Iihii* VSMk %dtn ruen
nedelj tn prtmikov.
Issoed d ni h except
Sundnys
vid Folid*ys
STEV.-NUMBEI 1».
Angleži izvojevali ve-lik uspeh v Pikardiji.
V Flandriji to se nekoliko umaknili.
Izoube Nemcev so velike, mrliči
0TAVKA CEETH OzELHVS •	> ;
iKJH UILUtBEECEV	v; — _-
KOlfCAEA f	POtAl UlflClL TOVAEEO
— ■■	WDkeekarrs, Pa — Ogenj je a
D«troit Mieh - Htavka rmtno>	al#H tovarno tvrdke Frethswey
h ir/niik.h o.lofbearev js končn	Rrotbers e Persoau, Ps ftkode ji n« Ifsliišbenel s« sklenili, is 1000/100 Tvrdke je isdelovele
predieie evojo sakleve raasoditf*	vojne poteel4Mas.
Dene« deloma oblsMo ia bled-no v fllinoisu; lahki eeeereseps dni vetrovi. Holačni rihad oh li 53 a m.j šolnini sokod 7*3 P
f»P»TBT*
PROSVETA
GLASILO SLOVANSKI NARODNE PODPORNE JEPNOTE
tzfcafa dnevno
nedslj te
I.AMNDlAtt^VENKKK NAHODNK PODPORNE JKPNOTS
■ C— oglaaov po doto^rm Rokopisi m - vranje.
Naročnina: Zodlajono drtevs (tev.n Chka*o) te CanadaB M Wte.
I f>o u I I. tO te 7lc M trf moooco; Chieago te teosoa^vo
g.gr, to j»ol leu, fl.t« trn triioo<oo.	.
ne dajo zaviti. Pokazujejo nam, da je hotel avstrijski minister zunanjih zadev že odnehati, ali v Berlinu so mu rekli, da ne sme. Avstrijski grof je seveda ubogal, ker je prilel ukaz iz Berlina. Nemčija je na to poslala še ultimat Rusiji, da je bila vojna neizogibna.
Tako je knez Uchnowsky potrdil obširnejše in z boljšimi dokazi besede in obdolžitve, ki jih je svoječasno izgovoril nemški socialist dr. Liebknecht, katerega so poslušni nemški vojaški sodniki poslali v ječo, da ima zama-šena usta.
In kdo naj vpričo takim dokazom verjame še kaj kajzerju in pruskim junkeifem, kadar delajo obljube? Knez Lichnowsky ni socialist, on pripada k vladajočim nemških krogom. Zapisal je svoje spomine, da svet izve, kje je iskati krivce za sedanjo svetovno vojno. Njegovi dokazi so neprecenljive vrednosti za ves demokratičen svet, ker potrdijo, da se ne more z Nemčijo sklepati miru, dokler v nji odločajo kajzer in junkerji. V interesu miru, demokracije in človečanstva mora biti nemška avtokracija poražena.

delo. Še par ducat cv tekih ljudi ae nej poeta vi v vodilne v rate pri Slo verniki narodni zve* i, pot sni pa mi prav nič ne dvomimo, da bo nal narod kmalu "rešen"; če že ne vea narod, prav gotovo pa ameriški Slovenci.
Nam alučajno ni prilla v roke tista Itevilka cleveiandake tetke, ki jo nosi mr. Starič po sheboy-ganakih salunih, prečrtano a modrim avinčnikom in jp ponosno

DOPISI.
OotaiM
•ooloos___ .
provvfcuo*. « »o v»s»
iMti

raznih uradih
KAJZERJEVA KRIVDA DOKAZANA JASNO KOT
BELI DAN.
Shebojrgan, Wi». — Par iloven-
akih listov, ki ao ai nadeli to ne-častno nalogo, da propagirajo za nedemokratično združitev Jugoslovanov med amerilkimi Slovenci na programu krfake deklara^ cije, je prinealo pred kratkim u -radno izjavo, ki ai jo je Izpoilv-vala neka tukajinja, doaedaj v alovenski ameriški javnosti nepoznani malenkoat, ki alili na ime A. Starich, z namenom, da dokaže avetu, da ni on taklen lažnik, za kakorlnega ae ga slika in kakor-len kljub temu oetane le v nadalje, če ne prekliče gotovih poročil, ki jih je dal v javnoat.
Hi nimamo proti tej tejavi kot taki ničeaar; kar je v tej izjavi za naa najzanimivejše je to, da ao v nji dokumentirali avojo laatno laž, a katero ao ae preje toliko Krožili
Največja otročarija od atrani Staricha pa je, če miall a to igja-vo dokazati javnoati, da jc on e dino pravi resnicoljub. V avoji politični ignoranci bi rad doaegel ta namen, da bl B. Kristana pri kazal v javnoati aa lainlka, ker je zlednji na aeji izvrlevalnega od bora S. R. Z. rekel, da oo akulali
kakor listih)
Ce je še kdo do sedaj dvomil o krivdi kajzerjeve vlade, tega so morali spreobrniti spomini kneza Lichnow-skega, bivšega nemškega poslanika v Londonu, da je sedaj prepričan o krivdi kajzerjeve Nemčije, da je zanetila in izzvala svetovno vojno. Princu Lichnowskemu ee ne more očitati, da ni patriotičen Nemec in da mu niso interesi Nemčije pri srcu. Lichnowsky je bil vel let na zaupnem mestu in užival zaupanje nemške vlade, kajti na tako mesto ni postavila nemška vlada človeka, ki ni imel njenega zaupanja. Liehnowsky se je trudil skozi več let, da odpravi napete razmere med Veliko Britanijo in Nemčijo in vstvari med obema državama boljši sporazum. Njegovi spomini nam povedo, da je izposloval zelo vgodno trgov sko pogodbo za Nemčijo, toda iz Berlina je dobil ukaz, da je ne sme podpisati.
Pruski junkerji in kajzer niso hrepeneli po miru, kajti njih cilj je bilo svetovno gospodarstvo. Ce pa kdo stremi po svetovnem gospodarstvu, ne dela za mir, ampak se pripravlja za vojno. Ko je pripravljen, udari po tistih, ki so nepripravljeni, ker so verjeli njegovim besedam
miru. To je odločilo pri kajzerjevi vladi, da je prepove- *a	"dral<nja
dala knezu Lichnowskemu, svojemu poslaniku v Londonu, podpisati jdokument, ki bi ugladil tla med obema državama.	#
Kajzer in junkerji so se zanašali na svojo armado. Skozi štirideset lst so v Nemčiji učili otroke v šoli, da je kajzer nekakšen človek in pol, ki je skoraj enak Bogu. In ko ao dečki odrasli, so morali k vojakom in tam zopet niso drugega .slišali kot kajzer, kajzer in kajzer. Mladeniči so prišli od vojakov in v cerkvi pri pridigi so slišali ravno isto pesem od župnikov in kaplanov o kajzerju, ki so jim jo peli častniki pri vojakih.
Tako so kajzer in junkerji vzgojili armado in prepričani so bili, da se z njo lahko navali na ves svet, ker jim ostane armada zvesta in po j de, kamor ji ukažejo. Zato kajzerju in junkerjem ni bilo nič za ohranitev miru, in hrepeneli so po vojni.
Spomine kneza Lichnowskega, ki so bili pisani za ^njegovo družino, so vtihotapili prek meje na Dansko, kjer so jih obelodali.' Tako smo izvedeli v Ameriki in z njo ves svet, da so zakrivili sedanjo katastrofo kajzer in junkerji. To resnico odkrivajo spomini bivšega nemškega poslanika v Londonu. Spomini govore vsemu svetu:
Da je sir Edward Grey, britski minister za zunanje zadeve, delal vedno sa mir.
Da je dobil princ Lichnowsky navodila iz Berlina, da dela le za lokalisiranje spora. Ce bi se to zgodilo, bi bilo Nemčiji in črnoiolti monarhiji dovoljeno, da ukazujeta Srbiji, Rusiji iu Franciji. Redar bi bile te države podvržene, bi se Nemčija in Avstro-Ogrska navalili na Veliko Britanijo ali vsako drugo driavo, ki bi ne pritrjevala ukazom iz Berlina.
Da so povedali Lichnowskemu v nemškem ministrstvu za zunanje zadeve, ko se je vrnil v Berlin, da bi vojna vseeno izbruhnila kasneje, zato je boljše, da udarijo sedaj, dokler Rusija ni pripravljena.
Knez Lichnowsky sam analizira vzroke sa vojno takole:
Mi (čitaj nemška vlada) amo podžigal! grofa Borch toldn, da napad« Srbijo.
Mi amo odklonili britake predlogo aa pogajanja, da airavoo ja Srbija pod britaldm ln ruskim pritiakom apr«jel«	2*55. AkoVblte m
skoraj ultimat____in grof Borcktold so jo io akoraj hotel to govorioo la neumne grožnje a
sadovoljjti a arbektm odgovorom.	prikritimi nameni, tedaj to nI niti
Dne 20. julija, ko jo botol grof Borcktold odnehati,	kriTd* **JmanJ ^
amo mi, ki zunaj Avatrijo niamo biti napadeni, odgovorili ^ MUO j0uVoli celo vrat o raa* na ruako slučajno mobilisacijo s ultimatom r Potarebnrg. »th napadov in nesramnih intrig, daa travno j« car dal avojo koaodo, da no bo marilral on sam moft, dokler trajajo pogajanje— tako aaoo nalašč uničili moftnoat na miren
preprečiti ahod.
Staričevo nerodnogt vprašamo, ali je kdo očital direktno vam kot oaebi, da ate hUi v omenjenem a radu ln ali ae vam je adelo potrebno, da ate za avojo oaebo iskali o-me njeno iajavof
Slovenci (ne Auatriana, pod ka-te rim imenom naa vi poznate in naa naaivate po anglelklh Imamo roaničen pregovor, k! pravi: 11 Ce stopil mačku na rop, zamijavka " Zakaj ne pozo veto mlhvaulke "Slovenije" na odgovor, ker vaa je ponovno imenovala lešnikom, ako je vam to ime tako aopernot Zakaj ne daet« odgovora zadnjemu dopianlku i "Proaveti", ki je tako aelo popve tU v nekatere neprijetne atvari t 111 vemo, zakaj ie dolgujete od govor in tudi vi veete.
Ca bl ae stvar dotične izjave ti kala zamo naše olje naaelbine, po tem ne bi od nale atrani plaali najmanjiega komentarja, kajti tukajšnemu alovenakemu občin atvu zadoatuje, če vidi podpla A Starlča, ki ima pri naših rojakih toliko priljubljenosti in veljave, kot kuhinjski Ičurek v meanl juhi. Ker pa oe hoče v splošni ameriški javneeti namenoma škodovati na ugledu odlični oaebt v na-lih vratah in to od navadnega pustolovca, amo primoranl, da oe odzovemo. Prvič moramo povdarHi, da je Krlatan, ki amo ga pozvali na naš ahod aa S. R z., pozneje poročal na aeji le to, kar ae mu je tu opravičeno ln brea pretiravanja pojaanilo o raamerah v she -hojrganakl naaelbini, o našem do-lovanju ter o Ukanah naših maloštevilnih naaprotnikov prt N. Z. lfl ne moremo trditi drugega kot to, da je pozneje podal govornik na aeji natančno poročilo, kakorlnega amo mu dali ml po raz.
nih iajavah in govoriesh naših naaprotnikov, ki ao jih Urili v tu kajlnje javnost, kar ae je potem
ki sit jih lav rte vali naši nasprotniki proti nam. Ia vaeh teh gre-ienj in mahinacij smo potem la ___	. hko popolnoma logično aklepali
Te besede princa Lichnowskega so tako jasne, da se u jim tudi verjeli, da ao poeku-
|aU svojo srečo v in v teh mislih je naa utrjevanji njihova laatha strankarska infam nost, kakršne so zmožni ljudje najnižje vrste. Kolikokrat smo moral ialilati, da nam bodo "za štapali" ahod in da nas bodo vse pozaprli. Po naaelbini ae je lirila govorica v obliki grožnje, da bodo vsakega, ki bo prišel v dvorano kjer ae bo vriil ahod, aretirali in paprli. Nešteto takih oslarij se je bobnalo v javnoat z namenom, da fe vsaj na ta način nekaj vpliva na ljudatvo, da nam te strahu ne bo sledilo. Tudi gospod Trolt sam je rekel v cerkveni kleti, da naj ae Kristanu v obraz pove, da on nima pravice govoriti, kadar pride v Sheboygan. Mi smo vse te budaloeti pomilovalno ignorirali ter puatili njihove otročarije iti profto pot
Ker oo tukajlnjl, aicer po ite-viJu in duhu majhni ljudje pri S. N. Z., videli, da vlada vedno ve čje zanimanje za Slovenako, repu bličanako združenje, ao se pričeli od prvega začetka posluževati raznovrstnih intrig in lali, da nam bi preprečili nale započe-to delo. Prav dobro jim je v to alulil tereorizem. Tam, kjer ao i-meli moč, ao jo tudi porabili, kar jim pa navaezadnje vendar ni u-spelo, ker na arečo tudi v Khcboy-gpu ljudje niao odviani od mes!-ngrskih služb. Naia vrla pevaka drultva ao kljub vaem zaprekam nastopila na nalem ahodu z velikim, uspehom, kljub vaem zaprekam, ki ao jih atavili gotovi ljudje; o tem je bilo natančnejle že poročeno v tem liotu. Pevska drultva pa ao za avoj nastop žela od občinstva veliko zahvalo in priznanje, med tem, ko so naši kraljevski propagatorji v lupni-Mu točili krokodilske solze, ker so jim spodleteli vai njihovi na črti.
Ker ao le naprej alutill; da jim bodo apodleteli vai njihovi neča-atni načrti, ao poakusili le eno sredstvo: Učili ao ee vea teden na pamet vpralanja, nekatera na-ravnoat izzivalno nearamna, a k a torimi a<\ potem pri romali na shod z namenom, da nam narede če ie ne druge k* vsaj zdražbo Vaakdo je lahko opazil, da nihče teh ljudi ni atavil vpralanja ia laatno inicijative, temveč je Io ponavljal, kot papiga, naučene bepede. Poaebno na veleraožnemu Stariču ae je to opazilo. To je bil način, po katerem ao mialili pri atali Slovenako narodne zveze, da opravljajo "narodno" delo. Nam tudi to nI napravilo niti najmanj-le škode, pač pa mialimo, da se je porabilo precej luči na njiho ve otroške za razjaanenje pojmov tukajšnjimi rojaki.
Ker ja mr. Starič ptfčel po nalogu od gotove atrani prvi a svojimi intrigami, ee mu je zdelo, da mora biti tudi zadnji. Mol, ki je bil doaedaj pravi tip popolne ignorante na polju slovenakega političnega in kulturnega Ilvlje nja in ki je doaedaj opravljal la rasna mošetaraka dela, je napravil ob tej priliki še to umazanoat, da jo šol k tukajlnemu li t . "Sheboygan Preaa" ln tam nalagal uredništvo, da naia reeoluei. ja q>loh nI bila aprejeta, ki izjavlja med drugim opravičenost te vojne aa smago demokracijo in sogtešanja Slovencev a Wilv.no vo vojno politiko na progmma njegovih iajav. Takega človeka, ki je amoien takih ntekih dejanj ki bi lahke najobčutnejše škodovala aheboygaoakim Slovencem, imajo za načelnika pri podružnl-el 81ovenake narodne zveae. U-hko je ponoana " Cleveland ska Amerika", da ima za avoje pr i-mm Ijeii, ki na taka " podrt vo-aačte opravljajo aaredna
kaže navzočim. Kaj bi rad a tem doaegel, mi ne vemo. Najbrž© jc to zopet en lep dokazilni dokument njegove ingnorance in nerodnosti njegovega učitelja.
Kolikor nam je znano, bi radi. C. A., da bi se liati spustili v po* lemlko z našim StariČem. Misli mo, da ae polemizirala a tako o-nebo ne bo lotil noben ugleden list, najmanj pa ♦'Prosvete". ker bi to pomenilo nositi vodo v morje Čudno ae nam tudi zdi, da želi C. A. polemike a Proaveto, medtem ko pravi Starič, ako ne bo mogel zapreti naa tukaj, (kopa, tega ne omeni) bo pa "zaltapal" dnevnik-Proaveto. Kaj porečejo na teke ""pretre»ujoče'f| grožnje pri "Prosveti", je njihova stvar. (Dali bi za dve mali, da bi mu Bog dodelU pravi um in pravo pamet, če bi kaj pomagalo; ker pa menda take atvari prav nič ne pomagajo, naj ae kar veseli a avojih aanjah, če ae pri tem poču ti srečnega. Op. ured.) Mi pa prav "uljudao" prosimo tega "jugoslovanskega policaja," da naa pusti le vaaj toliko čaaa na avobodi, da poplačamo in eventu-elno po možnoeti le kupimo li-berty bonde, ker ae zanimamo tudi za to atvar, ki pa patrijotom Staričevega kalibra ne dela iriti najmanjših preglavte,-
Boj a takimi naaprotniki, kfiS majo do aebe nobenega spoltova«
3ija in ki so zmožni v svoji Kt* č-i omejenosti blatiti in črniti narod do akrajnoeti, je zelo neprijetna zadeva, prvič, ker ae človeku za "malo" zdi vaako pečfc-njo a takimi ljudmi, in drugič, ker ae takile, dulevno tako mo-lenkoatni ljudje potem domiilju-jejo, da ao rea nekaj. No, nekaj ao že in ko bi jih enkrat sre*ala 4>amet, bi jih bilo tega "neVaj" sram, da bi ae praV gotovo izselili med nepoznane ljudi, kjer bi skrili svojo bivio umazano nago to. Take ljudi vzgaja tiato časopisje, ki vedno hinavako povdra-ja potrebo miru in aloge, pri tem pa daje potuho in zavetje takim neznačajnelem. S tem ai po naselbinah, kjer osebno poznajo take ljudi, ne delajo za list prav ni-kakega ugleda, pač pa ravno nasprotno.
Da bodo ljudje vedeli, kako veliko je navdušenje za jugoslovansko monarhijo pod vodatvom Starlča v naU naaelbini, povemo, da je bilo na zadnji njihovi seji navzočih a odborom vred šestnajst ljudi, ki ao v imenu nale naselbine volili zastopnika na cleveland-aki zbor.
Slovenako republičansko združenje stoji tu trdno in nevstrale no, ker vemo, da je na nali atrani pravica in narod.
Člani S. R. Z.
_
iBPfftlgrs^je in jih ohvo.
bodlla tudi Od vneli drugih W rtelističnih sil, ki ntreme po aad
Svobodno kul H turno in goapodarako razvijanjr je mogoče le v državni formi, kot jo zahteva Slovenako republika, sko združenje. To je forma, ki da. je enake pravice vsem jugoslovai,-skim narodom brez vsakega *apo. atavljanja. Toga sc ne more reči, če dobi Jugoslavija monarhistuno državno /ormo, kajti ta vedi* protežira gotovo kliko ali aiarod. Slovenci ae hočejo otresti hahabur-<kih vei ig, toda zato ne zahteva-je, da jih uklene v svoje varstvo kaka druga dinastija.
Ker je le precej Slovencev, ki I niao popolnoma na jasnem glede programa in delovanja 81ovenske-ga republičanskega združenja, priredi tukajšnja lokalna organizacija S. R. Z. velik
javen shod, ki ae bo vršil v pondeljek, dne 6. maja, ob 7. zvečer v dvorani Bo. rough Building. Govornik na tem shodu bo Ktbin Kristan ia Chiea-ge, ki ai je pri delu za to organizacijo pridobil že veliko zaslug ter za napredek slovenakega delav- I stva.	a
Slovenci in Slovenke, udeležit« se tega ahoda vsi, ki vam količkaj dopulčajo prilike, da na ta način dokažemo, da nam je mnogo ležeče na oavobojenju našega naroda ter da amo pripravljeni delovati in boriti se za principe demokracije. Vsi ljiibitelji zvobode brez razlike verakega in političnega prepričanja ao dobrodošli.
Zato pa vai v bojne vrste Slovenskega repulbličanakega združc-nja.	Jos. Pavšek.
OBRAVNAVA PROTI INDIJ. SKIM ZAROTNIKOM KONČANA. V
Foreat Oity, Pa. — Dogodki, ki se odigravajo v Evropi in tudi po drugih delih sveta, pretresajo ze-mcljsko oblo. V vsem človeštvu nekaj kipi in vre, nekaj, kar sili z vedno večjo močjo na dan. Ljudatvo po vaem širnem avetu zahteva kontrolo nad avojo usodo. Pri čelo je mleljti o vzrokih, ki ao povzročili vao to ailno grozo in pri tem spoznava, de se ta fe vzroke le tedaj odpraviti, če bo ljudstvo aamo gospodar svoje usode. Mase ljudstva ao prišle d p spoznanja, da ao gorja in poaledke sedanje vojne največ krive avatrijaka in nemlka avtokracija a avojim moderno razvitim mttitarizfftom.
Ideja demokracije dobiva med* ljudstvom vedno več tal. Monarhi-*ii«"no avtokraUčne vlade a svojimi carji, kajzcrjl in kralji so že od nekdaj bile gorje aa Človeštvo. Dokler ao ne Iztrgajo vladni vaje-U te rok takim faktorjem, bo vedno ogrošana demokracija in svetovni mir, naeprotno pa bo erote-lo najbujnejše polje za raavijanje militarizma in reakcije.
Vaa to vedo tudi ameriški Slo-vVnci, tdrvfenl v Slovenakem re-pUhllČanskem združenju, ki postaja vedno močnejša organizacija Dolžnost ameriških Slovencev je, d s M po vseh naeeH>inah organizira I i lokalne organizacije ter a vee-tni močmi sodelovali aa program R. RZ NašeUj ja jugoslovanaka federativna republika, ki bo fetr kale kraja izpod krempljev
San Tranoiaeo, OaL — Porotniki so spoznali krivih devet in dvajaet obtožencev, ki so bili ob-toženi, da ao hoteli vprizoriti revolucijo v Indiji in kršiti nevtralnost Združenih držav. ;
Nekrivim je bil spoznan edino John P. Craig, predaednik Crzig Shipbuilding kompanije v Long Bcachu, Cai r , -
Nemškim obtožencem ni bilo dovoljeno poroltvo. Indijski obtoženci eo morali položiti po $25,-000 poroltva. Za druge obtožene« je aodilče določilo različno poroltvo.
Obeodba bo proglašena v torek.
BR0D0VNA KORPORACIJA ZGRADI 3,000 HIŠ.
Phfladelphia, Pa. — »rodovna korporacija ne bo več prevzemali hii za delavce. Admiral Boales je podal izjavo, da korporacija potrebuje Še 8,000 hii za avoje delavce. Toda korporacija sklene v kratkem pogodbo a privatnimi podjetniki, da hitro zgrade te hi-
NOVA UŽITNA RIBA V PAČI-
piku. y .
San Franoiaoo, Cal. — Na tn -kajšnji trg jc prišla nova riba, W je poznana med ribiči kot pok • novka globoko vode. Riba je zalo okusna, vendar pa -nima močnega okusa makrelc in sardine. »
mm\m
HRIB KBMMEL IZOUBLJSS
London, 26. aprila. - 0««^ Dolina Radliffe, glavni ravnalj vojaških operacij v vojnem »ta-nu, je apoiročil danea popoldr«, da ao Nemci pri napadu na o-verni fronti aaeedli hrib !«»»
ameriški RANJRNCI VOJAki dospili v opoertcko BOLNIŠNICO.
MTla ss. aprila. - ***** vojaki, Id ao bili ranjeni ^ nji veliki bitki, ao pri<*l> ^ jati v ozadje Ranjenih ta je 138 ameriških rojakov. ^ U ao v botoiinioo 18 1» mM ' ne oh
jo k enotam, Id oo bora franooaldh t« britskih^
v mtrogradujnau»
KUJI ttVRZ London, SS. ^^^ ^jeta, je f^^fT^A pridelujejo da	f
snsMatje lahke kap«)* 1P živil, da aadoatajej« * *
PROSVETA
. f	J ( « Oliaofe
iVlri STAJli mt-4l ta LAWNDALB A VB* OBUJABO, nu^HgL nuna oomki ▼•m. ktiiN.uiimiM, L 1 »iprodeoduU: 1. Bmtkovtt, A. F. D. a, bos M, Btnui, Mm* U. F^hMiIIi Jošof Sabelj, Hti lwU| A»o,, 0*. (Ahm EA
Bia«ejel». A.t« J. i^bom, P. 0. Bos 1, ou.™, nT** T fa»taalbm. llokh, 400e W. 111 m Obloago, nt P
A m«« Hrast, Bes 140, Osaaosburg, Pe. Jate imiml bes OL DaltbUa. Ma.
Jakob Miklavitš, L. Boa I, WlQ»ab, VB, ^ M. Poteevtab, 14119 Hala Ata, Oalliairoci, a
*AD*VB P&EPIBIjJIVB Trnom, U ata ftt nam M li
aleaae. aa flljajo aa aaslevt	.
ANTON OBABT, Boa 140, Oaaoaabsrg pa ' ^
TSI DOPISI, raaprmra, Uaabl, aaoaaatla Mi. ai t'frnnH'» « aa aaslovi J;,
UBBDNlftTVO "PBOgVBTB", Mr—41 Sa, I airaiali ata, Gbiaag TU IJPBAVMlSKa ITTABI, s m lata i, ogM, aa aaUJsJe aa a
UPBAVNlftTVO "PB08VBTB", Mf-B ia. UiraMAvA, Oh
V borospoadoaal • tajalltro« & V, P, J, aaihiimiai te naa Proavata'' ao vabita lmaa ataialfcav, asci^h^^bsbi d.a, ak« lolita. ia bo v«*a .tva* bit n «3amT	* *
PRCF. OR. MlILLIN
SDIAVta - SPECIALIST , U SLO VEE OS
411—4111 Avenue
(BASPBOTI POftTl) , PTRSBUBOS, PA.
NORTH SIDE STATE BANK
noč* snu/ras, tuyo.
Amerike
Waahinft<m, O. 0. — John D. Ryan, bogat rudnttki poeeetnik, ja bil imenovan ravnateljem M nadzorovanje produkcije letel, da paepešf njih gradnjo.
Njegovo imenovanje je neana-nil vojni tajnik Baker, kar pomeni, da pridejo epremembe r ei-gnalnem zboru in njegovem po-e veto val nem odboru.
General Squier, ki je načelnik ai-gnalnega »bora, nima več etikov a produkcijo letal. NJemu očitajo,
imeTT!
praviti la a avo jim zborom in a-parati za signalizacijo^
Brigadnl general Wllliam L. Ken1y je poetal načelnik nore dl-
TW)e voiaiJOh relokev te ^ako-i p lovcev v signalnem zboru in bo nadaoroval igrefbanje letalcev.
Vojni tajnik Baker je podal ele difio iajovo:
"lir. John D. Rjran Jo sprejel ravnate! jat v o t produkciji letal ra
"Reorganizacija aviatiškr eek dje V signalnem zboru je dovrfie na. v kateri ae flovni elementi: - "General 8quier bo kot nojvift-
irtTmK
fEAMOIS IEBEA* U ŠESTA TOBJA, LAVSnrO UOOVABJA
Jeferson 0tty, Mo, — Oardner, governer drle ve Mtssouri, je iz* bral David R. Frsueieo, sedanje
Sg^ ameriškega poalanlka t RuaiJi,
mmm*n at '"igi ipjt^
ate umrlega senatorja W. J. Sto-na Preden ga je imenoval sena -torjem, ja vprašal drlavnega tajnika Loaslnfa za svef.
Unalng je odgovoril t "V sede njem čeeu bi bila nesreča ta vlado ►d poklice 11 mr. Franclse ia Bosi
Društvo "Nonoa" št 2M S. N P. J. šell dobiti pevovodjo kl je rmote»i podučevaU v petju.
Zmotni patent je" naj oe obrnejo pismeno, oll po oeeboo M vee po-dnd.n.isti BO tajnika društva Naslov: Anton Simšič, Mil Clark
prostet*
VELIKA VAS
ROMAN
tpbd EDCAR M0NTE1L P o$lc$mil tC»
MMIIIMil
"Tods še »apro Albert*!t"
"Potem je ie vedno las, da ee premislimo;
počaka jmo torej."
Teki govori njegove lene ad pomirili Mone-htrele nekoliko, ell znova ae ga je lotilo obžalo-vanje in kes, kadar je zagledal Chenata, kl je bo-dil zopet črno oblečen in a belo ovratnico po uli. cah ter izzival kakor preje.
"He, he, gospod Moneetrel," ee Je norčeval. "Prenaglili ste ae, moj eorodnik je bil vseeno več vreden, ko pa Oaltier."
Razburjenje republikancev jc raatlo. • "Ne bode prej konec, dokler ne izženemo te krokarje la dežele," je rekel Allard. "Črnuhi ao
nesreča Francije."
Vsak trenutek jc raatel nemir. Med kmeti je pričelo vretl, in bati ee je bilo treba, če bo le dalj časa tako, da pride do izgredov in nasilja. ^iToda k ereči je napravil 14. december vsemu strahu konec. Vaa Francija se je oddahnila in republikanci v Royboni eo imtreiili svoje puike v zrak.
"Albert, Albert, reien al," ae je vaseUla Lu, cija, kakor bi bil prilel la zapora.
Hodaj pa ao izginili Chanatovi, glepičevl in drugi reakcijonarci a pocorilča ter oatali dolgo,
dolgo skriti.
Moneetrel je prilel h Galtieru, da določi ž
■ »O, to jc lepo, eedaj si glava občini I Poidu-iej, a županskim pssom se moral prvi meni pokazati."
"Ti ljubo dete . . .1"
"Če ti smem svetovati, Albert," pravi Cril-lon, "preglej natančno uradue knjige."
"Da, to bom in sicer le tembolj, ker ae govori, da si jc dal spisati stari lisjak zalivalo, žc ko js bil odstavljen.'' "Tako je."
Prihodnjega dne je žel Oaltier v mestno hi-&o, pregledoval je ves dan knjige in druge spi-ae. V knjigi, v ksteri so bili vpissni sklepi, je našel dva velika madeža, kakor da bi bilo Črnilo polito po njih. »nega po nekem računu, drugega po zadnjem >oklcpu.
"Ne verujem, da bi ac zlilo črnilo slučajno, zdi se mi tem bolj. ds jc polil gospod Chanat to nalašč." pravi pisar Galtieru.
"Zadnji sklep je datiran za osemlnštirideeet ur preje."
"Datiral ga je sam prejšnji župan," odgovori pf»ar.
"Povabite za jutH vsC svetovalce h glavni Mjji, nihče izmed gospodov naj ne manjka.
Ko so bili občinski možje /.brani, pove jim Oaltier, da je Chanat zadnji sklep datiral sam za dva dni preje ln predlagal, naj sc razveljavi a protiaklepom.
Občinski svetniki, ki so bili po večini bona-partieti, so odklonili predlog.
"Opozarjam vas," pravi Oaltier, "da sc nahaja v knjigah mnogo nepravilnosti. Ali hočete te pokriti! Manjka denarja — ali ga hočete nadomestili? Ena knjiga je omadeževana s črnilom Ti madeži niao prišli po nesreči notri, storjeni so namenoma — ali hočete prevzeti odgovornost na ae!"
"Jaz ne prevzamem nikake odgovornosti,
Kraljica Dagmar.
nilm dan porok.. Tod« Albert* ni dobil dom«,	,	"
t» ™« M takoj, ko J, U»edoL lmenovinj« nove-
ga prefekta, v GrenobL
Ko ae je vrnil čez teden, je rekel goapej Ml-e halo vi t "Odprete lakko sopet klubove prostore."
Potem je pa puetll poklicati poljskega čuvaja«	'
"Odpuščeni ate," mu je rekel, "tu je vaš od prefekta podpiaan odpuat."
- "Toda ~~ zakaj!" vpraia čuvaj začuden in strmi v llatlno.
"Vmešavali ate se v stvari, ki niao vašega po-sla. Delili ete šaaopiee, letake in tako dalje..."
"0, gospod Oaltier, to aem delal le, da niaem izgubil avoje alulbe."
"In eurovoeti, a katerimi ate obkladali republikance! AU je bilo to tadi la etrahu, da izgubite slulbo! Ne, s vami nočem imeti nič več opravka, odstavi jam vm. Vidite torej, da ae a takim ne-ateaanlm vedenjem nič ne pridobi."
"Toda goapod Oaltier, aU nima goapod župan . . .!"
"Župan eem jaa," odvrne Oaltier.
Poljeld čuvaj kiti k Chanatu.
"Goapod Chanat, ali je rea, da nlate več župan!"
"Kake neumaoetl pa govoril!"
"Ooepod Oaltier me je odstavil in pravi, da je on lupan."
"Kaj naj pomeni ta nearamnoat! V Rojrboni sem jas župan in nibčo drugi! Čakaj, tepcu hočem pokvariti lalo!"
Sel je v« divji h Galtieru
"Zdi ae ml, da aa hočete kraaitl a mojim do-atojaoatvom," reče.
"AU ne berete uradnega čaaopiea!"'vpraia Oaltier. "Govoril aem a novjtn prefektom ln ta je brsojavil v Paria, tu Imate odgovor."
Galtier pokale Chanatu uradni Casopla, v katerem je etalo Chanatovo odatavljenje in Galtle-rovo Imenovanje županom,
Ne da bi odgovoril ln brez pozdrava ee Chanat obrne in odide.
Doma ga je ie čakal poljakl čuvaj
"Poelušaj," mu je rekel, "teci k občinskim svetnikom in jim reci, naj ee snidejo v eni url, radi neke važne atvari v mestni hiši. Pa ne omeni nič kar ti je govoril Oaltier."
Uro potem je bilo zbranih dovolj občinskih mol, da ao lahko zborovali.
"Gospoda moja, poklical aem vae k nujni šoji, ker morajo pripravljeni biti vai, ki ao bona partiatlčnega mnenja, da so lahko vsak trenutek odstavljeni Jas aem na to pripravljen, zato vam predlašam račune, preglejte jih tn dajte ml od-veao."
Občinski svetniki se ulso upali ugovarjati iu-panu, kl Je bil vrhutega le bogat bankir, sicer !>s niao dvomili, de ao računi v najlepšem redu.
Chanat Je narekoval zaplanlkarju priznanje n njegovem poalovanju in je pristavil temu še aa-hvalo o njegovem poltvovahtem uradnem dolo-vanju.
"Datum puetite lahko prazen," reče Chanat aaplanikarju, "izpolnil ga bom Že aam."
Ko eo občinski svetniki aapuatlll mestno hišo, eo Izvedeli, da je Ckanst odstavljen.
"To je pa čudno, sekaj nas je poklical k aejt!" ao oe iapralevall.
RoybonenŠanJe so hiteli zsčudenl h Galtieru.
"AU je raa, da eU eedaj vi nsi lupsn!"
"Da, raa, v uradnem čsaoplsu stoji moje ime-ho vanje."
"To nes veseli, to je lepo!" ao ae veselili Ijadje.
Republikanci ao ae oddahnili, da ao bili prosti t tarnata ln poaebno njegovi dolžniki ao hvalili nebo, da ni stal veš na čelu občine.
"Pa ai le poetel naš župan," mu vakltkne CriUon a veeeljem naproti, "vldil, de ee je nala prerokovanje lapolnllo!"
"Visokočaathl «oepod lupan. moje čeetlt. ke o • pravi Aaa In naredi globok pok Ion
44Albert« aU je rea, da al župan!" vakllkme l.ueija, kl Je revne priila k Ani .
"Da,
Spisal
DrugI
"Če se nshajsjo nepravilnosti ..."
"In če bi jih morali celo poravnati ..."
"Iz blagajne manjka vao*a sedem tisoč tri sto dvajset frankov," nadaljuje Galtier, "v l.nji gah ni nikjer izkaza o uporabi te avote. Ali morete dati mogoče vi, gospodje, pojaanilo!"
Svetovalci ac pogledajo začudeni. Zaupali ao popolnoma Chanatu, pastili so ga delati, kar je hotel, nikdar jim ni priiel kak sum, da bt mogel tako bogat mož zakriviti napake, ali da bi celo razpolagal z večjimi vsotami, nc da bi puatil ' preje glasovati ln se ravnal po aklepu seje.
" Vtem lotu nlamo dovolili nikder evote v tej vlilnl. — Ne vemo nič o vporabi tega denarja," ao odgovarjali avetovalci.
Potom, gospoda moja, je najboljle, da vpra-fiamo prejšnjega župana za pojaanilo," pravi Oaltier. "Ootovo da po voljno pojasnilo. It Chanat je bil obveščen in je takoj prilel. ..v ' "Goapod Chanat," reče Galtier. "občinski svet vaa prosi pojasnila. V eni knjigi sta dva madela, ki ata ie popolnoma sveža, toda niata tako goeta, da bi ac ne videlo, da je zadnji sklep pred-datiran, da je v enem prejlnjih aklepov zaraču-njena evota sedem tisoč tristo in dvajset frankov, med tem ko občinski svetovalci o tem nič nc vedo." v-:' ■	- # -j	i <
"Občinski svef je potrdil mojo poslovanje in ml Izrekel svojo zahvalo."
"Da, toda ta sklep jc bU storjen, ko niste bili več lupan, ko niste imeli več pravice uklicafi občinskih mol, predsedovati in zapisnik podpisati; zato ste naredili datum za dva dni preje. Toda vrnimo se na onih aedem tisoč trieto dvajset frankov ..."
"To evoto ucm vzel ia občlnakc blagajne, da sem delal ž njo propagando za vlado," pravi Chanat.
"Ah, to ja bil torej denar, katerega ste tako razsipali, ko ato kupovali glasove! Toda pozabili ste, da je bila to vala zasebna stvar, občinski avet ni imel namena, obremitl občino a to vsoto.RB
Svetovalci priznajo Galtieru.
"Menim, da ate radi tega edini!" vpraša Galtier. "Da, da, da," ee>je slišalo.
"Moram vas opozoriti, gospod Chanat, da je moja dolžnost, da naananlm to gospodu prefek-tu. Vpeljana bo preiskava, in pri taj anajo priti le druge atvari na dan — kar bi bilo vam gotovo neprijetno. Svetujem vara torej, da atorite naj-bolje, Če vrnete oMlnl tjikoj Vaoto ,katero ate ji vaell protizakonito."
Chanat pomiell nekoliko, potem pa ptavi* "Vrn^m denar."
"Prinealte ga takoj, kajti Izgotovitl moram potočllo na prefekta le danea" -
Chanat je divje pogledal svetovalce, ki ao bili nekdaj njegovi prijatelji.
"Podleži, lopovi," je mrmral, "itett bi si v Čast, da ao dali denar za voUtve, če bi zmagali. Kazen tega nam bi povrnila vse vlada; veliko plačilo eo ml oMjuboval! Parliki somišljeniki in aedaj plačati moram denar ia avojega lepa. Ti ntšvrednl republikanci.M
Odprl je svojo alavno blafajno ln vzel iz nje zahtevano vsoto.
"Mora biti," Je adikoval "To lmiun od re-publike I Nesrsmns vlada! Če hl imrti eeaarstvo, dali bi mi denar ia cesarjeve privatne blagajne, ne pustili bi plačevati menil"
Spravil je denar v lep in za poet 11 pfcarno.
Kulttlkn ■ r«0■ Vmn
M
Na hodniku sreča Kmo.
"Poelušaj," Ji reče, "odpri okna v salonu, igraj eitre in poj ara ven." / Rme etrral začudena v svojega očeta.
"Pojdi Igrat," jI rapove. "ljudje naj mlsH-jo, da emo zadovoljni ln v*eti." 14 AH oče, aaj vendar žalujemoj' ' ' Pot <■ I IT Igraj kako pogrehnioo/.* odvrne on In zapusti hišo.
Na lupsnstvo prišedšl, vrle denar na mize.
(Dalje |ML1
(Nadaljevanje.)
'Naj živi mnoga leta, naj bo med nami srečna kraljica Margareta!" je znova zagrmclo po veliki vojvodski dvorani, toda to pot so sc pridružili danskemu poslanstvu češki gospodje kar naj odkritosrčnejše so mogli. Samo da so jim glasovi nekako zaetaja-i v grlu in da so sc mnoge stare Ijistre oči kalike, ker najrazkoš-nejši cvet češke domovine v tkko daljni zemlji in mrzlem krajn more lahko uoginiti. 1
In ko eo Ko prihajali drug za drugim, da bi vaak spregovori lopi nevesti nekaj besed, kaj želi — so nekako jecljali, morali so tudi za trenotek prenehati, in stari Černin, ki je bil tudi priao ton, ni mogel iz sebe spraviti niti besede. Kaj takega se mu ven dar ni pripetilo ie nikdar. More biti bi se bil lažje premagova Če bi bila prišla na Zinkov novica, da ao vsi trije ainovi avoje ko sti v tujini položili v grob. .
Na dvorišču jc bilo že vse pri pravljeno; vojvodaka družina je •čakala na konjih in peš. . Mlado nevesto spremi ie v novo njeno domovino. V vrstah je bilo videti stare, brazgotinaete obraze, izmed katerih je bil needen ožgan od vročega italrfkega aolnca in katerih neenega je pogladll laftk" uteč, da znamenje po njem ne bo mogla izbrisati niti Morana.
Pražki zvonovi ao peli močne, ko in močnejše in vedno določno,-ae in določnejše "Spominjaj Češke dešele. . . bodi zdrava . . ' 4odi ne pozabimo. . ." In zdelo se jc, kakor d^^noži-' i n n i a»' \UiilUa razumejo kovinska arca, kajti komaj ac jc pokazala na dvorišču, ao klicali takor iz enega grla:-"Spominjaj sc češke dežele. . . mi tudi tebo ne pozabimo. .	:
Sprevod se jc pomikal z najpo-časnejšim korakom. Morali ao si sproti delati pot med množicami. Tisoč in tisoč ustnic jc Želelo Dra-guški vae najboljše, tisoč in tisoč jezikov oe je poslavljalo od nje in tiaoč rok ji je nesipalo na pet najkrasnejše trevnifiko cvetke.
Danci niso hoteli niti verjeti očem.	1
Češko ljudatvo je bilo že od nekdaj zvesto in ljubeče ljudstvo Na vsakega Izmed avojlh ata-rih vojvod je bilo navezano s prirojeno ljnboznijo. .
Tudi Premisl in kneginja sta spremljala avojo hčer. . In oba sta imela oči vprte v tla, ker so jima skoro nepreatano tekle sol ze po licih. . .
In bili ao že precej daleč za Strahoveko brano; toda množice se niao manjšale, ln glaaovi kovinskih src vedno prihajali za njimi. Naenkaat ae je vrgel sprevodu na pot star mož, danskemu poslanatvu naravnoat pred konje. Družina ga jc hotela odveati proč toda starec se je branil z vsemi močeni. • . <*;>."• ■ * J "vfH
"Vi golobredeil. . . Pred m$« noj eo pokleknili milanski meatni avetovalci in aam podesta"B
Starec ae je adaj obrnil proti vojvodakim oprodam, in njegova desnica je počivala na ročaju pri-p ros te ga, a težkega meča ob boku. . .	I "Puetite gal"
Premial jc takoj atal pri starcu, katerega bistre oči so pozorno zasledovale vsak glbljaj družine. "Kdo si in ksj hočeš!" Sem stražnik svetovaclavskega doba na Stohovu, in kaj hočem! — Grem ae poeloviti od knežje hčere. ." -
Starec ai je položil levo roso nad oči in ž njimi poizvedujoč obstal na vprašalcu.
"Ti si sam vojvoda . Ne motim se .. Ti ml dovoliš, dš se poslovim od avitle tvoje hčere." "Dovolim, atarček — dovolim.' "Saj sem vedel! — Vidite, vi hrčki! — Vladlslsvov slu pozna St oho vi a k a, daai ga nI Se nikdar videl .. Jaz aem bU a tvojim očetom slavnega spomina na Iraškem, prenašal aem a njim d >hro ln alabo, poslednjega je bilo mnogo več. . . Jas is tedaj kraljev-aki kroni nisem verjel, to je bila samo past in veda. . .aj, tu je nevesta sama. . . Poslušaj, k vitla kneginja. . . Tvoja prababice Dragom i rs do danes nima v grobu miru; sekaj, gotovo dobro veš
o, ie je kotel prostobeeednega starca prekiniti, toda ob pr*v čern hčerinem pogledu je molčal.
videl mlado hŠer uielniškegu Slavibora, Ljudmilo. . . In ti jI mir, ntkdo dru gi kakor ti, vvitla devica. . In njena duša ga 3aka že skoro tri sto et . .Žrtev, katero bi morala da rovati, je tako majhna, da se ne more niti žrtev imenoval i . Oats Dragomlra. ne boj ae tega i-mena, odvzemi ž njege proklet stvo. nadomesti ljudstvu* kateremu boš vladala, kar je oqa zakri vik nad našimi predniki. . osta
prosim te za vee — Drago-
m —
mira, odloži tuje ime, katero so ti dali v tujini in s katerim so te pričeli nazivati, ko ai komaj dospela v domovino. . Naj spoštovanje do ene Dragomire poravna krivdo druge. . . in duia tvoje prababice odleti kot bela golobica v nebo. . in božji blagoslov sc razlije nad tvojo/glavo, v tvoje srce v največji raVri, vsak tvoj korak, katerega storiš, vsako besedo, katero spregovoriš, vsak gibljaj tvoje roke bodo blagoslavljali . . Z Bogom, čaetita devica.
Premislova glava jc bila sklonjena proti tlom, med množicami je vladala grobna tišina. .
"M* ta sveži venec s svetovac lavekega doba na Stohovu naj te sporftinja starodavnega (prerokovanja v češkem narodu za vse tvoje življenje, če bo že tudi davno. . davno ovenel. . ."
Premislova glava se je še ved no aklanjala na pral, in med množicami je le vedno vladala tihota "Bodem in oatanem, dobri starček, Dragomlra, in svetnica Ljudmila mi bo vzgled za vae dni.
Starec je objel nevestine noge z obema rokama in jih poljubljal kar najhvaležnejše je kaogel.
Nevesta danskega kralje si jc ovila dobov venec okoli roke, prikimala starcu v slovo, in nato sc jc ves sprevod pomikal dalje, toda vedno ie e tako počasnim, obo tavljajočim ec korakom. . .
K državni cc8ti, koder so šli, so ae zgrinjali ljudje iz vseh vasij po okolici, povaodi so odkrivali glave, povsodi klicali za knežjo hčerjo "e Bogom", in kjer so za to izvedeli, eo trgali cvetlice, kjer so le mogli, in a njimi skoro za sipali cesto, od vseh s*ranij s-) zvonili zvonovi, da ae je stresul zrak po celi Češki deželi, t>red sa-smi in mesti ao atali starcsiue, pri •čakujoči svatovskega sprevoda, da bi tudi želeli mladi) knežji vse sreče iz naj globoke jšega dna svo jih duš, pričakovali so Jih tudi zbori devic v enežn>\ dl-i oblači lih z venci na glavi, in ni moglo biti gantjivejicga prizora, kakor ko ao atarci ln etarke stali polpg ceete a sklenjenimi rokami ip ihteČim glasom klicali za sprevodom: "Bodi arečna, zdrava. . . Bog te blagoalovil"
Ko so ae vrnili v evoje biva-lišea, jc bilo vsem tako tesno, kakor če sc človek loči od najdražje duie na veke. . . Nekateri zaradi megla v očeh niso niti videli, kako obleko jc imela, ali sc je smehljala, aH se niao njene oči solzile.
"Srečen mora biti kralj, kateremu bode soproga. . . Blaženo mora biti ljudstvo, kateremu bodo kraljica. . . Saj o tem kmalu kaj izvemo. . . Če Bog da, moremo take novice dočakati. . Samo da bi ji tam ubijalo. . Od nekdaj ho le pravili, da je tam v poletju kakor pri nat v jetenl. .. dn se tam solnce komaj pokale in tekoj sopet skrije . . In večkrat ga bs-je ni videti več tednov skupej. . Bode se ji tolUo. . ."
Nalim nevestam ae toži, če ao od doma le preko reke, če jih odpeljejo le nekoliko ur daleč. . In neenkrat ae jim je tožilo do smrti. . . Tak j kvllieki plemkl-nj! g, TSsiaj sem bil ie mlad. '. O njeni kraso4! se je govorilo več milj deleč. .. In ko al jo Je ple
Premial evo obličje Je potoni.
vzeleo jo pri«le 0fded-cele množice. . Toda meni „ jala Bfla jc aicer, kskor £ naslikal, toda oči ao ji tZzi
in lepa lica bledela.. . vS cih jt mirno, žalostuo živijo Le gozdovi šume na vneh stJi iu vetrovi pihljajo po Uolim drugače je vasieu popol^uu''1 zabljena. . ." Z	p
"In lepa plemkinja!" "Leto in dan ni živela v b ličkom dvoru. . . Do smrti ne iti tožilo po kraju, od koder j« \1 Videti po češki deželi ,imL mnogo milj naokoli. . . Nj^ ^ ni dvorec stoji na višini, prwn tero.se modri vrh nad vrhom, a, katerimi se po zelenih lokah v reka nalik' raztopljenemu st^b . Iz dvorca, ki je bil njeno* vo domovje, se je videlo sa«« nebo. . . In zato se ji je tožil®. Stari vaščan todi mimo »vat* ki sprevod vojvodske hčere pr češki meji, in ko je bila v^ bolj v živeb opominu vsa kras danske družine vojvodove iu fikih gospodov, spremljaj Dragusko na poti iz domovi« je za nekaj trenotkov uinolka Med poslušalci, H so se tiali li tadi iz soeednih hhiš, ai »fo ni upal niti dihati. . .
In z višine, kjer »e jc roji plemkinja, je do K vilic kake ^ ri ure. Lahko je obiskal® d« kadar se ji je le poljubilo... vsak čas sta jo obiskovala rodi lja. . . In vendar ni nič poa»a lo. .. . Toda dežela, v kater« >dšla knežja hči, je oddaljena nas na stotine milj. . . Celo p si mora med potom neenkrat < politi, in zgodi se, da ne pri] do svojega cilja, ampak prej T« A« se Draguiki »e tožilo, da se privadi novega < ma, da dočaka mnogo let. ■ «11 ste, kaj storimo! Je tako 1 bek večer, na nebu je p« zvezd,- vsled bleska se tlovek i ne mo^e ozreti v nje. . . Poo mo nekoliko!"
Svatovski aprevod je bil že t kje na meji; toda težko je p« dati, koliko ustnic se je tedaj Češkem odpiralo k najgorkq mu spominu na knežjo hčer, koliko rok je bilo sklenjeni| vročih prošnjah za vse dobrt, mlado nevesto!
Kamor odhaja taka hči, tako opremljajo nevesto, mora brezdvomno mora priti pod k« ki bo njeno novo domovje - i areča, blagor in blagoslov.
In iz Češkega so razun Dri ske Premielove mogoče samt eno tako spremljali v daljno jino. toda mnogo let pozneje.
IV.
Kralj Valdcmar je neka M sem vsak dan odjezdil na nM* bregove, poiskal ai vselej me PROSVETA Mr*. Koshat kjer je bila sipina najviija, gledal ae nepremično v daljan tako precej čaaa stal, ne daM zganil, dokler ae mu ni« oh trudile in zopet obstsle na dr ni, katere po«rledi so bili tudi v ti na širno morje, če ne ope belkastih jader, kl se . ptK* trostjo bližsjo obrežju. 'J "Da bi se jim bila pripet« sreča!" m1*
Valdemarovo obličje * P tem vprsisnju zakrilo * nsjtt npjšim obiskom, in mlsda r* mu je nehote omshnils n« P" 41 Saj jc skoro vedno i,rrt tra. . . Nebo Je že kska d« dns nensvsdno jasno. , - ^ "Lahko tudi ns suhe« . • Valdemar je govoril » glasom.	j
41 Nemogoče svltll K«^ Tako sijajnega in obenea ^ vi težkega -premstva ^ Ijestvo nI le nik<lsr p<HasMM
ko meje...
Strange, ja-rsvno kskor w 00 hangelj Miheel!"	g
(Dalj« prihodnji!)
Vabilo na veseUco.
— katere prirej — •00. KLua Irav. fciatf oomtMAVon t k.
.TO
Prvega ma|a.
» ke vršila v «ev. Iseb. Dama ee Prsnklin *—>
t L
sk T
• **
Val. S se asvsšaje, kaj pMaesi to šsa ss	+
• araji.i prfjstetjl Is torart*i F*1*
Vsi aa
Jtl