Spedlzfone te abbonamento postale Pottatns plačana t Leto Št* 11 („JUTROM št. 66 a) UpravmStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — TelefoD št. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Teleton 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 LJubljana, ponedeljek 23. marca 1?42'XX IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn inozemstva trna Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA C ena C2i?t» 79 Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon Št. 31-22. 31-23, 31-24. 31-25. 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L 3.— Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed cstera: Unione Pubbliriia Italiana S. A* Milano tiri angleške $rnice potopljene Zavrnjene sovražnikove sile v Cirenaiki — Večje število angleških tankov uničenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je 22. marca objavil naslednje 659. vojno p;>roči*o: V Cirenaiki so bile sovražnikove sile, ki skušale vdreti v naše črte, gladko odbite ob pogumnem sodelovanju letalskega orožja, lii je izvedlo drzne akcije bombardiranja v strnioglavnem poletu in napade s strojnicami v nizkem poletu. Številna sovražnikova oklonr.a vozila so bila razbita in mnoga druga izločena iz borbe. Nemški lovci so sestrelili tri »Curtisse«. Na zapadnem Sredozemskem morju so naša letala napadla clve sovražnikovi edi-niri manjše tonaže. ki sta bili izsledeni od izvidništva; ena teh edinic je zletela v zrak, ko je bi?a zažgana, druga je bila zadeta in hudo poškodovana. Naša pc.lmcrrrška sredstva so na Sredozemskem meri'! potopila štiri nadaljnje angleške podmornice. . Silovit Setafcki napad ziz Malto Berlin, 22. marca. d. O velikih napadih nemškega letalstva na Malto v petek so bile s pristojnega mesta v Berlinu objavljene še naslednje podrobnosti: Nemška letal« so napadala vojaško važne cilje na Malti neprestano od zore pa rio mraka. V tem času so se nad Malto neprestano vrstili oddelki nemških bombnikov, ki so napadali pod zaščito bojnih letalskih skupin. V La Vallctti je med drugim bomba najtežjega kalibra direktno zadela guvernerjevo palačo. Med glavnimi cilji je bila luka v La Valletti, ki so jo nemški bombniki obsuli z bombami navzlic silovitemu ognju sovražnikovega protiletalskega topniš.va. Z bombnimi zadetki ra postojanke protiletalskih baterij je biio mnogo protiletalskih topov izločenih iz borbe. Posebno močan je bil napad nemškega letalstva na letališče La Venezia, Id je trajal cele pol ure. Letalske bombe so pogodile na letališču razna skladišča, hangarje in delavnice za popravljanje letal. Nastale so mnoge hude eksplozije, ln Izbruhnili veliki požari. Eno sovražnikovo letalo je bilo uničeno na tleh. Med bombardiranjem je prišlo nad letališčem do spopadov med sovražnikovimi lovci in nemškimi bojnimi letali, ki so na ta način vezala sovražnikovo letalsko obrambo tako, da so nemški bombniki strmoglave!, lahko remoteno napadali izbrane cilje. V spopadih v zraku sta bili dve sovražni lovski letali sestreljeni. Pogreb vojvode Amta v Lizbona. 22. marca, s »Times« je obfavil poročilo iz Najrobija. v katerem podaja naslednje podrobnosti o pogrebu Nj. Vis. vojvode Aostskcga: Vojvoda A ost sik i je biil pokopan z vojaškimi častmi na vojaškem pokopališču v bližini Najrobija. V cerkvi siv. družine v Najrobiju je imel prvi osebni kaplan vojvode pater Boratto svečano zadušmco. Odvezo je vojvodi dal zan ziba reki škof Za-du?-nici so prisostvovali generali Nasi. Sca-la. Martini in Sabatini. ki so bili v vzhodni Afriki pod vojvodov i m vrhovnim poveljstvom, nadalje bivši guverner Etiopije ^Dao-diace in miličniški general Torre. Za'ne svečanosti so se udeležili tudi general Nam. ki je bil pribočnik očeta Aostskega vojvode ter Slani vojvodovega ožiega spremstva njegov osebni zdravnik dr Bona m drugi. Ob zaključku pogreba je general Nasn vzkliknil v spomin na pokojnega vojvodo in odzvali so se mu vsri prisotni Italijani. Med venci je bil tudi venec vcin;h ujetnikov. Imel je obliko italijanske zastave in napis: Junaškemu, ljubljenemu in nepozabnemu voditelj«! K j vojno poročilo Letalski napad rsa pristanišče v Kerču — 24 sovjetskih skov poškodovanih — 51 letal uničenih •Trt'. V rn^i Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na polotoku Kerču so bili odbiti ponovni napadi sovražnika. Tudi v drugih odsekih vzhodne fronte so bili živahni medsebojni boji. Napadi nemških čet so bili uspešni. Obstreljevanje vojaško važnih naprav v Petrogradu se je nadaljevalo z vidnim učinkom. Letala so bombardirala pristaniške naprave v Kerču in so posegala predvsem na doneškem področju, v srednjem odseku vv hodne fronte, kakor tudi južno od Ilmen-skega jezera z močnimi silami bojnih in lovskih" letal učinkovito v boje na tleh. Pri letalskih napadih na železniške naprave je bilo hudo zadetih 24 sovjetskih oskrbovalnih vlakov in je bilo povzročeno veliko opustošenje na razkladalnih železniških postajah. Včeraj je izgubil sovražnik na vzhodni > fronti 51 letal. Na fronti ob Sviru so uničile finske letalske sile 20. marca sovražnikovo motorizirano kolono, V severni Afriki so bile angleške čete pri poizkusu, da bi vdrle v nemško-italijanske postojanke, odbite. Z bombami in strelnim orožjem je bilo uničenih več angleških oklopnih izvidniških voz in tovornih avtomobilov, dve bateriji onesposobljeni za boj, več letal pa poškodovanih na tleh. Na Malti so napadali močni oddelki nemških bojnih letal ves dan vojaške naprave na otoku. Pri tem so bile hudo zadete letališke naprave v La Veneziji, 6 angleških letal je bilo uničenih na tleh, 4 nadaljnja letala pa so bila sestreljena v zraku. Na Sredozemskem morju je napadla nemška podmornica močno zavarovan angleški konvoj in je potopila pred Tobrukom rušilee razreda »Jervis«. Pri operacijah proti sovražnikovim vojnim in prevoznim ladjam pred Cirenaiko se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom poročnika Krausa. S Saškega bojišča Helsinki, 22. marca. s. Finsko vrhovno poveljništvo beleži v svojem snočnjem službenem vojnem poročilu, da je bil na Kareiski ožini odbit napad sovražnega oddelka, ki je skušal prodreti med finske postojanke. Na drugih odsekih tega bojišča je prišlo le do izvidniškega delovanja. Na Aunuški ožini in v vzhodni Kareliji je finsko topništvo obstreljevalo sovjetske postojanke. Razdejalo je več sovjetskih odpornih gnezd in razpršilo skupine sovjetskih inženjerskih čet, ki so gradile utrdbe. Sovražne patrole so bile poviod pregnane. Ob Sviru in v vzhodni Karelin so finska letala bombardirala in s strojnicami obstreljevala zbirajoče se sovražne s:le in taborišča. Ob Ladogj je bilo zapisalano sovjetsko letalo, ki je prisMlo za :insko črto. K!lub mrazu uspešni nemška protinapadi Berlin, 22. marca. s. Kakor poroča »Volkischer Beobachter«, so v osrednjem odseku vzhodnega bojišča nemški tanki ln oddelki pehote napadli neki kraj V sov- jetski oblasti in dovršili svojo opera«j« kljub silnemu mrazu ta velikim zametom, ki so nastali v zadnjih dneh. Po hudih spopadih se je Nemcem posrečilo zavzeti vas, ki so jo sovjetske čete trdovratno branile. Uničili so pri tem oKrog 50 sovjetskih utrdbic. Tudi v Doneški kotlini je prišlo do srditih spopadov med nemškimi napadalnimi oddelki ter sovjetskimi tanki in konjenico, na vsej ostali fronti pa so bile intenzivno na delu nemške letalske sile. Iz poročila, ki ga je objavil včeraj »Zvvolfuhr-blatt-r, je razvidno, da je neki letalski častnik, ki je doslej dosegel že 63 zmag v zraku, v petek sam sestrelil 6 sovjetskih lovskih letal in en bombnik. Silni topniški dvoboji Berl.n, 22. marca. s. Z vzhodne lonte poročajo o silnih topniških dvobojih, kakor jih doslej v vsej vojni s Sovjetsko zvezo še ni bilo. Tako z nemške, kakor z ruske strani so v za in jih tednih postali na co-jišče izredno mnogo topov vseh kalibrov. Sovjetske letalske izgube Berlin, 22. marca. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta je bilo objavljeno, da so sovjetske čete izgubile v petek nfe vzhodnem bojišču 57 letal. Izmed teh jih je bilo 34 sestreljenih v spopadih v zraku, enega je sestrelilo nemško protiletalsko topništvo, ostala letala pa so bila uničena na tleh. Napad na angleški konvoj Berlin, 22. marca. d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu komunikeju so bile snoči s pristojnega nemškega vojaškega mesta objavljene še naslednje podrobnosti o napadu nemškega letalstva na britanski konvoj: V petek zvečer so nemška letala opazila v mraku ob obali Cornvvalla sovražnikov konvoj, ki je plul v Bristolski zaliv. Nemška letala so nemudoma napadla spremljajoče ladje in bombardirala nato tovorne parnike v konvoju. Neki 4000tonski parnik je bil direktno pogoden od dveh bomb po 500 kg. Takoj nato je na parniku izbruhnila nenavadno močna eksploz ja, ki je cele dele parnika pognala visoko v zrak. Nemške bombe so nadalje pogodile še nadaljnjo 3000tonsko ladjo v konvoju. Sodeč po visokih strebrih dima in pare, ki so se po bombnih zadetkih dvignili s krova, je bila ladja zadeta v oddelek za kotle in so morali biti kotli poškodovani. Sporedno z napadom na britanski konvoj so nemški bombniki uspešno napadli tudi pristaniške naprave v Pallmouthu na Cornvvallskem polotoku. Hudi viharji v južni Španiji Madrid, 22. marca. d. Z južne obale špa-nie poročajo o hudih viharjih, ki pustošijo v obalnem pasu in ogražajo plovbe m morju. Po včerajšnjih vesteh iz C*di» j« ralp večje število žpaasJeih pomikov i« ladij poiskati zavetje v t&mošnji luki te sosednjih pristaniščih. Ve/liki viharji divjajo tudi na obali španskega Mačeha. BOMBE NA AVSTRALSKA OPORIŠČ Živahno udejstvovanje japonskega letalstva napoveduje skorajšnje večje operacije japonskih oboroženih sil sko poslaništvo, kjer je imel nagovor na člane poslaništva. V soboto zvečer je Čang priredil za številne odličnike. ki so si pridobili zasluge za Mandžurijo, svečan banket v hotelu »Imperial«. Tako je zaključil peti dan svojega obiska v ,aponski pre- Proslava 23 letnice Sanghaj, 22. marca. d. O velikem japonskem letalskem napadu na letališče pri mestu Broome v •sevcrozapadni Avstraliji se je še zvedelo, da so japonska letala tamkajšnje letališče najprej bombardirala iz velike višine, nakar so se spustila zelo nizko ter z letalskimi topovi in strojnicami obstreljevala zgradbe na letališču skladišča in letala. Ogenj strelnega orožja japonskih bombnikov in lovcev je bil zelo učinkovit in je bilo na letališču povzročeno hudo razdejanje. Mnogo zdradb je bilo uničenih in startne proge so bile na mnogih mestih pretrgane. Istega dne so druge skupine japonskih letal napadle tudi neko sovražno ladjo pred Port Darwinom O uspehu tega napada se podrobnosti še rrse zvedele. V soboto zjutraj so eskadre japonskih izvidni-rkih letal preletele razne točke v jugovzhodnem delu Nove Gvineje. K pojavu japonskih izvidniških letal pripomnjajo v krogih voja«kih opazovalcev, da se pred vsemi dosedanjimi jaroTisk:mi vojaškimi akcijami v posameznih predelih Daljnega vzhoda zabeležili oiačeno delovanje japonskega izvidniškega letalstva. Bangkok, 22. marca, s Snoči ie bilo objavljeno v Canberri vojno porcčflo, ki pravi. da so iaponska letala znova hudo bombardirala Broeme in Derbv v »evc-nozapad-ni Avstraliji. Na letališču blizu Brooma je nastalo veliko razde ian Je. V Derbviu so japonski bombniki bombardirali pristaniške naprave. Pozneje so jih obstreljevali tudi s strojnicami in topovi. Japonsk* ktala so napadla tudi manjšo ladio pred Port Dar-vvinom. skupina japonskih letal pa je bi:1a na izvidni'"kem poletu nad južnovzhodno j Novo Gvinejo. Pomanjkanje petroleja v Avstraliji Tokio, 22. marca. J. Vojaški opazovalci v Tokiju so z nasmehom sprejeli na znanje napihnjeno napoved britanskega in ameriškega tiska, da bo Avstralija služ la za oporišče veliki zavezniški ofenzivi proti Japonski. V dokaz absurdnosti tega načrta, ki ga japonski opazovalci označujejo za prazne sanje, navajajo neizpodbitno dejstvo, da je Avstrellja danes odrezana od petrolejskih virov Nizozemske Vzhodne Indije in da je od Zeainjen h držav oldaljena celih 10.000 km. Tokijski opazovalci opozarjajo nadalje, da je bivši avstralski minister za oskrbo sir Frederic Ross v reviji »Australia of today« še v juliju lanskega leta zapisal, da s svojimi 10 milijoni galo-nov letne petrolejske poizvodnje krije komaj 10% svojih potreb v normalnih časih ter da mora celih 90% petroleja uvažati iz inozemstva. 2e samo to dejstvo dovolj jasno dakazuje, da Avstralija v nobenih okoliščinah ne more služiti za oporišče kake večje ofenzive proti Japonski. Želje predsednika novozelandske vlade Sanghaj, 22. marca. d. Predsednik novozelandske vlade Peter Fraser je po poročilih iz VVellingtona izjavil pred parlamentom. da bi morala Nova Zelandija postati arzenal in temelj za demokracije na Pacifiku. K temu je novozelandski ministrski predsednik zelo značilno pripomnil, da je danes naloga Nove Zelandije, ne samo storiti vse, kar more za lastno obrambo v borbi, ki divja na Daljnem vzhodu, marveč bi se morala organizirat; celo za ofenzivne akcije. Po njegovem mnenju bi se morala z obail Nove Zelandije pričeti akcija za novo zavoje vanje dežel, ki so jih na Pacifiku izgubile demokratske države. Fraser v svoji izjavi samo ni omenil da šibke s:;le Nove Zelandije za kake take akciie seveda ne zadostujejo. V Birmi Toldo, 22. marca. s. Agencija Domei je objavila vest, da so japonske čete v Birmi že pretekli četrtek zavzele vrsto angleških obrambnih postojank južno od Tunga, kakšnih 250 km severno od Ranguna. Japonska kolona, ki prodira vzdolž Iravadija, je zavzela važno železniško križišče Leptpa-dan na železniški progi Rangun-Prome. Bangkok, 22. marca. s. Tukajšnji radio je objavil, da se je oddelek tajskih čet že predzadnji petek na severnozapadni meji Taja v bližini Mahongborna spopadel s sovražnimi od lelki in jih prisilil k umiku. Spopad je trajal eno uro. Na bojišču je obležalo nekaj sovražnih vojakov. Poostritev japonske pomorske kontrole Tokio, 22. marca. s. Japonska admirali-teta je objavila nove določbe o pomorski vojni, po katerih se bo ravnala odslej v primeru, če bodo potrebne represalije proti angleškim in ameriškim prekrškom mednarodnega prava. Te odredbe določajo: 1. Vsi parniki. ki plujejo pod sovražno zastavo ali z dovoljenjem sovražnih sil, se bodo smatrali za sovražne. 2. Vsi parniki, ki ne morejo dokazati, da plujejo pod zastavo Japonske ali njenih zaveznikov ali pa nevtralnih sil in tudi vsi parniki, katerih lastniki so zavzeli sovražno stališče do Japonske, ter končno vsi parniki. ki so v službi sovražnih dežel ali opravljajo svojo službo v nasprotju z Japonskimi interesJ, se bodo ustavili v primeru, "če se izkaže, da so njihovi tovori namenjeni v lttke. ki so v območju blokiranega področja. * 3. Znatno se poveča seznam tihotapskega blaga. Med to blago se bodo odslej vštela vse vrste blaga, o katerih bi se dognalo, da jih rabijo sovražne dežele. 4. Znatno se bo razširila kategorija ljudi, ki jih bo mogoče aretirati ali prijeti kot vojne ujetnike na nevtralnih ladjah. 5. Prepovedan bo sleherni brzojavni promet na določenem področju. 6. Za ladje, ki plujejo pod zaščito sovražnih letal, bodo izdane nove odredbe. 7. Uredilo se bo tudi postopanje s potniki na zaplenjenih ladjah. 8. Zaplenjene ladje se bodo smele prepeljati v luke. ki so določene za njihovo kontrolo ali za druge kraje. 9. Poveljnik; japonskih vojnih ladij so pooblaščeni, da določijo postopanje, po katerem naj se ustavljene ladje alj njihovi tovori prepeljejo v kontrolne luke. 10. Poveljn k japonske ladje ni dolžan sporočiti imena lastne ladje zaplenjeni lao-ji ali ladji, ki se podvrže kontroli. Japonski tisk cbširno in z velikim zadovoljstvom komentira nove odredbe o pomorskem prometu in ugotavlja, da je so-vražn:k že med japonsko vojno s Kitajsko pa tudi v sedanji vojni zagrešil mnogo nekorektnosti. Vojna je totalna in zaradi tega spadajo v okvir vojnega prava tudi blago in izdelki vsakršnega izvora. Japonska je bila prisiljena revidirati norme mednarodnega pomorskega vojnega prava tudi zaradi tega. ker so radio in letalske sile ustvarile povsem nove premise za vojno na morju. Preganjanfe Japoncev v Kanadi Slockhoim, 22. marca. d. Po informacijah, ki so do=pe"e v soboto ponoči iz O t ta ve. jc kanadska vlada več nadaljnjih obalnih pasov v Britanski Kolumbiji proglasila za vojno področje. V kanadskih poročilih je rečeno, da bodo podobno, kakor se je to zgodilo že drugod, p risalno izselili iz teh krajev pripadnike tistih držav, ki so v vojnem stanju z Ameriko Predvsem so tu mišljeni seveda Japonci, ki jih nameravajo kanadske oblasti v večjem številu preseliti nekam globlje na kanadsko ozemlje. Predsednik mandžurske vlade v Tokiju Tokio, 22. marca. d. Po sobotnem jutr-njem obisku predsednika mandžurske v"lade Čang Čing Huija pri vodilnih japonskih generalih, ki so sodelovali v japonskih vojakih cperaci lah v Mandžuriji, je bil man-džurski ministrski predsednik nate gost »Vzhodnoazijske lige«, ki je nJemu na čast v hotelu »Imperial« priredila zajtik. Nato je ministrski predsednik posetil mandžur- stih fršijev Rim, 22. marca. s. V proslavo 23. obletnice ustanovitve borbenih fašstičnih organizacij bodo priredili v vseh italijanskih pokrajinskih mestih posebna zborovanja, na katerih bodo govorili pripadniki prve fašistične organizacije. Na napovedanih zborovanjih bodo med drugrmi po odredbi Tajništva Stranke v poneleljek 3. marca govorili v Ljubljani Dino Bonsembiante, v Goriziji Carlo Maria Maggi. v Kotoru Per-ruzzio Cappi. na Fiumu Ettore £>oschi, v Triestu Gino Gallarini. Bisce poveljnikom mziMe milice Rim, 22. marca. d. Duce je v prisotnosti ministra za kmetijstvo in gozdove ter načelnika milienišikega štaba v Beneški palači sprejel poveljnika leg:j in avtonomnih kohert gozdne milice, časrivke inšpektorata za les in centralnega poveljništva gozdne milice, ki so bili pozvani v Rim. da prejmejo navodila glede proizvajanja oglja in drv. Castn:ki so bili Duceju posanvč predstavljeni. Poveljnik gozdne milice Eksc. general Chierici je izrazil Duce;u zvestobo in vdanost gozdne milice, ki hoče s trdno vol jo opraviti težko nalogo-, ki ji je pripadla na področju nacionalnega odpora Duce se jc v svojem nagovoru spomnil, da je ustanovil gozdno milico za to. da bi Italija zopet pridobila svoje gozdno bogastvo in da bi si domovina v resnih časnh zagotovila vse. kar ji je potrebno Opozoril ie na neposredne naloge gozdne milice v sedanjem času in je poudaril, da se morajo njen- pripadniki osebno zavzeti in zvesto opravljati svoio službo v izpolnjevanju njegovih naredb. Pri tem ne smejo izgubiti niti ene ure v sedmih mesec:h ki nas še ločijo do prihodnje zime. Duce je pozval vse prisotne, naj spor oče njegove besede vsem sva j i m sotrudnikom in sodelavcem, tako da se bo sleherni izmed njih z vso silo in z vso vztrajnostjo posvetil nalogi, ki je poverjena gozdni milici in ki spada med osnovne naloge narodnega življenja. Spreiem se je zaključil s pozdravom Duceju. ki ga ie odredil načelnik miličniškega štaba. Nemška sodba o Rooseveltovlh načrti h za ustanovitev ameriške civilne milice Berlin, 22. marca. s. Rooseveltov načrt o organizaciji ameriške civilne milice za obrambo kontinenta so v Berlinu sprejeli kot tipično manifestacijo odvratnega lice-merstva. Zastopnik zunanjega ministrstva je v zvezi s tem izkoristil priliko, da označi stališče Nemčije glede na politiko Bele hiše. Izjavil je: 1. Prepričani smo, da je Rooseveltov končni namen ameriška svetovna hegemonija; 2. Roosevelt je najbolj odgovoren za vojno, on jo je hotel in izsilil. Mož, ki je osebno ukazal prvi strel, vpije sedaj, da je država v nevarnosti in glasno vzpodbuja narod, naj zgrabi za orožje; 3. Za Roose-velta je bila intervencija v vojni sredstvo, da je lahko prikril neuspeh svoje notranje in gospodarske politike, da se je lahko umaknil iz zagate, v katero je zašel s svojo nesposobnostjo; 4. Kar se tiče nadaljnjih odločitev ln staliSča Nemčije, bo nemška vlada upoštevala, da severnoameriški narod vojne ni hotel, marveč Je vojna zgolj sad vladajoče židovskoplutokratske klike; 5. Roosevelt razsipa astronomske številke o vojni proizvodnji in o ameriških efektivnih oboroženih silah. Prepričani smo in imamo utemeljene razloge, da smatramo, da so vsi ti podatki o tankih, letalih, topovih in milijonih vojakov zgolj kolosalen »bluff«. Ameriški narod se bo tega na lastni račun zavedel; 6. Primerjati sedanjo vojno z zadnjo svetovno vojno in izvajati zaključke o njenem končnem izidu, je otročje polemično delo. Resnica je ta, da se sedanja vojna mnogo razlikuje od zadnje. Vojno na dveh frontah bodo doživele Zedinjene države same in jo bodo tudi prav gotovo izgubile; 7. Nemčija lahko mirno čaka na to, da se v Zedinjenih državah ustanovi civilna milica, če bi se pojavila na evropskem kontinentu, bo neizbežno poražena. Bertin, 22. marca d. V krogih nemškega zunanjega ministrstva pripominjajo k Roose-veltovi napovedi o ustanovitvi posebne meščanske garde, da bo ta Rooseveltova garda tepena. kjer koli se bo pač pojavila, da bi se postavila po robu nemškim in zavezniškim silam, pa bodisi to na tej ali oni celini. Na Wilhelmstrasse so nadalje označili kot absolutni bluff številke, ki jih Roosevelt tako često objavlja o ameriški oborožitvi. Nov Rooseveltov proglas Rim, 22. marca, a Roosevelt je izdal nov proglas. V njem je napovedal, da bodo 6. aprila v Zedinjenih državah praznovali dan vojske. Med drugim je v njem tudi dejal: »Ob tej zgodovinski uil trpljenja se ameriški narod vzgaja za junaško borbo Zedinjenih držav. Njihovi pogumni vojaki so bili zmerom pripravljeni doprinesti vsakršno žrtev za svobodo.« Roosevelt je seveda pozabil obeležiti, za kakšno svobodo gre. O tem pričajo razne vojne epizode, pri katerih so doslej sodelovale tudi severnoameriške sile. Roosevelt pravi v svojem proglasu, da »je razočaran spričo nelojalnosti osnih sil«. Ali je morda pri tem menil, da bodo osne sile tako delikatne, da se ne bodo dotaknile ladij, ljudi in ozemlja zvezdnate republike? Bržkone je menil, da bo na ta način našel pravi razlog za proslavo ameriškega vojaškega junaštva, za katero naj bi bil ameriški narod na nesrečo prav zaradi njega posebej vzgojen, toda dejansko se za napovedano proslavo, kakor za vsemi dejanji nesrečnega predsednika, za vso ameriško vojsko skriva samo nov manever, spričo katerega naj bi se pospešila vojna produkcija, ki bj morala po predsednikovih besedah spomladi doseči nov polet Proglas pravi dalje: »Potrebno je, da vsi oni. ki delajo v zaledju bojišča, v arzenalu demokracije, trdno sklenejo, da bodo napeli vse sile za naglo izdelovanje orožja in za vso ostalo oskrbo, ki jo rabijo ameriške oborožene sile.« Roosevelt poziva v svoji vnemi vlade vseh 48 držav, naj čim bolj razširijo njegov proglas. »Narod Zedinjenih držav naj čim bolje praznuje dan oboroženih siL izkaže časti našim vojakom in misli predvsem na svojo veliko odgovornost ter z vsemi silami in sredstvi poskrbi, da bodo naše oborožene sile primerno opremljene za zmago.« Posvetovanja v Bell hiši Stockholm, 22. marca. d. Po informacijah iz Washingtona je bila včeraj v Beli hiši štiriurna konferenca med ameriškim predsednikom Rooseveltom. posebnim avstralskim odposlancem, avstralskim ministrom Caseyem in Rooseveltovim zaupnikom Hopkinsom. Po konferenci ni dal nihče izmed navzočih predstavnikom tiska nobenega pojasnila o vsebini razgovorov, po dolgotrajnosti konference pa se lahko, sklepa, da vladajo velike težave glede uresničevanja načrta, kako z ameriško pomočjo okrepiti obrambo Avstralije, ki je zaradi svojega nesmiselno nespravliivega stališča do Japonske od dneva do dneva bolj ogrožena. nnnTX]uuuuuLnxn3n^ Obnovite naročnino! fiimimiiiiiiiiiiiiiimiii Kdo je kriv? Prebivalstvo Ljubljane in vse Ljubljanske pokrajine stoji pod globokim dojmom dogodkov, ki se pri nas odigravajo. Pred vojnim sodiščem so padle tragične obsodbe mesto samo pa je bilo prizadeto z ostrimi varnostnimi ukrepi, ki so globoko posegli v njego\'o gospodarsko in ostalo javno življenje, a tudi v usodo mnogih rodbin. Ljudje se pri tem nehote spominjalo razmer, ki so vladale pri nas še pred nekoliko meseci, ko se je zdela Ljubljanska pokrajina najbolj mirni slovenski kotiček. Pod zaščito Italije, se je moglo po katastrofi, ki ie zadela slovenski narod, v tej pokrajini očuvati slovensko duhovno in materialno življenje. Ko se sedaj ljudje vprašujejo, kako so mogle nastati spremembe, ki so povziočile v naši deželici pov sem npv položaj, se jim bolj in ho!i rr,7.cde\>a snoznanje, da mora prebivalstvo nositi posledice za lahkomiselnost in hrezvestriost peščice ljudi, ki si drrno azurpirajo pozicijo osvobodil cev naroda, v re -i ■(:; pr so njegovi uničevalci. Ze pred vojno je bila komunist'čna stran ka t a/, predla '-udi v Sloveniji svojo podzemsko rucžo. Njem organizatorji so se vež- I bali i> ti.jni dunajski centrali, ki jih ie ' vzgajala v duhu onega trockizma. katere mu sr, vsi nacionalni ideali »zabloda .n sramote.ar in ki mu je edini cilj komunistična diktatura na razvalinah današnje kulture ir. civilizacije. Tj komunistični agenti se zato tudi niso zmenili za slovenski narod m njegovo svobodo vse do izbruha \>oine s Sovjetsko zvezo. Komunistom med Slovenci je njihova diktatura neprimerno važnejši cilj, kakor pa dobro naroda. Naš: komunistični voditelji seveda dobro vedo, da predstavljajo v ljudstvu le ne Ljubljanska nedelja Ljubljana, 22. marca Naglo teče čas. Se nedavno smo tičali v snegu in mrazu, zdaj pa je že prišla tiha nedelja. Ozračje je še ohlajeno. Toda na cvetličnem trgu pri trimostju so dan na dan na ponujo ljubeznive znaDilke pomladi, mačiee in razno zgodnje cvetje, oljke in butarice. Gledališka koncertna sezona je še vedno živahna. V Taliji ata pritegnili zanimanje stalnih obiskovalcev dve premieri. V soboto zvečer se je predstavil Veseli teater s svojim 17. sporedom, v Narodnem gledališču pa je mladino razgibala ponovna vprizoritev Gclieve igre »Jurček-., ki je prišla po več letih premora to nedeljo popoldne znova na oder. V Veselem teatru Božo Podkrajšel; t»e trudi s svojo gledališko družinico, da vzdrži ravnotežje v repertoarju in da teden za tednom nudi ve$ ali manj stalnemu občinstvu nekaj veselega razvedrila. Ta naloga se mu posrečeno obnaša, najsi posamezni sporedi niso vselej na tistem višku, ki so ga že dc-aegle posamezne predstave. V ostalem pa smo v xJutru« že nekajkrat omenili, da so zastfan humorja okusi Ljubljančanov močno različni. Tam, kjer posamezniku ne zatrepeče mišica, se nekateri sproščajo s smehom, da jih je veselje opazovati. Zlasti ženski svet je hvaležen, za različno sltuacijsko komiko in za posrečene dovtipe. O 17. programu Veselega teatra lahko zapišemo, da je ustrežljiv, čeprav ne prinaša samih izbranih biserov. Občinstvo^ ki znatno manjšino, toda niso se zaman učili j i ® P1"1 Premieri zadovoljivo zasedlo dvora-komunistične taktike. Sistematsko so ozna nje\'ali zlasti dvoje: da se vojna že nagiba h koncu in bo trajala kvečjemu še par mesecev ter da se da v Ljubljanski pokrajini brez težjih posledic voditi tako zvena »neposredna akcija«. S preizkušeno komunistično taktiko so res zapeljali tudi mnogo dobrih Slovencev na obupno pot brezko-ristnih žrtev, toda komunistom ne gre za narodne interese, oni vršijo v s\'ojem območju le vlogo uničevalcev po znanem receptu: »Čim slabše, tem bolje!« Da bi v širokih ljudskih slojih že v kali zatrli prirodno reakcijo, proglašajo sebe za edino legitimirane predsta\mike naroda, vsakega preudarnega in odgovornosti se zavedajo-čega Slovenca, ki jim noče in ne more sledili, pa za izdajalca in plačanca. Vsa sredstva so jim dobra, od krivičnih obrekovanj in fantastičnih izmišljotin do zahrbtnih umorov. Vse to delajo z namenom, ustrahovati ljudi in jih spraviti pod te*oi s\'oje klike, ki hoče očitno zasledoira1i svoje cilje, pa naj pri tem duhovno in materialno pro pedeio tudi zadnji Slovenci Politika Visokega Komisarja ie bila od vsega začetka ta. da v prebivalstvu Ljubljanske pokrajine vzbudi zaupanje ter postanki odnošaje med ljudstvom in italijanskimi oblastmi na osnovo medsebojne lojalnosti. To visoko državniška stiemlienje. ki je imelo glavni cilj, da naši pokrajini prihrani mnoge žrtve vojnega časa. so hoteli komunisti za vsako ceno razdreti. Se posebej so komunisti stremeli za tem, da pokvarijo odnošaje med it ali j ar.sk o vojsko in domačim prebivalstvom Od prvega dna okupacije je italijanska vojska v naš;h krajih nastopala ne le kot oborožena sila velike drža\>e. temveč tudi kot predstavnica viteških in kulturnih tradicij velikega na roda. Spoštovalo ni le osebne lastnine našega človeka, temveč tudi njegove običaje, njegove in njegove rodbine dostojanstvo in čast. Naše ljudstvo je to dobro občutilo, komunisti pa so storili vse. da bi to rtzmerje temeljito pokvarili. Začeli so se napadi na posamezne vojake in vojaške straže. Resnične vojaške škode seveda ni bilo. toda dosežen je bil njihov cVj: Italijanska vojska je bila postavlena pod vtis. da vračajo Slovenci njeno korektnost in naklonjenost z nelojalnostjo in zahrbt-nost jo. Komunistične račune pa morajo pla-čevati vsi prebivalci... Polagoma spregledujejo tudi oni. ki so se dali dosedaj slepiti od biezvestne. na naivnost in nepoučenost nekritičnega člo-veka preračunane propagande. V vsaki slovenski rodbini se danes pretresa vprašanje: Komu koristi taka politika? Komu more biti na tem, da brez haska upropašča življenje, svobodo in imetie slovenskega človeka v Ljubljanski pokrajini? Ali ni že skrajni čas, da se napra\'i konec samomorilski taktiki neodgovornih elementov, ki se igrajo z življenjem in svobodo slovenskega človeka, s srečo slovenske rodbine, z eksistenco slovenske kulture?! no, se je — navajeno stalnih, marljivih in prijetno učinkujočih članov ansambla — dobro zabavalo. S toplim priznanjem je pozdravilo zakonca Gorinška, ki sta se takoj uveljavila kot dve zanesljivi novi opori Veselega teatra. »Rodovnik« je šaljiva enodejanka z romantično humornlm . na-strojem, je zanimiva po zasnovi in učinkovita po izvedbi. Poleg gospodične Remčeve ter gg. Verdonika, Koviča in Potuška se je tu zlasti uveljavila ga. Gorinškova s prijetnim nastopom grofice, kramljajoče v jeziku Primoža Trubarja. Pevska slika o mili lunici ni bogvekaj silna umetnina ne v besedi ne v notah, toda gospodična Kovafeva in g. Gorinšek sta ji pripomogla z lepim petjem do uspeha. »Sramežljivi ženin« je enodejanska burka, kakršnih gre ducat čez vesele odre v mestu in na deželi; med smer ha željnim občinstvom nikoli ne zgrešijo učinka. Sramežljivi ženin je seveda g. Verdonik, njegova mati je ga. Gorinškova, nevesti pa sta gdč. Remčeva in Kovafeva, obe prav zali in fletni, g. Pavle Kovič se je spet dobro znašel v vlogi poroke željnega vdovca. Nato je stopil pred oder Danilo Gorinšek. Posrečena maska prijetin organ, dosti duhovito igračkanje s tujkami — vse to v enem mu je pridobilo simpatije, ko je razlagal težave s svojim milijonom, pridobljenim v »klasični« loteriji. V pevski sliki »Pri tenisu«, ki je morda fragment iz kake operete, so nam zapeli gdč. Kova-reva, ga. Gorinškova in g. Kovič, ob spremljevanju klavirista, (orkester Bojana Adamiča je tokrat izostal). Za posrečen konec je poskrbela šaloigra »Mutec«, kjer je z likom nervoznega maiomeščana v zo-bozdravnikovi čakalnici .nlnesel spet le^Ji del Danilo Gorinšek, z dobro igro pa so pri- i pomogli k uspehu še Pirnat, Verdonik in Potušek. Konferiral je med posameznimi točkami Božo Podkrajšek in je z nekaterimi krepkimi dovtipi vzbudil prav dobro voljo. Poraba medu v LJubljani Od ieta do leta narašča v Ljubljani poraba medu. Leta 19X0. je bilo uvoženega 28.840 kg, l. 1940, že 33.875 kg, Jani p« kljub siabi letim 48.617 kg. Upajmo, piše urednik »Slovenskega čebelarja«, da se bo konzum tudi v bodočih letih tako stopnjeval. Potem ne bomo več v skrbeh, kam ob dobrih letinah z blagom. Spom njam se časov, ko Ljubljančani niso poznali drugega medu kakor ajdovca. Da bi kdo redno užival med — Bog nas varuj, ta bi bila velika pot jata! Samo ob praznikih za medene potice in pri kakem hudem prehladu so ga poznali. S prvimi stekienicami s točenim medom sem krošnjam! po Ljubljani od Poncija do Pilata, preden sem jih spečal tucat po 1 kg. Pe-lilcatesar Stacu] jih je potem imel v izložbi skoraj leto dni, preden so šle v denar. Odnehal pa nisem in krog kupcev je narašča] od leta do leta Ljudje so bili do »novega« medu strašno nezaupljivi. Poznali so samo strd in med v satju, ki pa si ge lahko dobil samo jeseni pri svečarjih, ali pa pri kmeticah na trgu. Za 5 kr so dali že lepo rezino. Namesto v papir jo je prodajalka zavila v list od zelja, kar je bilo tiste čase tudi za surovo maslo običajno. Kaj je točen med, nihče ni vedel. Tako blago je bilo »sumljivo«. Nič ni zaleglo, i če si še tako zgovorno dokazoval, da je j edir.o točeni med resnično čist in na hgi-jenični nač n pridobljen, nezaupanja se ljudje dolgo niso mogli otresti. »Železna srajca« velja tudi za oči! Marsikdo mi je tožil, da dobre strdi nikjer ne more dobiti. Vsaka se pri kuhi zelo peni in iz-metava »moko«. Priliko sem porabil in razložil, da pene niso moka, marveč večinoma sok zalege, ki jo medičarj: sprešajo z medom vred, Ravno poudarjanje tega je največ zaleglo, da so ljudje nehali kupovati »strd« in začeli segati po točencu. Sedaj je narobe^ strd je v očeh konsumentov sumljiva. tekoč med pa pristen ... Nesoglasja med avstralsko in londonsko vlado Rim, 22. marca. s. Agencija Reuter je objavila v poročilu iz Washingtona besedilo izjave, ki jo je podal avstralski poslanik Casey: Menim, da bi ne zanimali javnosti razlogi, ki so me dovedli do tega, da sem sprejel Churchillov predlog o mojem imenovanju za ministra za Srednji vzhod. Razpravljal sem o tem vprašanju z vsemi onimi, ki so mi lahko dali dobre nasvete in vsi so mi izjavili, da je bilo moje imenovanje zaradi splošnega Interesa povsod dobro sprejeto. Ce bi bil mislil, da bi bili avstralski interesi v tem primeru prizadeti, ne bi bil imenovanja niti za trenutek jemal vpoštev. Stockholm. 22. marca, a Kakor poroča »Dagens Nycheter« v poročilu iz Londona, je bil Casev imenovan za ministra za Srednji vzhod deloma zato. ker sri ie Churchill poskusni znova pridobiti simpatije Avstralije. kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo. doloma pa zaradi tega. ker je Roosevelt želeil. da bi Casey na Srednjtm vzhodu koordiniral angleške in ameriške interese. »Manch&ster Guardian« opozarja, da je bil Casey svoj čas član Menziesove vlade, zaradi česar ne uživa simpatij sedanjega Cur-tinovega kabineta. V tem tiči tudi vznemirjenje. ki je nastalo v Avstraliji spričo Ca-sevevega imenovanja za člana angleškega vojnega kabineta in ministra za Srednji vzhod. Huda zima na švedskem Stockholm, 22. marca. s. Poslednji snežni viharji v pokrajini okrog Malmoja in Go-toborga so zelo otežkočili oskrbo prebivalstva z življepskimi potrebščinami. Nekaterim izoliranim krajem je docela manjkalo šivil. Zaradi tega so bila oblasti prisiljene organizirati oskrbo preb valstva z letali. Sedaj prevaža okrog 20 velikih bombnikov živež v te kraje. ŠPORT Važen dan v borbah za točke V XXI. kolu tekem za nogometno prvenstvo Italije so bili pomembni nastopi vseh kandidatov Nogometno prvenstveno tekmovanje v diviziji A, ki zdaj prehaja v zadnjo in odločilno tretjino, se je obrnilo tako, da velja zdaj zanimanje za nastop slehernega udeleženca. Najmanj pestra je bila v včerajšnjem XXI. kolu ona partija, ki so jo igrali trenutno vodilni Torinci na domačih tleh za Napolijem, od katerega se jim pač ni bilo treba bati nobenega presenečenja. To se pravi, da je Torino imel že v naprej obe točki v žepu in se je čutil dalje sigurnega v vodstvu tabele, tem bolj, ker sta njegova zasledovalca na poznejših dveh mestih imela precej težje in negotove nadloge. Tako je Roma morala na mejdap v Milano proti istoimenski enajstorici in tudi Venezia je imela — čeprav na svojih tleh — za nasprotnika poletno ekipo Juventu-sa, ki je še pred nekaj tedni vrtila najmoč-nejša moštva, kakor je hotela. V ostalem pa se je negotovost izidov včerajšnje nedelje raztezala tudi na vse nižje plasirane kandidate v tej diviziji. Genova je morala v Bergamo in prav nič čudno bi ne bilo, da bi ji Atalanta zaigrala kaj takega, kakor je pred kratkim storila S Torinom. Bologna je šla na pot v Trieste, toda tudi za bivše prvake ta stvar ni bila dobljena čisto gladko, ker so Triestinci, če sklepamo po nastopu zadnje nedelje, spet povezali svoje vrste in se bodo skušali uveljaviti vsaj za domačim plotom. Lazio je na svojem igrišču sprejel enajstorico Li-vorna in je verjetno uspel proti njej, toda prorokovati bi tudi za to tekmo ne kazalo nič gotovega. Da je slika popolna glede neizvestnosti, je treba končno omenitj še zadnja dva para, in sicer Fiorentino in Am-brosiano v Firenci ter Ligurio in Modeno v Genovi, o katerih tudi nihče ne bi mogel reči v naprej kar tako, kdo je prišel do uspehov in kdo ne. Zaradi boljše preglednosti navajamo razpored včerajšnjih tekem še enkrat, in sicer takole^ v Firenzi: Fiorentina - Ambrosiana (prva tekma se je končala z i:o za Fiorentino), v Romi: Lazio - Livorno (2:1 za Livorno), v Genovi: Liguria - Modena (1:1), v Torinu: Torino - Napoli (0=0), v Trieste«: Triestina - Bologna (2:0 za Bologno), v Berga-mu: Atalanta - Genova (U0 za Genovo), ▼ Venez|l: Venezia - Juventus (0:0) in ▼ Milanu: Milano - Roma (2:0 za Romo). V diviziji B je bila včeraj Padova ona enajstorica, na katero je bilo obrnjenih največ oqI Zadnjo nedeljo je zmešala v Vicenzi in hudo prevrgla račune vseh. ki so vajeni živeti brez senzaeij. Včeraj je Padova sprejela nasprotnike doma tn sleer moštvo iz Udina, od katerega be verjetno spravila ves izkupiček. Ker sta njena neposredna tekmeca, |n sieer Bari ln Vicenza angažirana to nedeljo izven doma — prvi v Alessandrii, drugi pa v Pescari, od koder se ni bilo lahko vrmti s samim dobičkom — m izključeno, da je Padova to nedeljo pustila za seboj vseh ostalih 17 udeležencev na slabših mestih. Sicer pa so prognoze zmerom samo prognoze, posebno pa še, kadar gre za igre z žogo in igralce, ki jih niti najbolje ne poznamo. Partnerji pretekle nedelje v divizijj B so bili izbrani takole: Spezia - Savona, Alessandria - Bari, Pre Patria - Prato, pescara - Vicenza, Padova » Udinese, Regiana - Fiumana, pisa - Lucchese, Fanfulla - Novara in Brescia -Siena. Pomota svetovne rekorderke Ragnhild Hvegar je mislila, da bo zrušila še en rekord, toda... Vsak se lahko zmoti in včasih se to primeri celo takemu, ki brani same svetovne rekorde ali celo predstavniku nežnega močnega spola, ki je doba iz Danskega in se lahko ponaša z 42 svetovnimi rekordi v plavanju. V mislih imamo svetovno rekorderko Ragnhild Hveger, ki se je nedavno tega spravila na izboljšanje svojega svetovnega rekorda na progi 500 yardov prosto in se pri tem temeljito — zmotila. Pred petimi leti je Ragnhild dosegla na enaki progi čas 5:57.9 in takrat je bila ta znamka vpisana med še zmerom veljavne svetovne rekorde. Ona sama se je med tem mnogo izboljšala v formi in čisto po pravici je bila zdaj že prepričana o tem, da bo pri tem poskusu zabeležila svoj 43. svetovni rekord. Sprva je šlo vse dobro. Na 400 m Je prišla v odličnem času 5:14, toda od tod dalje so ji začele popuščati moči in končni čas, ki so ga izračunali, je bil vendarle nekoliko slabši od onega 5 let starega, in sicer 5 58.5. Ko so rekorderko vprašali, zakaj ni mogla vzdržati do konca, je izjavila, da je pri treningih za ta rekord preplavala v enem samem tednu nad 3000 m in tega je bilo preveč. Vzrok, da Hvegerjeva ni mogla izboljšati tega rekorda, je bil pač ta, da je bila preutrujena in je te preveč izčrpala sile. Mladi športniki grešijo gesto, kadar se za grize j o v trening % namenom, da bi čim prej prišli do vrhunskih uspehov. toda kakor je videti, se tudi največji talenti zmotijo včasih, kadar ocenjujejo svoje sposobnosti. v nekaj vrstah Ppttetolo soboto m* na Jesenicah igrali tablo - tonP rasni starejši ifraflci, in ricer vsega 12 gospodov in dam. V skupini sta- rejših igralcev je zmagal vod*® športne »družbe mi. Rudasch, medtem' ko je v mlaj9j skupini prišd na najbolj je mesto inž. Hubalejc. Ovra^011!3 dr. Klinar je prejel todeždno nagrado. Kakor piše gorenjski tednik, so imeli nedavno v Tritlu smučarsko prireditev. ip Sicer slalom & Kukovnice za nvladno od 10. do lg, l©ta. Med mlajšimi je zmagal Stanislav Schwetgcr. v starejši skupini pa je dosegel najboljši čas Josip Krm ©I j Pri smučarskih skokih so d«li mod 20 udeleženci najboljšo oceno Florjanu Mikitschu. KakoT pristavlja Hat. je navdušenje za šport v Tržiču, zlasti med mladino, zelo veliko. Svetovni rekorder v atletiki Nemcc Har-big. ki je že precej časa na fronti, se je pred kratkim odlikoval pri nekaterih akcijah napada'nih oddelkov ir. jc bil za <*> odlikovan z železnim križem I. vrste. Športno' okrožje Ostmark z Dunajem kot središčem sc bo poglej po odredbi •vrhovnega vodstva za talesno vzgojo v Nemčiji imenova'o D^flau-Alpenland Posnemanja vredno novost so uvedli na nogometnem igrišču v južnotaliianskem mestecu Cas^pti Za nogometno tekmo so namreč tamkai namesto vstopnine v denarju pobiral' preišče volne ali pa zavitke c:ga-ret — v korist zbirke za ranjene ir še boreče se vojake. Uspeh te akcije je bi! nad vse pričakovanje lep s?j sc nabrali eno siamo popoldne okrog 6000 cigaret in nad 300 kg volne. DANES KONCERT ROSSANE BOTTAI Opozarjamo na nocojšnji klavirski koncert, ki bo točno ob pol 19. uri v veliki Fil-harmonični dvorani. Nastopila bo odlična p anistka Rossana Bottai iz Pise. Na svojem koncertu bo izvajala lela: Vivaldija, Chopina , Muselle, Pick-Mangiagallija in Liszta. Spored je skrbno izbran :n prinaša dela najodličnejših skladateljev za klavir. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. * Promocija, V soboto sta bla na pravn: fakulteti ljubljanskega vseučilišča promo-virana za doktorja prava gg. Josio Vlarh in Sergij Vilfan, oba iz Ljubljane. Čestitamo! Izgubljeno. Revna uradnica je v soboto opoldne izgubila 200 lir, ki niso bile njena last. Bankovca sta bila zganjena skupaj. Pošten najditelj se naproša, da vrne denar v uredništvu »Jutra« proti nagradi 50 tr. Zaupna posvetovalnica Vsak človek bi hotel biti srečen. Na vse načine si prizadeva najti srečo. Redki pa so tisti, ki vedo, da srečo že imajo v rokah in da je v prvi vrsti od človeka samega odvisna njegova usoda. Premnogo pa je tudi takih, ki sri domišljajo, da so nesrečni, celo najnesrečnejšii na svetu... In ne vedo zakaj! Kako to? Odgovor je lahek. Sami sebe ne poznajo V ponedeljski izdaji »Jutra« je najprej izhajal »Klinika za dušo in srce«, po njeni ukinitvi p« »Minuta pomenka« Na naslov obeh rubrik je kar deževalo na jrazličnejših vprašanj. Tudi potem, ko je bila ukinjena »Minuta pomenka«. se število vsakovrstnih vprašani ni zmanjšalo. Kogar je kaj težilo pa srcu. kdor ni vedel, kako bi ukrenil to ali ono, se je zaupno obrnil na »Minuto pomenka«. da bi našel uteho. Taka tv podobna vprašanja pe še vedno prihajajo v naše uredništvo, zato smo sklenili otvoriti podoben. a še izbodj?an kotiček pod imenom »Zaupna posvetovalnica«. V »Zaupni posvetovalnici« bo strokovnjak odgovarjaj in svetoval samo v resnih, konkretnih zadevah osebnega značaja Prerokovanje za bodočnost je seveda izključeno. Za odgovor je treba: Lastnoročno točno opisana zadeva v kateri si želi nasvet; kdor želi zvedeti značaj svojih bližnjih mora priložiti rokopis dotične osebe. Seveda ie treba navesti tudi spol in rojstne podatke dotič-nega. Anonimni dopisi ne pridejo v poštev. »Zaupna posvetovalnica« bo izhajala v ponedeljski izdaji »Jutra«. Za odgovor je treba vprašanju priložiti kupen, ki bo uvrščen v vsako nedeljsko številko »Jutra«. Navesti je treba tudi značko, pod katero naj s« odgovor objavi. Vprašanja brez kupona ne bodo upoštevana. V vsaki ponedeljski številki »Jutra« bodo objavljeni odgovori ki bodo prispeli v uredništvo vsaj do j četrtka zvečer. Vprašanja je posiat<" na na- j slov: Uredništvo »Jutra« (Zaupna posvet o- j valnica), Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Danes smo pričeli objavljati odgovore na vprašanja čitateljev. Nekaj vprašanj smo že prejel: do petka, nekaj vprašanj pa je še starih, a smo nanje vseeno odgovorili. Doslej smo na konkretna vprašanja odgovarjali pismeno. B. R. — Ljubljana. Priloženi rokopis odkriva iskren značaj, kj pa se da zaradi še prevelike mladosti in naivnosti, zavesti na kriva pota. Od vas pa je odvisno, da se to ne zgodi in da mu doslej zagrenjeno življenje v veliki meri olajšate. Vse kaže, da se skladata. Vse ostalo pa pride samo od sebe. BRANKO L. — L j. Prava ljubezen se lažje vname, če imata partnerja gorcani. z vtemi vrLnami bogati duši. Zunanja lepota je največkrat varijiva — in minljiva! Zato tudi toliko razočaranj pri mladih ljudeh. Nedolžne oči vidijo samo zunanjost... ANAM ARI J A 22 — M. prva ljubezen i ostane v ne.zbr .-.nem spominu, kar je po-; vsem razumljivo, ker je »prva«. Mlad člo-i vek je neizkušen in zaupljiv, brez pomislekov sprejema vse. kar je novo. Ne vidi razočaranja, ki sledi. Ne premišljujte pre-j več, Našlj boste sebi primernega človeka ; n vse bo dobro. Morda že v kratkem se ; vam bo t:sto hudo razočaranje zdelo naj-i lepši dogodek vaše mladosti... VENERA — OLIMP. Ni dvoma, da je j prijateljstvo med žensko Ln moškim mož-J no, teda za to je treba: nravstvene sorodnosti, razumske privlačnosti in duševne podobnosti. Vendar pa se le redkokdaj srečata taka človeka in zaradi tega tako prijateljstvo, navadno nesrečno konča. A! pa se spremeni v ljubezen. Sicer pa malokdo pravilno pojmuje »prijateljstvo«, ki je nedvomno vredno mnogo več, kakor si sploh moremo predstavljati. Kadar se imata dva resnično rada. si navadno priznata: »Midva sva predvsem prijatelja ...« BLISK 27 — LJubljana. Vaše vprašanje ne spada v »Zaupno posvetovalnico«. Obrnite se na zdravnika, ki mu najbolj zaupate. V ostalem pa proč s temnimi mislimi in pokonci glavo! Sama, 1&42. Vaša bojazen ni upravičena. Nedvomno pa je, da ste sami krivi svoje osamelosti. Če res nočete ostati sam', morate predvsem paziti, kako živite. Zavedajte se, da okolica budno pazi na sleherni vaš korak in da je v sodbi nagla. Ne mislite ne na preteklost ne na prihodnost. Ne vsiljujte se in se ne pretvarjajte. Preprostost. prisrčnost in odkritost bodo opravile svoje. Skrb za hčerko. 21 — N. M. Vaše nazi-ranje ni sodobno. Taki in podobni pomisleki so že marsikoga onesrečili in, kakor vidij mis Ali res dim onesrecujejo — tudi vas! islite, da bo vašo hčerko-edinko osrečil le premožen mož? Pustite, naj srce vaše mlade hčerke gori za revnega, nadarjenega in poštenega človeka in bodite srečni, da je takega našla Iz priloženih rokopisov I je razvidno, da se bosta tudi v bodoče ra-: zumela in da bosta skupno znala premagati i vsako oviro, ki jima jo bo zastavilo živi j e-; nje. i Nesrečna, 25, LJubljana. Kakor vidim. Vam življenje ni tako sovražno, kakor si sami predstavljate. Narava Vam je dala dragoceno lastnost, da podzavestno pretehtate vsak odločilen korak. Očividno ste iz-pregledali tudi sedaj. Priloženi rokopis izdaja človeka, ki vas v nobenem pogledu ni vreden in zato bodite srečni, da je tako. Najprej si odpočijte. Radoveden, 20. 1942. Priložena rokopisa sta si sicer močno različna, vendar ne toliko, da se ne bi mogla razumeti. Oba sta še zelo mlada, morda premlada, da bi mogla že sedaj odločati o svoji prihodnosti. Bogata ali revna? Čudimo se, da so še 1. 1942. možna taka vprašanja, kakršno ste zastavili Vi? Bogastvo lahko prav tako škodi sreči, kakor revščina, ali pa še bolj! Ne veste, katero bi poročili, ali tisto, ki je premožna, a vam ni všeč, ker je vihrava in ima še nekatere slabe lastnosti, ali pa tisto, ki je, kakor sami pravite, skozi in skozi poštena, a na žalost revnih staršev. In, kakor vidim, prve niti ne ljubite! Ali ste res tako slepi? Če je tako, tedaj široko odkrite oči in videli boste, česar še niste videli in vaše kolebanje se vam bo na mah zazdelo smešno in ponižujoče! Torpedirana ameriška tovorna ladja Buenos Aires, 22. marca. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je bila ob atlantski obali torpedi-rana velika ameriška tovorna ladja. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na nJUTROV" oglasni oddelek Berite oglase JUTRA bi poslužujte se jih! Poročamo žalostno vest, da je dne 21. marca umrla naša dobra mati, stara mati, gospa MARIJA DULAR roj. POGAČNIK Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 23. marca ob 16. uri iz Pugljeve ulice št. 2 na mestno pokopališče v Novem mestu. Novomesto, Ljubljana, Grosuplje, Praha, Dobrnlfi, dne 21. marca 1942. Žalujoče rodbine: DULAR, DR. GROS in HROVAT Dotrpel Je naš dragi oče, stari oče, stric in tast, gospod Franc Zafc star. brivski mojster in posestnik Pograb dragega pokojnika bo v torek 24. marca eb 4. popoldne s Zal, Is kapelice ev. Jakoba, o« pokopališke pri Sv. Križu. LJubljana, 22. marca 1942. tajajoč« draftee: ZAJC STANTE in sorodstvo. So živali pametne ali neumne? Že zdavnaj so sii Hud je ustvarili svoje mn-njs o živalih. Izražajo ga v fantastičnih oblikah pravljice raznih narode/. Toda te nimajo nič skupnega z naše, današnjo zasnovo živalskega dušeslovja. Ne bomo se bavili s kritiko poljudnih, najbolj razširje-nih mnenj o inteligenci ali o neumnosti živali. Znano je. -da se zdi ista žival včasi neumna včasi pa zvita. Tako se govori o neumnosti n'a. konja. prašiča, krave. Okorne in tn^e ljudi o*7n?.*ujejo pngo^tc z imeni iz živalskega sveta. Z druge strani pa razne živali, posebej še psa. večkrat cenijo zave' io n"h< w e z vi t osti. Vsaknkrj je vprašanje inteligence živali najtežje v vsej živalski psihologiji in bo trobi doVwa de'a. opazovanja in poizkusov 7. raznimi živalmi, preden bomo prl-§1- z? lov ';ive*a izsledka. Dejstvo je, da opaž:! ino pri r>x<;h. opicah in drugih viS-jih živa':h v nač:nu njihovega zadržanja neke namTie postopke. kar bi dopuščalo ffl";- ~:-a! ie maks;ma'nfi storitev zakaj • n'-' ; 'ntelekt doseza svoje skrajne moie pri tistih začetnih gibih misli, ki se jih mi niti ne zavedamo. S i m p a n z i Vzemimo za primer duševne zmogljivost šimrvanzmv. Četrt stoletja je nrofesor Wolf-gang Kohler proučeval v Tenemffi inteligenc: šimpanzov. Tako je uredil prostor, v katerem neposredna pnt k cilju ni bila prehodna in je bila odprta samt posredna pot: žival ;e Lahko pokazala koliko in kako ume rešiti ta problem ^impanzu Sultnu sta-remu 6 do 7 let so postavili pred kletko sadie. zraven pa dve palici, taki d.a se jc tanjša lahko vtaknila v debelejšo. Nato je bilo sadje postavljeno v tako razdaljo da se ni dalo doseči ne z roke m ne z eno samo izmed dveh oalic. pač pa tako da se vtakne taniša palica v debelejšo. Na!nrej je opice počenjala razne napake in neumnosti: minila je cela ura ne da bi prinesla kaj rezultatov. Nato je opica vzela eno izmed palic in z njo potiskala drugo v smeri proti sadju. To je bil znak. da se ;e do-mHila. v čem bi ji lahko služila dvojna pa'lca, vendar ni dospela do zadnje k orise k vence: do> združitve obeh nalic Tedaj je opazovalec vzel pplico in pred Sultanovimi očm: nočasj in jasno pokazal odprtino dnige palice. Zaman. Opica je bila tu prisiljena sklepati. Ostala je pri igranju s palicami in jih je igraje po naključju spojila. Še tisti hip se je domislila, kakšno službo lahko opravi podaljšana pa'lica in jo ;e uporabila za to. da je potegnila sadje k Toda palici n;sta bili trdno združeni in se je tanjša izmaknila. Opica jo je tako; vtaknila na prejšnje mesto in sicer prav trdno. Očitno je, da se je naučila, k s k o je treba postopati in tako je seda: delal« z za>,'stn:m in vidnim namenom. Lisice, vrane, č a p 1 j c i. dr. Drug primer. Nekaterim mladim živalim f icam. kunam, mravljinčarjem, srakam, vranam in capljam) so pokazali nekatere s/lastne grižljaje in so jih potem zaprli v škatle iz kartona, pločevine in stekla. Žival, ki je hotela priti do teh posladkov, je morala najti nsčin, kako premagati oviro. Vse so uspele, ra/em čaplje čeprav ima prav ta v svojem kljunu izborcn tehniški pripomoček za dviganje ali razbijanje pokrova. Srake, ki so vajene, da najdejo z očmi sleherno razooko in poiščejo pod njo črva, so z lahkoto odkrile točko, kjer so lahko zganile pokrov s škatle. Vsekako jim je samo v čast, da se niso dale zbegati od prvega neuspeha, ko se jim je premalo dvignjeni stekleni pokrov spustil na glavo; obnovile so poizkus in so naposled popolnoma od-stranile pokrov, pri čemer so pokazale za take ptiče nemalo bistroumnosti. Caplja je pač dobro opazila predmet svojih želja v Mario Riva: Takrat sern imel trideset let m aamsrtvo me je pričela težiti. Čutil sem se trudnega, brez poguma, nezmožnega novih načrtov in sanj, ki dajo moči in jih usmerijo k določenemu namenu Vse mi je grvvoriilo. nai bi se poročil, naj bi si ustvaril ognjišče, da bi obnovil izgubljene moči. Toda, kje naj se od'očim? Dekleti, katerima bi lahko ponudi' svoje srce. ne da bi se ba! odklonitve, M a bili samo dve. Katera izrned njiju torej? Obe — skrivnost človeškega srca — sta mi bili všeč. Iz dveh sicer različnih, vendar pa enako važnih vzrokov. ' Prva mi je bila prijateljic« tz otročkih dni. Njena mati, vdova po veleindustrijcu. je bila vzgojena v istem zavodu kakor moja in zrns'*? sva skupaj. Očitno, Tereza mi je Kila usojena: vse je tako kazalo. njen molk, njeno vedenje, domače orrzačje. ki som ga vdihaval v tisti hiši kjer sem bij sprejet kakor &in ... Vendar mi nismo svobodni vzporedno t našo domišljijo: povezani smo v Usodo, z nevednimi vezmi, ki se nategnejo pri vseki nv'".nkostl. Zato je zadostovalo, da sem enkrat •»«»» krat videl Lucijo in ž« kaflsbal Kater« izmed njiju je lepša? Dejatvc je. d« ljubil Tereao fn isto-časmo hid* Luei'o! NI bilo nikakega dvoma: ne ▼ m«)l duft n« * mojem srcu. Lucija je nasproti Terezi revna. Poezija stekleni Scatfti, t* ni umola pomagati, kako bi prišla do njega. Koliko zaostaja živalski intelekt, tudi m-telekt najin teligentnejših živaili, kakor so opice, sa človeškim, pričuje že samo dejstvo, da ni opica nikdar pokazala kakršnega koli znaka za začetek svoje civilizacije, kakor bi bilo na primer to. da bi zažgala ogenj v gozdu ali že zažganega skušala ohraniti tako, da bi dajala nanj gorivo. Intelektualne zmožnosti so prt raznih vrstah živaili zelo različne, a zdi 9e, da ima vsaka neko posebnost. Čelo šim pari z. ki ga lahko naučimo, da opravlja razna dela in da rabi pribor, ne bi nikdar ume! tako dobro čuvati čredo, kakor ume na primer ovčarski pes. Ne manjka mu samo instinkt čuvanja, ki ga ima pes., marveč tudi sposobnost osredotočenja pozorn'«ti na določene reči. Opica se tako živahno zanima za vse. kar je okoli nje in kar se kje dogaja, da bi popolnoma pozabila na to. kar ima pes zmeraj pred očmi. Vrhu tega ima opica v svojem značaju nagib k obotavljanju in omahljivosti. Ovčarski psi Zanimivi so poskusi, ki so jih delali z nemškimi ovčarskimi psi. Te živali so nesporno pokazale zvitost, pazljivost in bistroumnost. Vsakemu psu so zaupali čredo 150 ovac da jo vodi po določen: cesti, ki je napeljana preko ali mimo raznih ovir. kakor so mostovi, jarki itd. Čredi nasproti so privozili avtomobili in drugi, deloma nalašč slabo in nepazljivo včdeni vozovi. Pes je moral pokazati, da ume voditi čredo preko ovir. da se zna izogniti vozovom, varovati ovce pred nevarnostmi, ne pustiti, da se približajo obdelanim njivam in si izsiiliti ubogljivost ovac. pe da bi jim prizadejal kakšno škodo. Naposled je moral v redu pripeljati čredo v tisti hlev, iz katerega je prišla Vse te naloge se zahtevajo od ovčarskega psa in v celoti lahko rečemo, da jim je tudi kos. Ovčarski pes, kaže pri izvajanju svojega »poklica« vse vrojene mu nagone in tudi to, kar se je naučil v teku svojega obstoja. Najboljši dokaz njegove inteligence je prav v tem, s kolikšno vestnostjo izvršuje vse svoje dolžnosti. Skušnje z mravljinčarjem Poleg teh živaili. ki kažejo neke sebi pri- merne sposobnosti, so tudi take. o katerih ljudje splošno sodijo, da so neumne. Dejanski še ne vemo zanesljivo, v čem se kaže neumn-ost živali in kje naj bi bita meja med neumnostjo in inteligenco. Kolikor vem, ni to koSljivo vprašanje dokončno reieno niti pri človeku. Vzlic temu nekatere živali v mnrgih knjigah označujejo kot neumne, ne da bi za to navajali dokazov. Ljudje gredo v posameznih primerih tako daleč, da govore o živalih, ki da so tako neumne, da za nobeno ceno ne najdeš pri njih niti trohice dobrega. Tako zatrjevanje pa zahteva kar največjo previdnost. kaT bo pisec teh vrstic skušal pokazati na primeru neke živali, ki jo takisto štejejo med neumne, namreč na primeru mladega mravljinčarja, ki ga je bil sam vzgojil. Manuel. t*ko je bilo ime tej živali, je bil doma iz Kolumbije in je v starosti nekaj mesecev prišel do rok piscu teh vrstic. Podnevi jc predvsem iskal mravlje. Zvečer, zlasti če je bilo slabo vreme, je prihajal v hišo in se je naučil, da je sam hodil po stopnicah. Počasi je tudi pokazal, da pozna ljudi in prostor v hiši in se je gibal prosto po vsem stanovanju. Splazil »e je skozi vsaka odprta vrata. V eni izmed sob jc bila zanj vedno pripravljena Škatla s slaščicami in sadjem. Če je hotel priti v to sobo. je imel dve poti: ena je vodila naravnost s hodnika, druga pa skozi druga vrata in širšo sobo. Manuela ni ta ovinek nič oviral: poglavitno zanj je bilo najti škatlo s slaščicami. Nekega dne pa smo škatlo prenesli v drug prostor, da bi videli, kaj bo sedaj začel. Ko je prispel na tisto mesto, kjer je škatla po navadi ležala in je ni našel. jo je tako; začel] iskati. To je trajalo orecej čas«, tembolj, ker imajo mravljinčarji slabe oči. Naposled jo je vendarle iztaknil in do dobrega izpraznil. Naslednjega dne so biile slaščice na novem mestu, toda Manuel je šel najprej na stari prostor, a ko ni naše! škatle, je krenil naravnost na novi prostor. Lahko bi opisali še nadaljnje poizkuse v hiši in na prostem, toda zadošča, če povemo, da je tudi mravljinčar pokazal neke duševne sposobnosti: neki pomnež in zmožnost, da se je neka; malega naučil. Tako je razveljavil legendo, da so mravljinčarji neumne živali. Snloh bi morali omejiti predsodke, ki jih imamo o živalski neumnosti in priznati, da je zelo težko razmejiti njih »neumnost« z njih »inteligenco«. Med sanjami in vsakdanjostjo Pod tem naslovom je objavil znani nemški tednik »Das Reich« v svoji zadnji številki z Osla o »Norveški na delu«, iz katerega posnemamo nekaj podrobnosti iz obiska v neki tvornic; v starem delu norveške prestolnice: Okna v pritličju tvomice so zaprta z železnimi roloji. Po ozkih stopnicah te pelje pot navzgor k uradu in sob; tako zva-nih »disponentov«, kar pomeni zelo iznajdljivo Ime za oba lastnika podjetja, dva brata, ki sta tvornico mila in sveč prevzela po svojem očetu. Izvoz ribjega olja v vse evropske države je bil nekoč glavn; kup-čijski predmet. Od tega pa ni nič več ostalo. Iz umetno pridobljenega loja in dodatnih surovin, ki prihajajo iz Nemčije, izdelujejo sedaj vojno milo »B«. ki vsebuje do 20 odstotkov maščob. Proizvodnjo tega vojnega mila in sveč sedaj tako forsirajo. da izkoriščajo tudi del odpadkov. Delavstvo je ostalo v celoti nameščeno. Vsak državljan prejme po eno »B« milo na mesec, sveče pa samo tam. kjer ni električne razsvetljave. Oba lastnika me vodita po podjetju. Najprej nekoliko zadržano, kasneje pa vse bolj odkrito mi pripovedujeta o svojih težavah, a tudi o tem, kar jim nudi zadovoljstvo in zadoščenje v njunem podjetju, zlasti o prizadevanjih, da bi svojo tvornico prilagodila potrebam časa, obenem pa vsestransko skrbela za svoje delavstvo. Ze v mirnem času sta kupila posebno skladišče živil, v katerem so se med tem nabrale velike količine krompirja, rib in konzerv. Čim nastanejo težave v oskrbi, prejemajo delavci, kar potrebujejo, lz te zaloge. Preteklo zimo je vsak posamezen delavec prejel lz zaloge svojih gospodarjev naslednje količine blaga: 25 kg slanih rib. 20 kg suhih rn drugih rib ter še več konzerv in ribjega olja ln tudi okoli 100 kg krompirja, ki ga je v Oslu seveda le zelo mala Moški zasluži v tej tvornici od 70 do 90 kron na teden, delavke pa približno polovico te vsote. Razen tega da podjetje svojim delavcem po pogodbi po dve delovni obleki na leto brezplačno. Delavec odplačuje od svojih prejemkov naslednje tedenske dajatve: 2.85 krone za bolniško zavarovanje, 2 kroni za zasebno zavarovanje in 1.05 krone za delavske namene. Stanuje kje v okolici Osla v kaki manjši koči in go ji doma kunce ali kaj podobnega. Po vseh odtrgljajih in izdatkih ostane vsakemu delavcu približno toliko, kolikor potroši za živila. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Fransosk! listi danes Tržaški i Piccolo* je objavil pred dnevi zanimiv dopis lz Vichyja o nakladi in političnem značaju starih in novih listov v današnji Franciji, iz katerega posnemamo nekaj podrobnosti tudi za naSe čitatelje: V Franciji je imela izgovorjena ali napisana beseda vedno zelo velik vpliv. Seveda je v tem pogledu tako glede revij kakor glede listov precejšnja razlika v primeri s preteklostjo. Francoski listi, pri čemer mislimo samo na liste v nezasedeni Franciji, so le senca onega, kar so bili pred vojno. Nekdanji veliki pariški listi so se preselili sedaj v provinco in izhajajo v Lyo-nu, Limogesu, Marsellleu ali Clermont-Fer-randu. Svojo nekdanjo veljavo prikrivajo čitatelju s tem, da so ohranili svojo nekdanjo obliko. Naklada vseh francoskih listov pa je sedaj zelo majhna. V tem pogledu gre prvo mesto v nezasedeni Franciji listu »Pariš Soir«, ki je izrazito ljudski dnevnik, poln zanimivega drobiža; njegova naklada dosega 100.000 izvodov. Njemu sledi »Journal«, čigar naklada pa ne presega 50.000. Na tretjem mestu je vMoniteur«, ki je izrazito krajevnega značaja, čeprav je že pred vojno imel zelo veliko naklado: sedaj se je okoristil s političnim položajem in z zvezami z La valom. Isto velja za list »Avenir«, čigar naklada se suče okoli 10 do 12 tisoč izvodov. Po svojem pomenu sledi tem listom list »Action Fransaise« s približno 35.000 či-tatelji, ki se zbirajo po večini iz vrst roja-listov ln integralnih nacionalistov. Seznam pomembnejših listov v nezasedeni Franciji pa se zaključuje z listom »Petit Journal-?, čigar naklada dosega do 20.000 izvodov. List je glasilo polkovnika de la Rocouea. bivšega voditelja tako zvanih »Ognjenih križe v«, ki so se najprej prelevili v »francosko socialno stranko«, po razpustu strank pa v »Francoski socialni napredek«. Kot posebni kabinetni svetovalec maršala Pe-talna ima de la Rocque še vedno precejšen političen vpliv. Znani list »Figaro« se tiska danes v 15 tisoč izvodih. Njegov bivši direktor Lucien Romier je sedaj minister. Navzlic svoji skromni nakladi 10.000 izvodov ima nedvomno precejšen vpliv tudi socialistični organ v vladi ljudske fronte Spinasse, ki izdaja svoj list (France Socialiste) in svojo revijo (Rouge e Bleu) tudi v zasedeni Franciji. Daleč za vsemi temi listi so listi, ki so bili nekoč najpomembnejši, kakor na primer »Le Temps«, ld nima več ko 7000 čitateljev, ali pa »Jour« in »Echo de Pariš«, ki se združena komaj vzdržujeta. Poročila o vojnih dogodkih so v francoskih listih zelo omejena, komentarji so red- ki, notranja polemika pa ae razvija prav za prav samo med listoma »Effort« in »Actioo Frangaise«. še največjo pozornost posvečajo dnevniki raznim zanimivostim iz življenja, ne da bi pri tem strogo pazili, ali gre za aktualne zanimivosti ali ne. Nekateri listi poročajo na primer na dolgo in široko o raznih knjigah, ki nimajo prav noben* zveze s sedanjostjo, kar velja Se posebej »a »Figaro«, kjer pogosto piše znani Gide, aH pa za »Temps«. Morda je v tem pomanjkanju aktualnosti eden izmed razlogov sa skromno število čitateljev današnjih francoskih dnevnikov. Stari drevesni orjaki Sekvoja v ameriškem narodnem parku, Imenovana po generalu Shermena Ne najdvS originalov samo med ljudmi, marveč zlasti tudi med našimi tihimi tovariši v priredi, med drevesi in rastlinjem. Amerika, k! se rada pohvali, da je »Bogu najbližja dežela«, ima poleg raznih drugih čudovišč tudi nekatere največja in najstarejše dreveme orjake. Zlasti slovijo nekateri »pri.rtTki« iz vrste sequoia gigantea ▼ Mariposahainu v Tosemitski dolini v Kaliforniji. Pragozdovi po različnih tropičnih predelih skrivijo pač tudi v pogledu drevesnih orjakov še marsikatero zanimivost. Kar pa je znanih »starih grč«, se odlikujejo po sklh razbojnikov, ki so tam zborovale pr©* nekatero noč Enako slovi čudovito bujni indijski mijevec < fkus elastlca) na Bermudlh. blo je nizko, toda korenine so razrasle nad zemljo kakor valovje reke in reje ae raztezajo v veličastno krošnjo. V deželi Ambo v južnozapadrd Afriki jo na glasu r.«?verjetno obsežno drevo, v katero bi lahko spravili celo naselbino, če tf bilo deblo votlo, ker pa t© ni, Imajo na Široko razpletenem vejevju svoj paradlf opice, ki se lahko obilno hranijo s sada-žem dobrotnega kruhovca. Hrast, ki so ga podrli predlanskim v gozda med Kadmirjem ia Gornjim gradom vsem skupni to se pravi Jako podobni starinski častitljivosti. V naših krajih slovijo zlasti orjaške lipe na Turjaku, na Trški gori in pri Sv. Jurju onkraj Trške gore; za seboj imajo niva stoletja, one so tako rekoč edine žive priče naše zgodovine od srednjega ve ca dc današnjih dni. Kočevski pra. gozd ima tud nekaj prav zajetnih in košatih mog-Vmkov. Toda vsi ti so pravcati pritlikavci nasproti starim drevesom po drugih ce.'jrah. V Evropi sta zlasti znani naslednji veliki drevesi: Menvigova dpa pri Nordiiausnu v Nemčiji, o kateri je zapisano, di je cvetela že prej, ko je bilo mesto ustanovljeno, ln pa tisočletni hrast v Hasbru'.hu (Oldenburg), ki je še mogoč, nejši od prve. saj ima 14 metrov obsega. Prav poseben eriginal po svoji vnanjosti i Je bombažni orjak v Nassauu, glavnem me. stu Bahamskih otokov. 2e za časa atarih Bukanijce/ je razprostiral svojo pckrrvi-tekisko zeieno streho nad družbami mor- Prav poseben kavelj Je tako tmenovaal »banjan« v Maduri v južni Indiji. Kakor korenine pod zemljo, so se mu v teku silile ti j razrasle veje v šir in bi se zaradi tela gotovo že vse odčesnile od debla, če si drevo ne bi bilo znalo pomagati: pognalo je z debelih vej nizdol v zemljo celo vrsto pokončnih korenin, ki so zdaj zanesljiva opora težkemu vejevju. Celotno drevo vzbuja vtis prirodnega stebričnega svetišča. Zares čudovita domiselnost prirodei Vsi ti orjaki imaio svojo nemo zgodovino, a s Svetim pismom je po lepi legeor di zvezano Marijino drevo — orjaška siko-mora — v Mataiijah pri razvalinah HeUr-opolisa v Egiptu. Legenda pravi, da je pod tem drevesom počivala Devica Marija na be£u v Egipt. Naj že bo to res ali ne — tujci obiskujejo drevo z istim zanimanjem in občudovanjem, kakor druge starinske zanimivosti v prečudni deželi ob Nilu. Skopuh in zapffavlpves Skopuh grabi denar In dobrine zastonj vkup, zapravljivec pa oboje zastonj zapravlja. Skopuh nima nobenega, zapravljivec lina nekoristen užitek od svojega. Skopuh se lahko vrne na zlato srednjo pot, kadar le hoče, zapravljivcu postaja vedno težje, čim delj se od nje oddalji. Skopuh more, a redko hoče. Zapravljivec bi često rad, a več ne more. Prvi si napravlja sovražnike. Drugi si dela prijatelje, ki so hujši od sovražnikov. Onega muči želja, priti vedno dalje. Tega kes, da je že tako daleč prišel. Skopost je korenina vsega zla. Zapravljanje je drevo, polno grenkih sadežev. Skopuha razjeda skrb, zapravijivca razuzdanost. Onega poplača na koncu strah, tega žalost. Neredko postane mlad zapravljivec skop starček. Zelo često pri^e nremoženje skopih zM« ralcev v roke zapravljivih in v pravem po-j menu smejočih se dedičev. Kratko: ] šparovec najde cerovea. (J. P. Hebel) — Hm, je dejal modrijan, ko je prišeS nekega dne na izletu do planine, kjer ae je pasla v ozkem ogradu krava. — Hm, kako nepravično je vse na svetu. Tako velika žival je privezana na tako majnen prostor. Pa poglej lastovko nad mano! Ta pa lahko leti kamor se ji ljubi, ves sve* je njen... — Vraga! — je zdajci modrijan samemu sebi segel v besedo in se prijel za nos, kamor mu je priletelo izpod neba nekaj toplega, mehkega... — Vidite!« — je vzkliknil fant, ki je prišel mimo in je vse videl. — Ali ni dobro, da ni bila krava? ramr dostojne revščine m neka nenavadna tajin-s+venost sita jo obdajafli. BM »em prevzet... Pri vsem tem so modri bliski osvetljeval« mo'e možgane: ali bi mi mogli skromni dohodki dovoliti, da bi si ustvaril v zakonu zdržno življenje, ki je temelj razumevanja in sloge. Ljubezen, da, toda pozneie, ko bi se bfo prvo navdušenje skadilo * stiku z vsakdanjim življenjem, ali ne bi zavladalo denarno vprašanje in zruSHo vse lepe. na mehkobi zgrajene stavbe? BU sem med dvema ognjema in nisem vedel rešitve iz svojega čuvstvenega vprašanja. Tako je minilo mnogo časa. Moral sem se odločiti, ker če ne, mi je grorflo. da ostanem kakor Buridanov osel. Tedaj. ervo. nekega dne prejmem Tere-zino pitamo, ki me presune »Danes sem doportnila 24 let,« mi piše, »in mislim, da je zame potrebno, da se uredim. Odvetnik Oanriani ml Izkazuje zmerom večje prwor-n«fti: veramem. da Ima resne namene Kaj mi ti svetuješ, ki si moj prijatelj'« Billo Je torej povabilo k o^očitvi. zavezati se i« preskočiti jarek Z druge strani M se je ljubosumnost vgn©rdi podu-šal klepetanje; bil sem poln vese- lja; o. da. končno sem «• 1« odloSH! * Naslednji dan sem Slavnostno napravljen pozvonil na vrata gospodične Tereze. če- ravno sem se bil trdno odločil, mri je vest vendarle nekaj očitala. Lucija draga deklica. ki je mislila, da sem odpotoval!... O, zakaj nI mogoče živeti tako, da ne bi povzročali bolečin osebam, ld jih ljubimo? Peter, stari služabnik, se je medtem p poto razgleda. Toda že v Cireni je ozemlje pusto in neobdelano, ki — izvzemši ro- ■ dovitno oazo Derno — spremlja cesto s svojo rumeno enoličnostjo do Tobruka, Bardije in Egipta. I Danes je položaj seveda drugačen. Za- i hteve vojne so zgradile tu pa tam vzdolž j breikeučne ceste oskrbovalne postaje z ; vsem potrebnim za transporte oddelkov. j Se pred nekaj leti, ko še n; bila zgrajena j litoranea, je nudil prehod čez Sirto več ali manj enake težkoče, kakor za časa Rimljanov, ali še prej, ko je bilo vsako potovanje sila tvegano. S takratnimi prevoznimi sredstvi (pomisliti je treba, da so prevozna sredstva ostala več stoletij ista in da so se menjala šele v posiednjih desetletjih) je potovanje po več sto kilometrov dolgi poti, kakršna je Sirta, pomenilo spričo pomanjkanja vode, nedostatka obljudenih krajev in ljudi, kar izjemen podvig. Prehod večjih vojaških oddelkov iz ene pokrajine v drugao je bil skorajda nemogoč. V svetovni zgodovini sta bila zabeležena samo dva prehoda, ki sta zavoljo tega omembe vredna. Dva pre hoda čez puščavo Sirto v starih časih Prvi prehod je bil leta 308 pred Kristom in ga je organiziral neki general Ofella, o katerem ne vemo mnogo, ki pa je moral vsekakor biti sila pogumen Na bojnem polju se je kaj kmalu povzpel do generala. Uprl se Je Tolomai Lagidu in postal č-renški vladar. Toda ni bil zadovoljen z doseženim prestolom. Ko je nastopila vojna med Sirakuzo in Kartagino, se je združil z Agatoklom Sirakuškim. Ta je odločil, da bo vojno prenesel na sovražnikova tla v Afriko. Ofella pa mu je obljubil, da ga bo dohitel pred Kartag no. Organiziral Je z nenavadno drznostjo prehod čez Sirto in je odrini z 10.000 možmi, 600 konji, 100 vozovi in 300 dvovprežnimi vozički čez puščavo. Za armado se je zgrnilo nadaljnjih 10.000 ljudi: emigrantov v lovu za .^ovo zemljo. Cele družine so šle na pot. Po dveh mesecih silno naporne poti je Ofella dospel s svojo armado v Agatoklov tabor, kjer ga je slednji dal iz zavisti umoriti; njegove vojake, ki so bili večji del Grki, pa je uvrstil v svojo vojsko. Ekspedi-cija je bila končana. Drugi prehod se je vršil 48. leta pred Kristom. Pompej je bil v Farsaglii premagan in se je zatekel v Egipt. Večji del njegovih borcev se je zbralo na Krfu okrog Katona, ki se je odločil, da bo čimprej šel v Afriko. Z močnim ladjevjem je odplul mimo Krete do rta Ficunte (Ras Aamer ali Ras Sun). Očividno je premagani Rimljan iskal najkrajšo pot do Afrike, da bi se izognil sovražnim ladjam, ki so gospodarile na Sredozemskem morju. Najprej je zatrl odpor prebivalstva, toda kmalu so vojaki spet nadaljevali pot po morju ln so se končno izkrcali v Palinuru ali Poliuru (Strabone), ki je. kakor nekateri trdijo, današnja Ain el Gazala, med Bombo in Tobrukom. Med tem pa so Pompeja v egiptovski Aleksandri j i usmrtili. Vest Je v Katono-vem taboru povzročila najprej zmedo. Potem pa je Katon, ki ga je odlikovala železna volja, odločil, da odidejo v Kartagino h kralju Giubi, ki je tudi bil Pompejev pristaš. Treba je bilo čez Sirto, še prej pa doseči Berenice. današnji Bengazi. Od Ain el Gazale do Berenice je 400 km. Cez rodovitno višavje Barce so Pompej ci dospeli v Berenice, takrat varno in sposobno pristanišče. Tu so se začeli pripravljati za prehod čez Sirto. Najprej so poizkušali po morju, a niso mogli na pot zaradi slabega vremena: viharni zaliv velike Sirte se ni izneveril svoji slavi. Zimski čas pa je v veliki meri olajšal prilike za prehod čez puščavo. Zbrali so vse razpoložljive vozove in osle (takrat v Libiji ni Italijanska vojaška straža pri vojažkem skladišču v Libiji Oklopna vozila nemškega ekspedicijskega zbora na poti skozi Libijsko puščavo bilo kamel!) za prevoz najpotrebnejšega, predvsem pitne vode. Ker so se silno bali kač, zaradi katerih je Sirta uživala strahoten sloves, so Rimljani najeli Psile, ljudi, ki so bili kačjih pikov vajeni, da jim niso škodovali in so znali take rane zdraviti. Katon je dobro vedel, kako se ljudje boje že samega imena »Sirta«. Zato si je prizadeval dvigniti duha svojih vojščakov. Rekel jim je: »Da, vi boste morali trpeti vročino, žejo, pesek, kače..toda pogumen človek se ne ustraši težav, se jim zo-perstavi, j-h premaga in je drzen. Vi me boste videli na čelu odprave tudi v najtežjih trenutkih...« In tako je res tudi bilo. Po strahovitih neprilikah so po dveh mesecih dospeli čez Sirto v Lepts Magno, kjer so se mogli temeljito odpočiti. Za Katonom ni nobena armada več poizkusila takega pohoda. Sele z italijansko zasedbo Libije so vojaški oddelki večkrat premerili težavno pot in prodrli tudi daleč v notranjost. Po prvi svetovni vojni je italijanska armada v Cirenajki mnogokrat iskala stike z armado v Tripolisu. Toda pravi prehod čez Sirto, iz Bengazi j a do Tripolisa, je opravil velik oddelek vojske s težkimi vozili šele leta 1938, okrog 20 stoletij po Katonovem podvigu. Pohod XXI. artnadnega zbora j Prehod je izvršil XXI. armadni zbor. Av-! tomobil je dokončno premagal puščavo, j veliki asfaltni most je že vezal obe strani, i V Bengaziju so se zbrali vsi oddelki, na-) kar se je pričel pohod proti Tripolisu. Slo ! je za poizkus: pomen Ltoranee za vojno. XXI. armadni zbor je imel del svojih sil v Bengaziju, glavnina pa je bila v 300 km oddaljeni Derni, 490 km oddaljenem To-bruku in 600 km oddaljeni Bardiji. Kakor za Ofellove in Katonove odprave, je bil Bengazi tudi zdaj izhodna točka. Kakor pod dotikam čarobne palice so nenadoma I zrasle cele vasi platnenih šotorov, skladi-j šča orožja, pogonskih snovi, vode in živil. J Istočasno pa je bila v teku organizacija j za oskrbo ceste. Armadni zbor je imel pred seboj 1070 km najtežje poti. Predvidevali | so 120 do 240 km poti na dan Kjer so bili preveliki presledki neobljudenega ozemlja, so brž postavili celo vas platnenih šotorov. Prva postaja je bila v Agedabiji, 157 km oddaljeni od izhodišča; druga na impro- viziranem, 191 km oddaljenem počivališču; tretja 217 km dalje od druge v Sirti; četrta v 253 km oddaljeni Misurati in končno v od Misurate prav toliko oddaljeni Aziri. Kakor vidimo, sta bila dva odseka dvakrat daljša kakor normalni odseki. Pri povratku pa so bili presledki še daljši, na primer Bengazi — Derna 318 km. Kolone so brzele s h trostjo 25 do 30 km na uro. Na vsaki postaji se je armada založila z vsemi potrebščinami: živežem, vodo, kurivom za kuhanje, lekarniškimi potrebščinami, gorivom za vozila, nadomestnimi deli za popravilo avtomobilov in vsem ostalim. 1300 motornih vozil Je prevozilo nad J303 km Silno važna je oskrba z gorivom tako velikega števila motornih vozil. Šofer potrebuje samo nekaj minut za polnitev posode svojega vozila s tekočim gorivom; če pa teh »nekaj minut« pomnožimo z več sto? Če pomislimo, kolikor ur naporne vožnje so imeli vozači za seboj, ko so dospeli do oskrbovalne postaje, tedaj je razumljivo, da so bili potrebni počitka in da bi jih dolgotrajno zalaganje z gorivom izčrpalo. Vprašanje je b.lo tako spretno rešeno, da je bil 500 do 600 vozil broječ oddelek založen v dobri uri. Vsako vozilo je imelo železno rezervo živil, vode in goriva, da bi mogla posadka v primeru okvare tudi sredi puščave živeti 24 ur. Na koncu vsakega oddelka je bil oddelek za popravilo okvar, ki pa ni imel mnogo dela. Na vsej dolgi poti je nad 1300 motornih vozil prevozilo nad 3000 km — tja in nazaj — obtičal: pa so samo štirje vozovi! Trinajstega maja zjutraj (1938.) je prvi oddelek zapustil Bengazi. Stir- dni pozneje, 17. maja popoldne, je kvadrumvir Bal-bo pregledal isti oddelek na Trgu del Ca-stello v Tripollsu. Cela armada se je potem zbrala okrog Azize, kjer se je udeležila vel kih vaj Gefare ob prisotnosti Veličanstva Kralja, nakar se je po dveh dneh počitka s še večjo hitrostjo vrnila čez puščavo do izhodišča. Od takrat ni preteklo mnogo časa, pač pa mnogo dogodkov. V ofenzivi in defenzivi, v dobi veselja in bolest:, je zmerom asfaltni trak od pristanišč dalje posredoval transporte orožja Oboroženih Sil; bila je zmerom »Litoranea« dobaviteljica energije in življenja za italijanske čete. za njihov sloves in za zmago na četrti obali. o tem, kako je domače prebivalstvo sprejelo z navdušenjem vesti o japonskih zmagah. Tudi s Koreje na severu prihajajo poročila, da se domače prebivalstvo čuti sedaj bolj povezano z Japonsko kakor kdajkoli prej. Naloga absolventov kmetijskih šol Inovo mesto, 19. marca Od ustanovitve tako potrebne Kmetijske šole na Grmu je lepo število naših kmet-skih fantov šlo skoz- to šolo, kjer so črpali nujno potrebno znanje umnega in koristnega kmetovalstva. In vsako leto so ti absolventi ponovno obiskovali ta koristni zavod, da so se z učitelji in vaditelji posvetovali o novih pridobitvah kmetijstva, vinogradništva in živinoreje. VsS ti naši fantje ne smejo pozabiti, da na Kmetijski šoli pridobljene znanosti nso namenjene samo njim, da jih ljubosumno čuvajo, ampak najširšim plastem naših kmetovalcev, katerim naj bi oni bili tolmači in svetovalci. Prva dolžnost absolventov Kmet jske šole je torej, da razširjajo na šoli pridobljeno znanje med sosedi, znanci in prijatelji z lepo in koristno besedo, z lepim zgledom in vztrajnim vzpodbujanjem k naprelku in večjemu blagostanju našega podeželja. Pomlad je tu, čas za sajenje in cepljenje dreves je pred durmi. Fantje - absolventi, zdaj je čas, ko je treba povabiti vse fante iz soseščine in jim pokazati, kako se sadno drevje pravilno sadi, kako se cepi. da gozdni divjaki n:so za poseko, temveč za . presaditev in cepitev. Zdaj je treba fantom ! iz vse vasi ali občine pokazati, kako se : drevje pravlno obrezuje, neguje in gnoji. Vam veljajo besede strokovnjaka g. Flega, j ki vam je znal tako lepo pripovedovati o j vsem, kar je za našega kmeta tako korist-, no in dobro. Gotovo ste tudi čitali njegov ! zadnji članek o varstvu in sajenju orehovih i dreves, ki ga je ponatisnilo »Jutro«? Povejte fantom in mlajšim gospodarjem, kakšna pasma živine je za naše kraje. 1 kakšne prašiče naj vzgaja dolenjski kmet. kaj je dobro in koristno, svarite jih pred ; vsem slabim, nagovarjajte jih k poštenosti, treznosti in varčnosti! šele tedaj, ko boste vse to storiti in tako posejali res dobro seme med naše | kmetsko ljudstvo, boste lahko dejali, da j ste storili s\< jo dolžnost in da vaše šolanje ni bilo zaman. Kako doživlja Japonska vojno Dva dolenjska felsera Pod tein naslovom opisuje znani sadjarski strokovnjak g. M Humex v marčevi številki »Sadjarja in vrtnarja« izredne vrline dolenjpfce voščenke in masovnice, o katerih pravi, da zaslužita VS3 večje uva-ževanje in boljšo oceno, nego sta ju bili deležni doklej. Na dolenjsko voščenko je prvi opozoril bivši ravnatelj kmetijske šole na Grmu Ri-hard Dole.«.; 1. 1887. V »Kmetovalcu« jo je opisal rajni lmetijski svetnik in mntgolet-ni predsed^k SVD Viljem Rohrman leta 1899. Potem je bila opisana in ocenjena 1. 1916. v i. letniku »Slovenskega Sadjarja«. Od tečaj je bila le že tu in tam na kratko omenjena. Prekričale so jo razne novejše tuje sorte, ki imajo pred njo edino to prednost, da so še bolj prikupne zunanjosti v oo.iki, nekatere pa še posebno |>o zapeljivo rdtči barvi. Po okusu in izredni sočnosti na doseza dolenjsko voščenko ma-lokatera, ne prekaša pa je nobena. Ker ima v sadni trgovini zapeljiva zunanjost večjo veljavo nogo notranja vrednost, so dolenjsko voščenko v zadnjih dveh desetletjih močno 'ziin.li s sadnih tržišč, kjer so dobile pcseb)'0 veljavo predvsem lepo barvane, zlasti rdeče sorte. Pa so so razmere zepet zasukale v prid naši voščenki Danes ima to jabolko med vsemi so-tdml, ki prihajajo v večji množini na naš sadni trg, največjo veljavo, največjo privlačnost in zato tudi najboljšo ceno. Seveda ima tudi naša voščenka svoje na. pake ln pomanjkljivosti kakor vsakaše tako dobra sorta: njena zunanjost ln barva nista tako vabljivi in zapeljivi kakor n. pr. zunanjost nekaterih drugih sort, kakor n. pr. jonathan, ' rtario, boskopski kosmač i. dr.; zelo je občutljiva za zunanje cbtiske. v shrambi koža rada por;avi, zelo rahlo se drži na dro^-u in zato ob jesenskih viharjih močno odpada, ugodno uspeva samo v globoki. bolj težki, primerno vlažni zemlji in v zavetmli, f redvsem v vinorodnih legali. Pa vse te rspake so spričo njenega izredno prijetn ,g«i. vinsko kiselkastega okusa in. njene znane sočnosti malenkosti, ki zlasti dandanes ne prihajajo v poštev, pa najbrže tudi v bližnji bodočnosti ne bedo nič po_ menile. Drugi bistr naše Dolenjske je hruška mascvnica To pa nahajamo na precej ožjem ozeir'ju nego voščenko. To ie izrazito vinogiadna hruška, ker jo goje že od pamtiveka po vinogradih ln njihovih robovih zlasti v cbčinah Trebelno, Mokronog, Tržišče, St.. Rupert in škocjan. Nižave in neobdelara travniška zemlja ji ne ugajajo. Masovniea je bila prvič opisana v 3. letniku »Slovenskega Sadjarja« 1. 1915., L 1940. je bil podoben opis tudi v 27. letniku »Sadjarja ir vrtnarja«. To hru31»o lahko prištevamo k žlahtnim hruškam, ker ima kihko, raztepno meso, izredno om.o sladkorja, pa prav m'1'? kisli, ne in čr?3iovine. Ko sredi septembra na drevesu cozcri, se drži v shrambi komaj teden dni V svežem stanju za trg torej ni kaj sposobna, dasi je izvrstnega ckusa. Zato je pa tembolj primerna za sušenje. V tem oziru je ne doseže nobena druga sorta_ Lepo posušene masovnice so volne, mesnate, sladke 1 s kor zmokve in imajo že od nekdaj med "rtm drugim domačim suhim sadjem najboljšo ceno. Tudi maso^mica je biser Dolenjske in je istotako kn.^or voščenka vredna, da bi jo gojili bolj vneto in v večjem obsegu mirili po vseh vinorodnih predelih Ljubljanske pokrajine. Za čim smotrnejše in čim hitrejše JUrje-nje te naša comače hruške se nam zui posebno važno, da poklicani činitelji poskrba po drevesnicah za zadosten naraščaj in za preuredite«' starih sušilnic v sodobne sušilnice, ki suše brez dima in mnogo hitreje. Radio Ljubljana Japonski parlament v Tokia Nemški list »Kolnische Zeitung« objavlja o tem nekaj podrobnosti od svojega tokijskega poročevalca, ki piše med drugim: Japonski narod doživlja svojo azijsko vojno z ysem srcem in vsemi čutili. Duševno doživljanje vojne prihaja do izraza predvsem v zbiranju ljudskih množic v svetiščih šintoistične vere in v manifestacijah za japonsko cesarsko idejo. Narod doznava podrobnosti o vojni iz listov, po radiu in na razstavah. Drugo za drugim se vrste strokovna predavanja, ki prikazujejo ljudskim množicam pomen zavzetih pokrajin. Po evropskem okusu bi se nam zdelo, da je tega kar preveč, toda japonskemu narodu očividno ni nikdar dovolj podrobnosti o življenju v tej ali oni zavzeti deželi itd. Vse polno je seveda tudi vojaških in drugih strokovnih predavanj, vmes pa se slišijo nove pesmi, ki poveličujejo to ali ono orožje, ali zammive dogodbice o junaštvu japonskih vojakov. Ogromne slike prikazujejo lepoto posameznih pokrajin. Na vsem ogromnem prostoru med Amurjem in ekvatorjem ter med Iravadijem in Novo Gvinejo pa vidiš na slikah korakajo-Čega japonskega vojaka — zmagovalca, toda, kolikšna je razlika med term vojaki! Na severu nosijo plašče iz kožuhovine, saj se bore v temperaturi do 40 stopenj pod rnčlo, na jugu pa nastopajo skoro nagi. Obrazi teh vojakov na jugu izražajo ogromno veselje nad doseženimi uspehi in to veselje se nevidno preliva na japorske množice. Le na filipinskem področju ni tega veselia, zato pa je prava nepopisna radost prevzela slehernega Japonca, ko je po radiu zvedel za izredno vest o padcu Ranguna v Birmi, ki je na- Ponedeljek, 23. marca Ob 7.30: Vesti v slovenščini, 7.45: Slovenska glasba, v odmorih ob 8. Napoved časa, 8.15: Vesti v italijanščini, 12.15: Malgajev duet na harmoniko, 12.40: Komorna glasba, 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini, 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini, 13.17: Italijanske narodne pesmi pod vodstvom Petralije, 14.: Vesti v italijanščini, 14.15: Ljubljanski orkester družbe EIAR pod vodstvom šijanca, lahka glasba, 14.45: Vesti v slovenščini, 17.15: Koncert violinista Alberta Dermelja ln Marjana Lipovška ob klavirju, 19.: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna, 19.30: Vesti v slovenščini, 19.45: i Pestra glasba, 20.: Napoved časa in vesti ! v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih do-povedala, da stoje Japonci že pred vrati 1 godkov v slovenščini, 20.35: Vojaške popev-fndije. ke, 20.50: Vokalni simfonični koncert pod Japonske zmage pa prepričujejo tudi vodstvom Oliviera de Fabritisa ob sodelova-druge azijske narode neprimerno bolj od nJu sopranistke Marije Camgle m tenorja vse sovražne propagande in sovražnih ob- Ferruzzia Tagliavmija, 22.05: Predavanje v ljub ali utvar. Iz Francoske Indokine, iz Taja, z Malajskega polotoka in od povsod drugod prihajajo sama radostna poročila slovenščini, 22.15: Godba poveljstva protiletalske milice pod vodstvom Liberata Vag-nozzla, 22.45: Vesti v italijanščini. Državno gledališče v Tokia in palača velikega dnevnika »Asahi« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič, — Vsi v Ljubljani,