter noč prespal celo v osvobojeni kaznilnici. Navsezgodaj 5. maja se je ta oddelek skrivaj in potiho približal tudi policijski postojanki v Poljčah. Pri tem jih ni nihče obstreljeval, kar je bilo hkrati tudi čudno. Kmalu so izvidniki ugotovili, da je bila postojanka že prazna. Po izpraznitvi kaznilnice in osvoboditvi zapornikov sta se oba bataljona spet umaknila v svoji taborišči, kajti na nadaljnje naloge se je bilo treba pripraviti na varnem. S tem je bila ta velika akcija končana, in to štiri dni pred nemško kapitulacijo Pri tem je bilo izrazito pomembno: — predvsem je odredu uspelo, da so s smelimi nastopi pripravili vodstvo kaznil-niške posadke na predajo. Vodstvo odreda jc odlično izkoristilo takratne razmere na Gorenjskem. Zelo pomembno pa je bilo tudi sodelovanje takih aktivistov in obveščevalcev kot je bila Tetka, ki je odlično odigrala vlogo posrednika in pa Mj]ka Avsenekova iz železniške čuvajnice pri Globokem; — kljub malošlevilnosti sta odredna bataljona do zadnjih možnosti branila dohode k Begunjam. Zato je tudi maloštevilna skupina mogla prevzeti polioijsko posadko, spustiti zapornike in opraviti ostala najnujnejša dela v kaznilnici; — odredno poveljstvo se je v tem' meru dvakrat pravilno odločilo: prvič W so se sporazumeli za začetek blokade # za osvoboditev zapornikov, ter drugič, k° je kljub povelju za odhod na Koroško # peljalo to akcijo do kraja; — ta akcija izvedena tako samoinici* tivno, je imela velik vpliv tako v vojaškeC kot v političnem in moralnem pogledi* zlasti še zato, ker so jo izpeljali s ta*0 majhnimi silami in na tako svojstven način. PREUREDITEV IN ODHOD CEZ KARAVANKE Po napetih bojih in tveganjih za osV0 boditev zapornikov sta se bataljona sest* la na Smokuški planini. Tu se je odre** uredil tako, da je izločil slabo oroŽJft pregledal moštvo *in oborožil nekaj osv^ bojenih zapornikov, ki so bili pripravljen in sposobni za bojevanje in pohod. Na w strani je ostalo tudi nekaj starejših in t* kih borcev, ki bi težko zmogli napori pohod čez Karavanke. Od tu so s skupin* mi tovarišev, ki so ostali na gorenjsK' strani Karavank, odšli v dolino tudi ostali osvobojeni zaporniki. Zdaj je bil odred pripravljen, da izpo'' ni povelje conskega štaba. Med urejanjei" opreme in orožji, ter dajanjem duška p" tako velikem uspehu so se odločili, d* bodo šli na Koroško naravnost čez Kara' vanke. Niti na misel jim ni prišlo, da se odpeljali tja z avtomobili, kot je govo; rilo povelje. To bi bilo predaleč in tudj avtomobilov še niso imeli. Čeravno so bil1 tovariši iz bližnjih krajev pod Karavank* mi, so radi odhajali tudi na korošk" stran. Zdaj ni bilo čutiti nobenega loka'' patriotizma več. Vedeli so, da jih tam Č* ka veliko dela in da bo Koroška končni priključena matični domovini. Računal; so tudi, da bodo na drugi strani razoroži}1 tudi veliko umikajoče se nacistične vol' ske. Poleg tega so bili radovedni, kako je v deželici z Gospo Sveto in z vojvodskiJ1" prestolom in koliko ljudi še govori sl<7 vensko. Na to pot pa je odšlo le okoli 250 bof cev. Bili pa so dobro opremljeni, obor? ženi in pripravljeni na vse. Na gorenjski strani Karavank so ostal' tudi odredne. ustanove in delavnice. Z r* njenci in bolniki v ambulantah ter V°. ustanovah je na tej strani ostalo okol»i 200 ljudi, ki so se postopoma selili v df lino. s, Odred je s smokuške planine odrini) 6. maja ob 9. uri zjutraj. Po napornei" pohodu, pogostih spopadih in drugih d& živetjih je Kokrški odred prišel v Celove* 8. maja. Prodam 1000 kg SENA. Mo-*te 17a, Žirovnica 2635 Prodam 1200 kosov OPEKE raonta 12. Dobi se na železniški postaji v Ratečah pri Skorji Loki 2582 Prodam mlado KRAVO mlc-karico. Selo 25, Bled 2636 Prodam vprežne GRABLJE, OBRAČALNIK za seno in IZ-KUVAC za krompir. Stružc-*0 5, Kranj 2637 Prodam T RAME za ostrenje. Srednja vas 8, Gorice * 2638 Prodam stoječo DETELJO. Jezerska cesta 103, Kranj 2639 Prodam stoječo TRAVO. Crngrob 11, Žabnica 2640 Prodam vprežno KOSILNICO. Sp. Duplje 71 2641 Prodam stoječo TRAVO, Mešano z DETELJO, v Starem dvoru. Slavko Beljanski, Kidričeva 64, Skofja Loka (Pri kolodvoru) 2642 Poceni prodam skoraj nov nemški globok OTROŠKI VOZIČEK. Trebeč Metka, Ka-iuhova 2, Kranj 2643 Poceni prodam skoraj novo kompletno SPALNICO, dvodelno OMARO in KAVČ brez vložka. Vončina, Krartj, Partizanska 25 2644 Prodam 16 mesecev staro TELICO (sivko). Lahovče 31, Cerklje 2645 Prodam MLATILNICO z feto in tresili v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2646 Prodam KONJA. Dražgoše <1, Železniki 2647 STANOVANJA Kupim vprežne KOMBI-NIRKE za seno. Pangeršica Golnik 2648 Prodam OPEL KADET KARAVAN, letnik 1967. Gašper-*Ql Janko, mesarija Šenčur 2649 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 •tavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK b Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-<35 21-860; uprava Usta« ma-looglasna In naročniška ■lužba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna M din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih ne objavljamo. Moški srednjih let nujno išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod »samski« 2650 Iščem eno ali dve SOBI s KUHINJO {opremljeni ali neopremljeni). Pušavec Ivan, Brezje 55, p. Brezje 2651 FOSESTI Prodam do prve plošče zgrajeno HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2652 Prodam HIŠO v Bohinjski Bistrici. Poizve se v Jereki 11, Bohinjska Bistrica 2536 Blizu Kranja prodam takoj vseljivo HIŠO, primerno za obrt. Naslov v oglasnem oddelku 2653 V zaposlitev oziroma pri-učitev za AVTOMEHANIKA sprejmem mladega fanta po možnosti s končano osemletko. Zaželeno je tudi, da je iz podeželja (okolice Kranja). Stritar Franc, Staretova 23, Kranj 2654 Iščemo PASTIRJA za planino Velike poljane. Zupan Matevž, Povije 6, Golnik 2655 Iščem DEKLE, ki dela na izmene, za pomoč v gostinstvu. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2656 Preklicujem veljavnost vozne karte Kranj — Vodice. Traven Jože, Dobruša 14, Vodice 2657 « Opozarjam vse pred nakupom premičnin in nepremičnin Vidic Anice, Podbrezje 117 in izjavljam, da nisem plačnik njenih dolgov. Vidic Ludvik, Podbrezje 117 2658 Kino Kranj CENTER i 10. junija premiera amer. barv. filma KAKO REŠIŠ ZAKON IN SI UNIČIŠ ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri 11. junija amer. barv. film KAKO REŠIŠ ZAKON IN SI UNIČIŠ ŽIVLJENJE ob 16. in 20. uri, angl.-italij. barv. film BORA, BORA ob 18. uri 12. junija amer. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 10. junija amer. barv. film RANC SMRTI ob 16. in 18. uri, angl.-italij. barv. film BORA, BORA ob 20. uri 11. junija amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNI- SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Kmetijsko gospodarstvo škof ja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. več delavcev mesarske stroke v za dela v klavnici in v predelavi o 2. več vajencev mesarske stroke 3. traktorista Pod tč. 1 pridejo v poštev nekvalificirani oziroma polkvalificirani delavci mesarske stroke, praksa zaželena; Pod tč. 3 kandidati morajo imeti izpit za vožnjo s traktorjem, nekaj prakse; v nujnih primerih podjetje zagotavlja stanovanje. Kandidati nai pošljejo prijave na naslov Kmetijsko gospodarsvo Skofja Loka, Mestni trg 20. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi oglasa. KA RYANA ob 16. in 18. uri, angl.-italij. barv. film BORA, BORA ob 20 .uri 12. junija premiera amer. filma KRVAVI MESEC ob 16., 18. in 20. uri Tržič 12. junija premiera amer. barv. CS filma PET MOŽ V PEKEL ob 18. uri Kamnik DOM 10. junija zah. nemški barv. film VVINETOU IN APACI ob 18. in 20. uri 12. junija italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH MOŽ ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 10. junija amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 20. uri 11. junija amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 20. ari Jesenice RADIO • 10. junija ital i j .-f rane. barv. CS film CRNI ŠULICARJI 11. junija amer. barv. film HONDO IN APACI 12. junija franc. barv. film SHALAKO Jesenice PLAVŽ 10. junija amer. barv. film HONDO IN APACI 11. —12. junija amer. barv. film NE DELAJ VALOV Dovje Mojstrana 11. junija amer. barv. CS film IZGUBLJENA KOMANDA Kranjska gora 11. junija italij.-franc. barv. CS film CRNI ŠULICARJI Javornik DELAVSKI DOM 10. junija amer. barv. film NE DELAJ VALOV Radovljica 10. junija amer. barv. film DOKTOR DOLITTLE ob 17.30., amor. barv. film HEROJI GVADAL KANALA ob 20. uri 11. junija angl. barv. film INTERLUDIJ ob-20. uri 12. junija amer. barv. film ČUDNI DOKTOR DOLITTLE ob 20. uri Bled 10. junija amer. barv. film STO PUŠK ob 18. in 20.30 11. junija amer. barv. film STO PUŠK ob 18. in 20.30 12'. junija" amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 18. in 20.30. . skofja Loka SORA 10. junija kanad.-italij. barv. film TRIJE PLAVI PANTERJI ob 18. in 20. uri 11. junija amer.-italij. barv. CS film TEPEPA ob 20. uri 12. junija amer.-italij. barv. CS film TEPEPA ob 18. in 20. uri Iskra Commerce v Združenem podjetju ISKRA KRANJ, Ljubljana, Ko. t ni kova 6 sprejme v redno delovno razmerje korespondenta za dela v prodajno projektivnem sektorju z delovnim mestom v Kranju. Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske oz. upravno administrativne smeri — znanje strojepisja — zaželeno znanje nemškega jezika. Osebne dohodke v naši organizaciji določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Cenjene ponudbe prosimo pošljite na naslov: ZP Iskra Commerce, Kadrovska služba, Ljubljana Ma-sarvkova 15. Elektrotehna trgovsko uvozno in Izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom Ljubljana, Titova 51 želi zaposliti v prodajalni Kranj kvalificiranega prodajalca elektrotehnične stroke z ustrezno prakso. - Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom komisiji za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 51. Razpis velja 15 dni od dneva objave Za večjo prometno varnost Nesreče v zadnjih dneh V petek, 5. junija, nekaj pred sedmo uro zvečer je na cesti prvega reda na Jesenicah voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Leopold VValdbrunner zadel Janka Draksko-blarja, ki se je na kolesu peljal proti Javorniku. Nesreča se jc pripetila, ko je kolesar nenadoma zapeljal z desne strani na levo stran ceste. Voznik osebnega avtomobila pa ga je v tem trenutku prehiteval. Pri trčenju se je Janko Drakskoblar tako hudo ranil, da je takoj umrl. Zaradi utrujenosti se je v soboto, 6. junija, ponoči pripetila prometna nezgoda na cesti prvega reda pri Brezjah. Voznik osebnega avtomobila Edvard Golob iz Ljubljane je za volanom zaspal, pri tem pa je avtomobil zapeljal v jarek in se prevrnil. Sopotnik je bil v nesreči ranjen. Na vozilu pa je za 10.000 din škode. Istega dne popoldne se je pripetila prometna nezgoda na cesti tretjega reda v Tenetišah. Voznik osebnega avtomobila Franc Kokalj iz Goric je z neprimerno hitrostjo pripeljal v levi ovinek po levi strani ceste. V ovinku se je srečal z neznanim osebnim avtomobilom, ki je vozil po skrajni desni strani. Voznik Kokalj se je ustrašil in sunkovito zavil v desno. Pri tem se je avtomobil obrnil in z bočno stranjo trčil v ograjo na mostu. Voznik je v nesreči dobil pretres možganov in rane na glavi, škode na vozilu je za 6500 din. Zaradi nepravilnega prehitevanja se je v soboto popoldne pripetila prometna nezgoda na cesti prvega reda med Mejo in Orehkom. Voznik osebnega avtomobila Milan Miladinovič iz Ljubljane je vozil proti Kranju. Ko je prehiteval neznani osebni avtomobil, je ta nenadoma zavil v levo in Miladino-viču zaprl pot. Zato je Miladinovič, da bi preprečil trčenje, zapeljal v leto sceste, kjer se je avtomobil prevrnil, škode na vozilu je za 8000 din. V soboto nekaj pred osmo uro zvečer se je na cesti prvega reda na Peračicl pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Alojz Trstenjak Iz Ljubljane je vozil proti Podtaboru. Na mostu čez Peračico je avtomobil začelo zanašati, tako da je trčil v varovalno drsno ograjo na levi strani, od tam pa ga je odbilo še v ograjo na desni, škode je za 10.000 din. V soboto okoli desete ure zvečer se je v križišču cest Viktorja Kejžarja in Ceste železarjev na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Katlak z Jesenic je v križišču pravilno ustavil pred zavijanjem v levo. Z nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Stražišar in zaradi neprimerne hitrosti trčil v Katlakov avtomobil. Po nesreči je Stražišar odpeljal naprej, škode na avtomobilih je za 3000 din. V soboto zvečer se je pripetila še prometna nesreča na cesti prvega reda na Zlatem polju pri Kranju. Voznik osebnega avtomobila Franc Reš iz Gorice pri Radovljici je peljal iz Naklega proti Kranju. V blagem ovinku je začelo avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Vozilo se je prevrnilo na streho in nato zdrselo pod cesto. Škode je za 9000 din. V nedeljo, 7. junija, zjutraj se je pri srečanju pripetila prometna nezgoda na cesti drugega reda na Češnjici pri Škof j i Loki. Voznik osebnega avtomobila Filip Bernik iz Loga in voznik tovornjaka Sašo Benedik iz Trnja sta se pred srečanjem prepozno opazila. Voznik tovornjaka je zavil skrajno desno in zavrl, pri tem pa je z desno stranjo oplazil hišo št. 31. Voznik Bernik pa je s svojim avtomobilom zadel v zadnji levi del tovornjaka, škode na vozilih je za 12.000 din. V Srednji vasi pri škofji Loki je v nedeljo popoldne voznik osebnega avtomobila čedomir Pavlovič iz Kranja zadel Franca Dolenca, ki se je pred njim peljal na kolesu. Dolenc je nenadoma zavil v levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Poškodovanega kolesarja so odpeljali v bolnišnico. V križišču s cesto Kranj—Preddvor v Tupaličah sta v nedeljo popoldne z mopedom padla Janez Jagodic in sopotnik Mihael Štirn oba iz Možjanccv. Zaradi neprimerne hitrosti je na s peskom posuti cesti moped začelo zanašati, nato pa se je vozilo ustavilo ob prometnem znaku. V nesreči je bil sopotnik štirn huje ranjen in so ga odpeljal v bolnišnico. V nedeljo popoldne je na cesti prvega reda v Naklem voznik motornega kolesa Jože Bambič z Jesenic zadel Fran-člško Ozebek, staro 61 let iz Lesc. Ozebekova Je hotela čez cesto, ne da bi prej prepričala, če je prosta. Pritekla je ravno pred motorno kolo. Kljub zaviranju jo Je motorist podrl. Ranjeno Ozebekovo so odpeljali v bolnišnico. 8. junija, približno ob 21.45 se je pri Stošičevem spomeniku v Kranju zgodila smrtna prometna nesreča. Marija Ošlaj (roj. 1936) z Vajjavčeve ul. 8 v Kranju, navijalka v Tekstilindusu, je pri spomeniku, ko je šla v službo, prečkala cesto. V tem trenutku je-miličnik Marjan čemažar (roj. 1936) pripeljal z motorjem M 11-901 z bencinske črpalke na Zlatem polju. Prišlo je do trčenja v neposredni bližini prehoda ali na prehodu za pešce. Osla jeva je podlegla ranam na kraju nesreče. Preiskovalni sodnik Lojze Cuznar nam je včeraj popoldne povedal, da je bila odrejena obdukcija pokojne in da vzrok nesreče še raziskujejo. L. M. Valentin Rozman našel kilogram težko gobo V ponedeljek dopoldne se je oglasil v našem uredništvu s košaro v rokah 62-!et-ni upokojenec Valentin Rozman s Kokrice. Pokazal nam je za ta čas res nenavadno gobarsko trofejo, 1.10 kilograma težkega ajdovčka. Našel ga je v nedeljo v gozdu med Tatincem {n 11 rasami. Prve takšne gobe, pravi, zrastejo šele takrat, ko vzcveti rž, zato je nedeljskega uspeha še posebno vesel. Upa, da bo letos dobra gobarska letina. Valentin je že star gobar. Spominja se, da so nekoč v njihovi družini nabrali toliko gob, da so kupili novo kravo, ker jim je stara poginila. Pred tremi leti pa je sam z gobami zaslužil 400 starih tisočakov. Gobarska strast ga kdaj zanese tudi na Pokljuko, Jelovico, Jezersko in v Jelendol nad T rži čem. Jk Vlačenje vozil Motorno vozilo se lahko vleče z vrvjo, s togo zvezo (drogom) ali tako, da je sprednji ali zadnji del vozila naslonjen ali obešen na vlečno vozilo. Z vrvjo ni dovoljeno vleči motornega vozila, ki mu ne delajo naprave za krmiljenje ali naprave za ustavljanje. Z vrvjo ni dovoljeno vleči tovorno motorno vozilo in avtobus. S togo zvezo (drogom) ni dovoljeno vleči motornega vozila, ki ima pokvarjeno napravo za krmiljenje in ne motornega vozila, ki je težje od vlečnega vozila, če ima pokvarjeno delovno zavoro. Ponoči ni dovoljeno vleči motornega vozila, ki nima zadnjih luči za označevanje vozila ali če ima te luči pokvarjene. Lahko pa ga vleče motorno vozilo za pomoč na cesti, ki ima rumeno rotacijsko luč. Naloženo tovorno vozilo jc dovoljeno vleči samo do prvega kraja, ki je primerno za preložitev tovora, le izjemoma pa do kraja, kjer je mogoče popraviti okvaro na vozilu. Tisti, ki pri krmiljenju nadomešča voznika na vlečenem vozilu, kadar sam voznik tega ne more, mora imeti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, kateri pripada vlečeno vozilo. Na vlečenem vozilu mora biti znak-trikotnik (to je znak, ki označuje, da motorno vozilo stoji na cestišču). Znak se pritrdi na zadnjo stran vozila tako, da ga voznik, ki vozi za njim, dobro vidi. Razdalja med vlečnim vozilom in z vrvjo vlečenim vozilom mora biti 3 do 5 metrov, razdalja med vlečnim vozilom in z drogom vlečenim vozilom pa je lahko tudi manjša kot 3 metre. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 59. letu starosti nenadoma zapustil naš nepozabni mož, oče, stari oče, sin in brat Franc Perna:* upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 10. junija, ob 16.30 izpred mrliške vežice v Kranju, kjer ga bomo položili poleg njegovega sina. žalujoči: žena Rozina, sin Štefan, hčerka Mira, Francka, in Helena por. Kert, Anica por. Dagarin z družinami, vnuček Stanči z mamico Nado in drugo sorodstvo Kranj, 8. junija 1970 Zahvala Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, sina, brata, zeta in strica Maksa Šifrerja mesarskega mojstra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko vencev in cvetja ter sočustvovali z nami, pismeno ali ustno izrazili sožalje. Najlepša hvala dr. Koširju za pomoč v času njegove bolezni, organizaciji ZB za poslovilne besede in spremstvo. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Kmetijskega gospodarstva skofja Loka za vence, spremstvo, za godbo iz Vevč in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala č. duhovščini in pevcem za ganljive žalostinke. Vsem, ki so mu kakorkoli pomagali in počastili njegov spomin še enkrat najlepša hvala. zA V imenu vseh sorodnikov žena Milka ln sin Maks Vešter, 8. Junija 1970 Obiščite MURKO Lesce Kdor gradi, ima skrbi. i i Naš komentar Kje bo, kdaj bo... V prilogi »Vsako soboto« smo v našem časniku že v marcu prosili vsa društva, klube oziroma vse telesno-vzgojne organizacije na Gorenjskem, da nam vsak teden do četrtka sporočijo vse športne prireditve, ki bodo v njihovih krajih v soboto ln nedeljo. Našemu vabilu so se odzvali le košarkarji, smučarji — skakalci in vaterpolisti kranjskega Triglava ter občinska zveza za telesno kulturo v Radovljici. Kot kaže se samo imenovani klubi zavedajo pomena propagande športnih prireditev. Vsi ti se zavedajo, da je že sama reklama v časniku pogoj, da bodo s tem bolj popularizirali svoje prireditve in pridobili še več gledalcev. Leti jim bodo s svojo prisotnostjo in spodbujanjem pripomogli k čim boljši uvrstitvi v republiških in zveznih tekmovanjih. Kaj pa ostali klubi ln društva na Gorenjskem? Sprašujemo se ali je ostalim telesnovzgojnim organizacijam res tako malo mar za popularizacijo njihovih prireditev. Mnenja smo. da bi nekdo od vodstva klubov lahko poslal dopisnico z navedbo sobotnih in nedeljskih športnih prireditev ali pa nam telefonsko sporočil kraj in čas prireditev oziroma tekmovanj v njihovem kraju, saj je to brezplačna reklama. Tako nam vsak teden izpade iz programa, ne po naši krivdi, veliko prireditev, ki bi bile lahko zabeležene v naši sobotni rubriki »športne prireditve«. Zato ponovno prosimo vsa društva in klube na Gorenjskem, da nam vsak teden do vključno četrtka tele-fonično ali po pošti sporočajo vse prireditve, ki bodo v njihovih krajih v soboto in nedeljo, ker bo to samo v njihovo korist. D. Humer NOGOMET — Do konca prvenstva v zahodni conski nogometni ligi sta še dve koli. Vprašanje prvaka pa je še vedno odprto. Kranjski Triglav ima še vedno možnost, da osvoji prvo mesto, zlasti še, ker je Koper v nedeljo izgubil zelo pomembno srečanje. Kranjčani pa so to nedeljo slavili visoko zmago s 4:0 v igri s Tolminom. Prihodnjo nedeljo bo igral Triglav v Kopru, kjer bo padla končna odločitev, kdo bo novi član republiške nogometne lige. Ostala dva gorenjska predstavnika sta v nedeljo dosegla naslednja rezultata: Sava : LTH 2:2 (0:1), Lesce : Zagorje 1:3 (0:1). Pari prihodnjega kola: Lesce : Tabor, LTH : Usnjar, Koper : Triglav. ROKOMET — V moški republiški ligi imajo Tržiča-ni še vedno možnost, da ostanejo v konkurenci najboljših slovenskih ekip. Kranjčani pa so se že poslovili od republiške lige. Rezultata: Izola : Tržič 6:6 (5:3), Kranj : Brežice 16:21 (8:11). V nedeljo bodo Tržičani doma gostili Medvode, ki so na zadnjem mestu, in bodo morali pobrati ves izkupiček. Izola pa gostuje v Trbovljah in po vseh pravilih in glede na kvaliteto bi morala ostati praznih rok. Izola je namreč kandidat za izpad iz lige in ima pred zadnjim nastopom v republiški ligi točko prednosti pred Tržičem. V ženski republiški ligi pa so igralke iz Selc spet slavile visoko zmago. Tokrat so s 17:3 premagale Polet ln so na tretjem mestu. KOŠARKA — V moški republiški ligi je Triglav spet zabeležil pomembno zmago na tujem igrišču in je po osmem kolu na drugem mestu. Tudi ostala dva gorenjska predstavnika sta v minulem kolu zmagala. Rezultati: Ljubljana : Kroj 70:74, Branik : Triglav 66:82, Jesenice : Maribor 97:72. V ženski republiški ligi pa sta gorenjska predstavnika dosegla naslednja rezultata: Jesenice : Litija 108:81, Kroj : Sobota 63:29. V vodstvu so Jeseničanko z 12 točkami. Pari prihodnjega kola: moški — Triglav : Tolmin, Ilirija : Kroj, Celje : Jesenice; ženske — Konus : Jesenice, Slovan : Kroj. V škof j i Loki pa je bilo v soboto in nedeljo spomladansko prvenstvo Slovenije za pionirje. Prvo mesto je osvojil kranjski Triglav, druga je bila Olimpija, tretji pa Kroj. ODBOJKA — V moški republiški ligi je Kamnik premagal Kočevje s 3:1 in je trenutno na petem mestu. V ženski ligi pa so Kamničanke oddale 2 točki Mariboru brez borbe! Jeseničanke pa so izgubile v Celju z 2:3. V nedeljo bodo Kamničani gostovali v Novem mestu. J. J. Na jubilejnem Majnikovem^veie-slalomu za Češko kočo slaba udeležba V organizaciji smučarskega kluba Jezersko je bilo na smučišču za Češko kočo tradicionalno tekmovanje — Majnikov veleslalom. Na tekmovanju pa tokrat niso nastopili tekmovalci z Jesenic, ki so lani osvojili prehodni pokal, in smučarji mariborskega Branika, torej tekmovalci iz dveh najmočnejših klubov v državi. Jeseničani letos torej niso nastopili, niti niso poslali organizatorju prehodnega pokala, da bi ga lahko predali letošnjemu ekipnemu zmagovalcu Majnikovega veleslaloma — ljubljanski Enotnosti. Zmagovalci so bili: člani — Kavčič (Enotnost), članice — Magušar (Enotnost); starejši mladinci — Kcrševan (Novinar), mlajši mladinci — Gorišck (Radovljica); mladinke — Hofstaffer (Avstrija); ekipe: 1. Enotnost, 2. Tržič, 3. Transturist. OBIŠČITE HOTEL BOR V PREDDVORU. VSAK VEČER, RAZEN TORKA GLASBA. PLES. V HOTELU JE NA VOLJO TUDI SAVNA. Avto-moto društvo Kranj bo v soboto organiziralo na dirkališču v Stražišču drugo dirko v speedwayu z mopedi za odprto prvenstvo Gorenjske. Prireditev pa bo hkrati tudi v počastitev 25-Ietnice osvoboditve. Prvo tovrstno tekmovanje letos je bilo na sporedu v začetku maja, tretja dirka pa bo v septembru. Prireditev y soboto 13. junija se bo pričela ob 16. url J. J. Lotrič zmagovalce V nedeljo se Je na letališču pomurskega letalskega centra končalo letošnje republiško padalsko prvenstvo. Med 20 tekmujočimi so imeli največ uspeha padalci alpskega letalskega centra iz Lesc. V ' disciplini skokov z višine 1000 metrov na cilj je bil najboljši Ivan Lotrič (ALC Lesce), drugo mesto pa Je zasedla njegova klubska kolegica Dragica Krstlč. -dh Avto-moto društvo Kranj vabi vse ljubitelje motoršporta na II. speedvvav dirko z mopedi, ki bo v Stražišču pri Kranju 13. junija ob 16. uri bčaii Cerkelj in okolice Obiščite razstavo in prodajo pohištva, stanovanjske opreme ter tehničnega blaga od 10. VI. do 17. VI. 1970 v Zadružnem domu v Cerkljah. Velika izbira blaga, ugodni nakup s popustom, solidne cene, prodaja na potrošniška posojila do milijon S dinarjev brez porokov, brezplačna dostava. Za obisk se priporoča Mercator, PE Preskrba Tržič. Razstava bo odprta vsak dan tudi v nedeljo od 10. do 19. ure. Mercator Kranj — Železna Kapla Predstavniki Kranja in Železne Kaple so se v ponedeljek popoldne sestali na Jezerskem. Dogovarjali so se o nadaljnjem sodelovanju med obema mestoma. Tako so se dogovorili, da bosta letos nastopila v Železni Kapli godba na pihala iz Kranja in pevski zbor DPD Svoboda Stražišče. Predstavniki Železne Kaple pa bodo obisk vrnili prihoJnje leto. Razen tega bodo člani nogometnega društva iz železne Kaple letos nastopili v Šenčurju, kranjski strelci pa se bodo udeležili 10-letnice strelskega društva železna Kapla. V Kranju se bodo srečali tudi pionirji plavalci iz obeh mest. V program letošnjega sodelovanja pa so zapisali tudi srečanje upraviteljev oziroma prosvetnih delavcev ter predstavnikov vzgojno-varstvenih ustanov iz kranjske občine v železni Kapli. Janez Kocjančič v Kranju Na povabilo občinske konference Zveze mladine bo prišel jutri, 11. junija, popoldne na obisk v Kranj predsednik zvezne konference Zveze mladine Jugoslavije Janez Kocjančic. Po prihodu se bo pogovarjal z mladinskim političnim aktivom, naslednji dan, v petek, bo najprej obiskal mladino v tovarni Sava, nato pa se bo sestal z ožjim političnim aktivom kranjske občine, kjer bodo obravnavali položaj mladih v Kranju. Sudanec v tovarni Peko V okviru mednarodnega tehničnega sodelovanja je že nekaj časa na praksi v tovarni Peko v Tržiču Yuonis Toto iz Kartuma. Yuonis bo ostal na praksi pri nas še en mesec, nato pa se bo vrnil v Kartum v tovarno obutve, kjer sicer dela kot delovodja. M. Kunšič Prve prijave za blejsko regato Za deseto mednarodno regato, ki bo 19. in 20. junija na Bledu, so se že prijavili tekmovalci z Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Bolgarije, Madžarske in Romunije. Telegramsko pa so se še prijavili Kanadčani, Američani in Belgijci, vendar svoje prijave še niso potrdili. Organizator tekmovanja pričakuje v nekaj dneh še ostale prijave domačih in tujih ekip. Vsi čolni tekmujejo dvakrat. Mladinci tekmujejo na 1500 metrov dolgi progi, člani pa na 2000 metrov. M. Kunšič NAGRADA JUGOSLAVIJE mednarodne cestno hitrostne dirke SKOFJA LOKA, 21. VI. 1970 0 Letošnja dirka za nagrado Jugoslavije — Loka 70 bo v celoti stala 385 tisoč N din. Okrog 47 odstotkov stroškov nameravajo kriti z vstopnino, ostalo pa s sredstvi od komer* calnih oglasov in s prispevkom pokrovitelja, združenega pod* jetja Transturist. V primeru dežja bi prireditelji od zavarovalnice dobili izplačanih 150 tisoč novih din. Zavarovani *0 tudi vsi nastopajoči in gledalci ob progi. % V škofji Loki nam obetajo videti dirkače iz 20 držav (lani iz 17 držav). Dokončno odobrenih je 191 ponudb (leta 1969 jih je bilo 180). Največkrat bodo šli na progo Zahodni Nemoi (38 startov). Sledijo Jugoslovani z 28 starti ter Italijani z 19 starti, nato pa Madžari (19 startov), Švedi (16 startov)« Švicarji (16 startov), Angleži, Danci, Francozi (po 6 startov)/ Belgijci, Holandci, Finci, Avstralci in drugi. Najvišjo startninO — 5000 N din — bodo izplačali svetovnemu prvaku v razredtl motorjev s prikolico Klausu Endersu. % Za gledalce najbolj zanimiva mesta — odsek prog« mimo cilja, kjer najtežji stroji krepko presežejo hitrost 200 kilometrov na uro, blagi, a dolgi zavoj pri Gorenjski predli-' niči, ovinki in vzponi pri Kovaču, ovinek pri Plevni ln kos steze skozi Stari dvor — mislijo organizatorji bolje pripraviti kot doslej. Ob njih bo veletrgovina Loka postavila številne bifeje, več bo tudi natakarjev, sladoledarjev in prodajalce*/ startnih list, razen tega pa nameravajo omenjene točke temeljito ozvočiti. Toda prireditelj obenem opozarja, da se tokrat redarji in miličniki ne bodo ogibali niti najbolj drastičnih ukrepov proti nediscipliniranim gledalcem, ki bi ogrožali sebe in tekmovalce. Lani je bilo namreč veliko pritožb, če* da so ljudje brezglavo tekali čez cestišče ter marsikje stali dobesedno na progi. Ob preozkem delu prek Hudega polja 1» ponekod drugje zato letos obiskovalci ne bodo smeli postajati. I. G. RADOVLJICA Komisija za organizacijo in razvoj ter statutarna vprašanja pri občinski konferenci zveze komunistov je v ponedeljek popoldne imela posvet s sekretarji in sekretariati organizacij ZK Radovljica, Lesce in Elan Begunje. Na posvetu so govorili o razvijanju odgovornosti v zvezi komunistov. A. Ž. TRŽIČ V ponedeljek se je začel v Peku seminar za na novo izvoljene člane samoupravnih organov. Obsega šest tem z družbenopolitičnega, samoupravnega in gospodarskega področja in se bo končal sredi prihodnjega tedna. O posameznih temah bodo predavali člani izvršnega sveta, centra za raziskavo javnega mnenja in domači strokovnjaki iz delovne organizacije in delavske univerze. -ok Jutri bo občinskemu sindikalnemu aktivu predaval o nekaterih idejnih vidikih razvoja samoupravljanja po uveljavitvi XV. ustavnega amandmaja inž. Peter Toš. Po predavanju pa se bodo sestali predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij. -ok Na cesti tretjega reda v vasi Zminec pri škofji Loki se je v nedeljo okoli sedme ure zvečer pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega^avtomobila Franc Marn iz Cerkelj je v ovinku prehiteval osebni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Podrepšek iz Škofje Loke. Tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Anton Dolenc iz Škofje Loke. V čelnem trčenju je bil voznik Dolenc huje ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Voznik Marn je bil laže ranjen. Škode na vozilih je za 15.000 din. Na Oldhamski cesti v Kranju fe v ponedeljek, 8. junija, ob drugi uri ponoči zaradi nep imerne hitrosti zaneslo voznika osebnega avtomobila Janeza Šveglja iz Letenc. Avtomobil je zavoziJ s ceste in zadel v steber vrtne ograje. V nesreči je bil sopotnik Lovro Debeljak z Golnika ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico, škede je za 4000 din. Nekaj pred drugo uro popoldne se je v ponedeljek na cesti prvega reda v križišču pri podjetju Žito pripetila pro» melna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Gabrijela Brzin iz Šenčurja je pripeljal v križišče iz Stare ceste. Sunkovito je zavijala v levo na cesto prvega reda, pri tem pa je zadela stoječi osebni avtomobil voznika Andreja Strmoleta iz Ljubljane, nato pa še v avtomobil Petra Gambergerja iz Ljubljane. Nato pa je njen avtomobil odbilo izven ceste, kjer je končno obstal. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 10.000 din.