12. DEC.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMFHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
17 let proizvodnje radijskih sprejemnikov V
V petek, 4. decembra so imeli v Sežani redno letno skupščino sindikalne podružnice tovarne radijskih sprejemnikov, hkrati pa so skromno proslavili tudi sedemnajstletnico radijske proizvodnje v Sežani. Ob priložnosti so razpoložljivim sredstvom ustrezno nagradili tudi 19 delavk in 7 delavcev, ki so letos izpolnili deset let službovanja v tovarni sprejemnikov v Sežani.
ki so se z vso resnostjo in požrtvovalnostjo lotile sanacije razmer v tovarni. Sindikalna organizacija je možnostim ustrezno delovala tudi na vseh drugih področjih, kakor tudi na področju skrbi za delavce ter na športnem polju, kjer so v teh dveh letih dosegli športnik: tovarne radijskih sprejemnikov nekaj vidnih rezultatov tako v občinskem in medobčinskem merilu, prav tako pa tudi na letnih športnih igrah Iskre in v srečanjih s športniki nekaterih drugih tovarn ZP.
Predsednik je ob koncu svojih izvajanj poudaril nujnost, da sindikalna organizacija v tovarni tudi še v prihodnje budno spremlja sanacijo razmer v tovarni in s svojim delom pomaga prek težav, ki še vedno spremljajo proizvodnjo, zlasti pa poskuša v skladu z nastajajočimi finančnimi možnostmi vso pozornost posvetiti reševanju pereče stanovanjske problematike, zaradi katere je tudi
(Dalje na 2. strani)
Sežansko kino dvorano so z zamudo napolnili člani delovnega kolektiva tovarne radijskih sprejemnikov, da bi se na letni konferenci svoje sindikalne organizacije pogovorili o dveletnem delovanju. Kazalo je, da skupščina zaradi skromne udeležbe niti ne bo sklepčna, vendarle se je pozneje zbralo toliko članov kolektiva, da je bila dvorana z balkonom vred zasedena.
Po pozdravnih besedah je podal poročilo o dveletnem delovanju sindikalne organizacije njen dosedanji predsednik Jože Gustinčič. Ne gre, da bi iz njegovega poročila povzeli prav vse podrobnost;, pač pa se omejimo le na ugotovitve, da je ta sindikalna organizacija v pretekli mandatni dobi, ko se je delovni kolektiv odločno oprl na lastne sile in se odločil z boljšim gospodarjenjem in proizvodno politiko napraviti konec težavam in izgubam, delovala dokaj marljivo Njeno delo je bilo aktivno in v trdno oporo zdravim silam,
Gostje in člani delovnega kolektiva Iskra Commerce med kulturnim sporedom proslave deset letnice v dvorani kina Union
Proslava 10 - letnice ISKRA Commerce
Preteklo obdobje je nazorno pokazalo, kako potrebna je podjetju — kakršno je naše — močna in učinkovita trgovska organizacija, dorasla razgibanim tokovom na domačem in tujih tržiščih
Ob koncu letošnjega leta mineva 10 let odkar je bila ustanovljena samostojna Prodajno servisna organizacija (PSO), predhodnica današnje trgovske hiše Iskra Commerce v okviru Združenega podjetja. V 10 letih je s prizadevnostjo celotnega kolektiva le-ta prerasla iz skromnih začetkov v renomirano samostojno delovno organizacijo, ki uživa ugled in zaupanje doma ter v tujini.
Iskra Commerce šteje sedaj že skoraj 1450 članov, ki-delajo ne le v vseh večjih središčih Jugoslavije temveč tudi v lastnih firmah ali predstavništvih v osmih državah Evrope in Amerike. Ta kolektiv je šele po desetih letih našel prvo priliko, da se sestane, bo! j e spozna med seboj in še utrdi tovarištvo, ki je pogoj za uspešno nadaljnje delo. V petek, 4. decembra se je več kot 1300 članov tega kolektiva, med katerimi je bilo 60 gostov iz Iskrinih tovarn ter predstavnikov druž.beno-političnih in gospodarskih institucij, zbralo najprej na sektorskih proslavah. Člani, ki so že od vsega začetka v tem kolektivu, so prejeli posebna priznanja za njihovo dolgoletno in prizadevno delo, lahko bi rekli pionirsko delo pri razvijanju in preraščanju prodajno servisne organizacije v trgovsko hišo, kakršna je danes Iskra Commerce. Opoldan pa je biia osrednja proslava v dvorani kina Union v Ljubljani. Zbranim članom kolektiva, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička in gostom, je opisal razvojno pot Iskra Commercea glavni direktor Metod Rotar. Vse navzoče je pozdravil generalni direktor Združenega podjetja Vladimir Logar. V drugem delu programa je zapel
več pesmi Koroški akademski oktet, vmes pa je Marjan Kralj, popularni napovedovalec ljubljanske radijske hiše, recitiral pesmi slovenskih pesnikov.
Praznovanje pa s tem ni bilo končano. V prijetnem razpoloženju, se je nadaljevalo v pozno popoldne. Kot smo
Deset let je v času, v katerem živimo, zelo kratko časovno obdobje, hkrati pa tudi obdobje, v katerem se znotraj naše elektronske panoge zamenjujeta dve generaciji tehnologije. Zaradi posebnih pogojev v katerih je rasla naša organizacija in zaradi njenega vpliva na razvoj celotne Iskrine industrijsko poslovne skupnosti mislim, da je vse-
Glavnl direktor Iskra Commerce— Metod Rotar
omenili že na začetku, je bila to' po desetih letih obstoja ISKRA COMMERCEA prva prilika, da se bolje med seboj spoznajo člani tega velikega kolektiva, da utrdijo prijateljske vezi in si v sproščenem vzdušju naberejo novih moči, ki nam bodo vsem pri uresničevanju prihodnjih načrtov zelo potrebne.
eno prav, če posvetimo nekaj časa temu skromnemu, pa vendar resnično z velik.mi težavami in napori ustvarjenemu jubileju. To predvsem zaradi nas samih, zaradi kritičnega pogleda nazaj in za usmeritev pogleda naprej v nekoliko daljši časovni prostor naslednjih let.
V decembrskih dneh leta 1960 je bilo zaključeno prvo obdobje razvoja prodajno-na-bavnih funkcij takratne ISKRE. Kot samostojna organizacija pod imenom PCO je bil tedaj konstituiran n- š kolektiv. Zaradi tega ta čas štejemo kot čas ustanovitve današnje organizacije ISKRA COMMERCE. Pri tem pa je treba povedati, da začetki delovanja segajo več kot 20 let nazaj', v čase, ko jc na Mestnem trgu v Ljubljani začel delovati servisno-montažni obrat in, ko jc posloval tr-govsko-obračunski center združenja ITES — predhodnik integracije velikega dela slovenske elektroindustrije v ISKRO.
Konec leta 1960 sc je tako začela pot izgradnje prodajne organizacije ISKRE, kot temeljnega nosilca tržnih funkcij v Iskrini skupnosti V skladu s konceptom, ki je bil
(Dalje na 3. strani)
Govor glavnega direktorja ISKRA COMMERCE
Deset uspešnih let
17 let proizvodnje	Poslovanje ZP od
radijskih sprejemnikov januarja do septembra 1970
(Nadaljevanje s 3. strani)
največ težav pri pridobivanju novih strokovnjakov, potrebnih tovarni za bodočo proizvodnjo.
Sledile so izvolitve potrebnih organov letne skupščine, nato pa poročilo blagajnika sindikalne podružnice. Iz skromnih številk, ki jih je navajalo poročilo, je bilo vendarle razvidno, da je sindikalna organizacija z njimi dobro gospodarila in zlasti Skušala ublažiti težave nekaterih socialno ogroženih članov kolektiva.
Direktor tovarne radijskih «prejemnikov v Sežani Stane Pavlin govori o letošnjih zelo ngodnih poslovnih rezultatih tovarne
Delovni predsednik je slednjič povabil zbrane k razpravi. Ne morem reči, da razprave ni bilo, vendar bi spričo burnih zadnjih let tovarne in še pričujočih težav, ki jih uspešno premagujejo in res zadovoljivo pomagajo tovarni do boljšega gospodarjenja, človek le pričakoval, da bodo imeli člani kolektiva o čem razpravljati. V razpravo jih je poseglo le nekaj, zlasti pa so ob tem spregovorili gostje letne skupščine. Sekretar ZP Iskra Pavle Gantar je skupščino pozdravil v imenu generalnega direktorja in ji zaželel plodno delo. Pozdravil je kolektiv tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Sežana Emil Sovdat, za njim pa tajnik sindikalnega odbora ZP Janez Šilc.
Skupščina je nadalje sprejela predlog o ustanovitvi vzajemne pomoči, od katere se v kolektivu obetajo precejšnje koristd. Sprejeli so tudi pravilnik o poslovanju sindikalne podružnice, nato pa izrekli razrešnico dosedanjim organom sindikalne podružnice in za prihodnje obdobje izvolili nove, katerim prav tako ne bo manjkalo dela in odgovornih nalog.
Sledilo je poročilo direktorja tovarne Staneta Pavlina o letošnjem uspešnem poslovanju tovarne, najuspešnejšem odkar v Sežani teče proizvod-
nja radijskih sprejemnikov. Dokaz za to je podatek, da je tovarna svoj letošnji precej visok proizvodni plan izpolnila v celoti že 21. novembra. Takšni poslovni rezultati so prav gotovo plod resnih in vztrajnih prizadevanj vodstva tovarne in celotnega delovnega kolektiva, ki sta se sanacije tovarne lotila z vso vnemo in zagrizenostjo. Podrobnosti o letošnjem poslovanju tovarne v Sežani bomo prihodnjič objavili obširneje, saj delovni kolektiv prav gotovo za takšen poslovni uspeh to tudi zasluži. Direktor tovarne je v svojem obsežnem poročilu spregovoril o ugodnih pokazateljih, prav tako pa tudi o vsem, čemur bodo v bodoče morali posvetiti več pozornosti, če bodo hoteli, da bo tovarna tudi v naslednjih lotih uspešna in slednjič prešla na normalno poslovanje, ko bodo možna prepotrebna vlaganja v modernejšo in rentabilnejšo proizvodnjo.
Po poročilu direktorja je sledila obdaritev 19 delavk in 7 delavcev za njihovo desetletno prizadevnost o kolektivu. Delavkam so podarili mešalce Iskra Girmi, delavcem pa brivnike Iskra Braun.
Dosedanji predsednik sindikalne organizacije v Sežani Jože Gustinčič poroča o dveletnem delu sindikalnega odbora
Po končani letni skupščini sindikalne podružnice so se člani kolektiva iz kinodvorane preselili h skromni zakuski v hotelu, da bi uradnemu delu proslave sedemnajstletnice proizvodnje radijskih sprejemnikov dodali še prijetno tovariško vzdušje, v kakršnem je pot k poslovnemu uspehu prav gotovo lažja.
Prav poslovni rezultat lanskega in še zlasti letošnjega leta bosta delovnemu kolektivu v pomoč, da bo tudi v naprej tako odločno premagoval ovire, ki jih splošna gospodarska gibanja postavljajo na pot njenega boljšega gospodarjenja.	—C—
9 Devetmesečno poprečje zaposlenih: 18.200 9 Zaposlovanje se ne izvaja na osnovi analiz, saj je 10 % zaposlenih več kot lani 9 Poprečja osebnih dohodkov: 1189 din 9 Preveč kratkoročnih kreditov 9 Terjatve so se ponovno začele zatikati 9 Prevelika odvisnost od inozemskih dobaviteljev 9 Pritisk na cene 9
Zgoščena ocena nam pove, da se je poslovanje našega podjetja prav v zadnjih mesecih precej poslabšalo, kar je tako vplivalo na dosedanje tj. devetmesečne rezultate, da so ti občutno slabši od polletnih. Razlogi za tak razvoj so i objektivnega i subjektivnega značaja. Objektivne razloge nahajamo pretežno na področju proizvodnje in izvoza, subjektivni pa so prevladovali na področju zaposlovanja, uvoza in zlasti obratnih sredstev.
PROIZVODNJA
Proces zniževanja rasti proizvodnje, ki je vzniknil že februarja, se nadaljuje in sicer čedalje hitreje. Ta rast postaja iz četrtletja v četrtletje nižja, v prvem je bila še 31 % iznad lanske, v tretjem le še 14 %. To zniževanje je postalo že tako občutno, da v tem zadnjem četrtletju nismo niti enkrat izpolnili mesečnega plana. In tako smo z vrednostjo proizvodnje 1.283.694.000 din zaostali že 2,3 % za devetmesečnim planom, vendar pa še vedno presegamo lansko proizvodnjo v ustreznem času za 25 odstotka. V prvem polletju je znašalo to preseganje še 29%.
Zaenkrat ni videti razlogov, ki bi to tendenco upadanja spet izravnali. K temu zaključku nas navajajo predvsem gibanja v našem celotnem gospodarstvu. Industrijska proizvodnja namreč nasploh upada, tako v državnem kot v slovenskem merilu. V elektroindustriji, ki spada med panoge z naj-hitrajšo rastjo, je bil padec še izrazitejši, kar štirikrat večji od poprečja vse industrije.
V Združenem podjetju se odraža to upadanje predvsem v tovarnah elektronike. Tovarne RIZ, Avtomatika, Pol-
prevodniki, Naprave in Elektronika so s proizvodnjo že toliko zaostale, da jim letošnjega plana ni več mogoče doseči, še zlasti neugoden je položaj zadnjih dveh med naštetimi, kajti njuna proizvodnja je brla v preteklih devetih mesecih celo nižja od lanske v istem času.
Podobno kot s proizvodnjo se dogaja tudi s produktivnostjo. Njena rast postaja namreč vedno bolj skromna, čemur botruje predvsem vztrajno naraščanje števila delavcev. V enem letu se je produktivnost povečala le za 14%. Sredi tega leta je znašala njena rast še 18%, lani ob tem času pa 24 %.
KADRI
Devetmesečno poprečje zaposlenih je 18.200 delavcev, s čemer smo prekoračili lansko število za skoraj 10 %. Rast na tem področju je tako nagla, da smo bili koncem septembra le še za 80 delavcev izpod 19.000.
Vse težje si je razumno razlagati kadrovsko politiko večine naših organizacij, ki je pripeljala do takih rezultatov. Posebej karakteristično je dejstvo, da je naraščala zaposlenost v zadnjem trimesečju ravno še enkrat hitreje kot v pivih dveh. V letošnjih devetih mesecih se je namreč naš kolektiv povečal za svojih 1400 delavcev, kar polovica od njih pa je prišla v zadnjem trimesečju. Ironija je v tem, da hkrati z naraščanjem zaposlenosti upada rast proizvodnje in da je bila vrednost proizvodnje prav v zadnjem trimesečju najnižja. Zaposlovanje se oči-vidno ne izvaja na osnovi analiz, ampak si bolj stihijsko utira pot, pri tem pa se pušča vnemar možnost, da je lahko zelo blizu dan, ko se bo pred nami pojavilo vprašanje presežka delovne sile.
»Sprejemniki« Sežana
Nagrajenci desetletnega deia
Anica Škraba . Marija Hreščak Marija Majcen Anica Žiberna Ada Pale Evgenija Anderlič Marija Trampuž Pavla Štoka Jolanda Renčelj Vekoslava Šavor Zora Komza Miroslava Markuža Olga Mohorčič
Anica Kavčič Anica Škrinjar Anica Radman Marija Renčelj Marija Zlobec Miroslava Gorup Danilo Ukmar Danilo Jelušič Drago Zlobec Virgilij Fabris Franc Macarol Andrej Kuret Ciril Grmek
OSEBNI DOHODKI
Osebni dohodki so v zad- -njem trimesečju porasli še hitreje kot v prvih dveh, pa čeprav se je medtem vrednost proizvodnje znižala. Tako znaša letošnji mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v poprečju že 1189 din. S planom določeni znesek smo že prekoračili za dobra 2 %, lani v tem času doseženega pa kar za 17%. Tolikšno povečanje seveda nima osnove v proizvodnji odnosno produktivnosti, ampak nastaja bolj kot posledica gibanj v našem gospodarstvu, ko se z ostalimi cenami dviga tudi cena delovni sili. Letos so naraščali osebni dohodki v ISKRI hitreje kot nasploh v slovenski industriji in smo se zato njenemu poprečju še bolj približali. Pred enim letom nas je od njega ločilo še 60 din, danes le še 45 din.
Seveda so osebni dohodki v vseh naših organizacijah višji kot iansko leto in so, razen v petih od njih, že tudi povsod prekoračili letni plan.
V	Združenem podjetju je sedaj le še ena tovarna z mesečnim poprečjem izpod 1000 din (Sprejemniki z 866); ob polletju so bile še tri, pred enim letom pa osom.
OBRATNA SREDSTVA
V	zadnjih mesecih se je situacija na tem področju ponovno poslabšala, vendar je še vedno ugodnejša kot je bila pred enim letom. Večina postavk med obratnimi sred. stvi narašča namreč hitreje od proizvodnje in smo že pred meseci podrli vse ograje, postavljene z gospodarskim planom. Tako se torej tudi na področju gospodarjenja s finančnimi sredstvi očituje' paradoks, da se vse bolj razhajajo proizvodnja na eni strani in sredstva zanjo na drugi strani.
V	enem letu so se obratna sredstva in njihovi viri povečali enako in sicer za 26%. Od tega se je povečal lastni delež v poslovnem skladu za eno tretjino, dolgoročni krediti so se nekoliko celo zmanjšali, za celih 60% pa so se povečali kratkoročni krediti (ki pa so tudi dražji).
Proces nebrzdane rasti je zajel tudi naše zaloge. Najdalj .iz okvira so šle zaloge reprodukcijskega materiala (od lani za 34%), manj zaloge gotovih izdelkov in najmanj zaloge nedokončane proizvodnje. Res je, da tak razvoj ni bil značilen le za našo panogo, ampak ga je bilo opaziti v ostalem gospo-
(Dalje na 6. strani)
Proslava 10-letnice ISKRA COMMERCE
(Nadaljevanje s 1. strani)
sprejet ob integraciji, je v naslednjih letih prišlo do spojitve PSO z izvoznim delom takratne ZTO, konec lanskega leta pa do združitve PSO in NO v organizacijo ISKRA COMMERCE v njeni sedanji obliki in z vsemi dejavnostmi tržnih funkcij, ki jih danes v njej opravljamo.
V	preteklih 10 letih smo dosegli vidne rezultate. Med najpomembnejše mislim, da upravičeno štejemo oblikovanje našega kolektiva. Prišli smo iz različnih okolj, z raznimi delovnimi navadami. Zelo hitro smo dosegli notranjo povezanost. Dosežena stopnja strokovne usposobljenosti in z njo povezana učinkovitost ter izgradnja notranjih odnosov, izhajajočih iz poglobljene samoupravne zavesti, uvršča danes naš, že skoraj 1500-članski kolektiv med večje kolektive Iskrine skupnosti in hkrati predstavlja kolektiv največjega specializiranega industrjsko-tr-govskega podjetja v državi.
V	10 letih smo povečali prodajo na domačem trgu od 14 na 100 milijard, izvoz pa se je povečal dvajsetkrat tako, da letos dosega skupno vrednost prodaje na domačem trgu leta 1962. Obseg naših storitvenih dejavnosti smo povečali petkrat — od 800 milj. na 4 milijarde. Bistveno sc je okrepila naša materialna osnova, saj smo začeli s 150 milijoni poslovnega sklada, danes pa ga imamo blizu 4 milijarde. Pri tem smo na enega zaposlenega leta 1961 ustvarili 20 milijonov celotnega dohodka, letos pa ga bomo približno 100. Ekonomičnost se je znatno povečala, saj smo leta 1961 za 1.000 din realizacije porabili 60 din stroškov, letos pa 40 din. Temu ustrezno se je povečala rentabilnost. Povprečni osebni dohodek, ki je leta 1961 znašal 35.000 din, se bo letos približal 170.000 din.
Lahko bi še našteval številke, morda pa bi lahko katero tudi izpustil. Toda povedal sem jih zato, ker smo jih s tolikim trudom ustvarili in ker smo se v življenju navadili na to. da veljajo le kon-• krelni argumenti, dokazani s številkami.
Tako lahko pozitivno ocenjujemo naš razvoj v preteklem desetletju in v seštevku rezultatov vidimo tudi uspeh generalno postavljene strategije našega razvoja, ki smo ga začrtali pred 10 leti. Ta je bila in ostane: ustvariti Iskri strokovno visoko usposobljeno in učinkovito tržno organizacijo, ustvariti Iskri uspešen marketing v najširši uporabi tega pojma od poslovne filozofije do konkretnega vsakodnevnega obnašanja.
Ob desetletnici z zadovoljstvom ugotavljamo naš delež
pri produkcijski rasti Iskre, ki v zadnjih letih presega vsa jugoslovanska in slovenska povprečja; našo zvestobo Iskri ter naš prispevek k pozitivni rešitvi kriznih situacij ter izgraditev kadrovske in materialne osnove naše prisotnosti na domačem in na svetovnih trgih.
Predvsem pa smo zadovoljni z rezultati naših naporov za nastajanje poglobljenih dolgoročnih poslovnih odnosov med nami in proizvodnimi organizacijami, ki ne temeljijo na monopolu ampak na doslednem upoštevanju obojestranskih ir^—rjov. Tu se uveljavlja nova vloga ISKRA COMMERCE, ki s svojo udeležbo pri investicijah in drugih poslovnih aranžmajih doma in v izvozu, ki jih izvajajo tovarne za razširitev in predvsem modernizacijo tehnologije v proizvodnji, ne vsklajuje samo tržnih možnosti s produkcijskimi, ampak prevzema tudi dol direktnih poslovnih rizikov.
Kaj pa znotraj našega kolektiva? Vsekakor so rezultati našega dela za ISKRO kot celoto najbolj pristojen kriterij uspešnosti našega dela in s tem temeljnega razloga našega obstoja.
Za naš kolektiv je najbolj pomembna dosežena stopnja stabilizacije našega delovanja znotraj Iskrine skupnosti. Z nenehno rastjo seštevka: naše socialistične zavesti, strokovnega znanja, pozitivnih delovnih navad in seveda čim doslednejšega nagrajevanja po delu, je podano jamstvo naše trajne prisotnosti v Iskrini skupnosti. Dosežena stopnja izgradnje naše kadrovske in materialne baze pa predstavljajo materializacijo take usmeritve. Pomembno pa je tudi ustvarjanje demokratičnega vzdušja kot pogoja za uveljavitev osebnosti vsakega posameznika in po-
Rad bi se zahvalil za podporo upravi Združenega podjetja in še posebej generalnemu direktorju tov. Logarju.
Zadovoljen sem, da ob tej priložnosti lahko izrazim hvaležnost tudi predstavnikom naših tovarn za njihovo, v teh letih večkrat preizkušeno in upam, da v obojestranskem interesu potrjeno zaupanje.
Hvaležni smo posebno tistim tovarišem, ki so ob nastanku naše organizacije omogočili izvedbo konkretnih ukrepov za začetek našega samostojnega delovanja. Naj pri tem omenim tov. Borisa Kryštufka. Slavka Faturja in inž. Gojmira Blenkuša. Ne morem mimo ugotovitve, da je naše 10-letno delo v celoti potrdilo koncept tržnega pristopa, ki je bil postavljen in
Marjan Kralj (RTV Ljubljana) in Akademski oktet sta popestrila program proslave z recita- razvit ob začetku integracijo cijami in prijetno pesmijo	(Dalje na 6. strani)
goja za samostojno delo kritično, a pozitivno usmerjenih družbeno-političnih organizacij, ZK, sindikata in aktiva ZB.
Zadovoljni smo z delom na strokovnem usposabljanju, saj smo v teh letih kar 163 članom našega kolektiva omogočili pridobitev srednje, višje ter visokošolske izobrazbe. Trenutno štipendiramo 140 ju-trišn j ih sodelavcev. Smo pred tem, da sistematično nadaljujemo dodatno potrebno strokovno usposabljanje zaposlenih.
Od samega začetka zasledujemo politiko največjih možnosti pomoči članom kolektiva pri urejanju njihovih stanovanjskih problemov. Danes po 10 letih ugotavljamo, da je vsakemu četrtemu članu našega kolektiva podjetje pomagalo pri izboljšanju njegovega stanovanjskega položaja.
Kritičen pogled na pretekla leta nam seveda danes marsikatero rešitev, ki smo jo v preteklih letih sprejeli, dela bolj- ali manj razumljivo. Bilo je dosti iskanja, vendar rezultati kažejo, da smo bili globalno pravilno usmerjeni. Ob drugačnih pogojih, predvsem ob bolj stabilnem položaju, Iskrine skupnosti kot celote pa bi lahko dosegli še več. Prav tako je treba reči, da smo šele z leti uspeli doseči določeno, a še vedno nezadostno raven koncentracije strokovnih znanj in, da smo si tudi z leti pridobili in marsikdaj tudi drago plačali potrebne izkušnje, saj smo začeli kot izredno mlad kolektiv. Mislim pa, da delim mnenje vas vseh, da je naša največja želja, da bi naš kolektiv v najširšem smislu te besede mlad tudi ostal, ne samo po letih, ampak tudi po svoji usmeritvi in obnašanju; odprt za pritok novih kadrov in znanj, naprednih idej za
»Desetletnikom« spominska kokarda na prsi
hitro prilagajanje spreminjajočim se stanjem na trgih, za trajno kritičen odnos do nadaljnjega uveljavljanja vsakega člana kolektiva pri oblikovanju in izvrševanju današnje in jutrišnje politike naše organizacije.
Ko ob tem trenutku gledamo nazaj naj besedo priznanja najprej izrečem vsem vam, ki ste v desetih letih in prej iz dneva v dan ustvarjali tako podobo našega dela <• in organizacije, kakršna je ob tem jubileju razgaljena prid nami in pred vso Iskrino in širšo javnostjo. Posebno pri-
znanje velja tistim, ki so prišli na to proslavo obeleženi z značko 10-letnice sodelovanja. Povem naj, da jih je od 340 članov, kolikor nas je bilo na začetku, danes med' nami še 282.
Prav je, da danes izrečemo priznanje še posebej nosilcem samoupravnih in družbeno političnih funkcij našega kolektiva, predsednikom delavskih svetov in upravnih odborov, sekretarjem osnovne organizacije ZK, predsednikom koordinacijskega odbora sindikata in predsednikom aktiva ZB:
Branko Dragonja, Franc Dolenc,
Ivo Kusturin, Fortunat Orehek, Jože Poklukar, Ljubo Tori,
Jože Cvar,
Rudi Košorok, Simon Primožič, Gojmir Blenkuš, Julij Novljan, Miro Stegnar, Miroslav Trost,
Mirko Rozman, Janez Drašler,
Jože Čebela,
Milorad Irižanin, Marjan Japelj,
Božo Iglič,
Lovro Košuljandič, Miloš Bratanič, Zika Abramovič, Lojze Skok,
Pavle Blažič, . Božo Iglič,
Albin Pahor
ISKRIM OBRAT »MEHANIZMI« LIPNICA
Naš razgovor
Splošna ocena za letošnje poslovanje: dobro — Vrednost mesečne proizvodnje 160 milijonov S din — Prognoza za leto 1971: prek 2 milijardi proizvodnje.
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja šef Iskrinega obrata »MEHANIZMI« v Lipnici inž. DAMIJAN HAF-
delavcev v kontroli, bi bilo nujno organizirati strokovni tečaj za nekvalificirane kontrolorje z večletno prakso in po usipešno opravljenem izpitu interno popraviti kvalifikacijo.
NER
Vprašanje: Kako ocenjujete letošnjo proizvodnjo?
Odgovor: Splošno stanje v letu 1970 lahko ocenimo kot dobro, kar je razvidno iz diagramov. Večja proizvodnja in produktivnost, specializirana proizvodnja ob velikih serijah, vse večji izvoz na konvertibilno področje dajejo nazorno sliko, da bo kolektiv v Lipnici tudi v tem letu zabeležil nadaljnji napredek.
Kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja uvoznega materiala in delov z avtomatov, je kolektiv s polno mero prizadevnosti že izdelal
175.000	števcev pogovorov, od tega za izvoz 128.000 kom. ali za 300 milijonov S din.
Vprašanje: Koliko je zaposlenih, kakšna oddelka ima obrat in kakšni so OD?
Odgovor: Obrat ima danes zaposlenih 210 ljudi, lastno proizvodnjo delov, površinsko obdelavo, montažo, pomožno orodjarno z vzdrževanjem, kontrolo, TPD, GPP, vratarsko službo in menzo za razdeljevanje toplega in pripravo hladnega obroka. Dele iz plastičnih mas dobimo v obratu EMI, razvojne usluge pa opravlja razvojni oddelek v obratu števcev. Osebni dohodki delavcev po normi so še zadovoljivi, medtem ko režijsko osebje močno zaostaja za plačami v ostalih podjetjih.
Vprašanje: Kakšni so problemi v proizvodnji?
Odgovor: Iz diagramov je razvidno, da sta vrednost proizvodnje in število zaposlenih močno nihali, kar je povzročilo nepredvidene težave. V zadnjih treh letih smo uspeli oba pokazatelja normalizirati in trenutno lahko vidimo idealno sliko. Nismo pa sigurni, da bomo tudi v bodoče lahko enakomerno dvigali proizvodnjo, predvsem zaradii slabo poznanih razmer v izvozu. Še v tem letu moramo skleniti z inozemskimi kupci dolgoročne pogodbe, da se izognemo proizvodnim vibracijam, ki sc posebno v Lipnici, zaradi relativno majhnega števila zaposlenih in majhne možnosti premeščanja delavcev, negativno izražajo. -
Do danes je bilo v obratu izdelanih prek 3.700.000 enota-rifnih in 400.000 dvotarifnih številčnikov ter 600.000 števcev pogovorov, kar daje lepo tradicijo in osnovo za premagovanje bodočih težav. V tem letu smo pričeli z redno pro-
izvodnjo zelo natančnega mehanizma UMT.
Letošnja planska zadolžitev je za 15% večja v primerjavi z lansko realizacijo. Računamo, da bomo z delom na proste sobote plan presegli za 7 odstotkov in zabeležili 14% večjo produktivnost kot lani. Produktivnost v bodoče ne
šef obrata MEHANIZMI v
Lipnici inž. Damijan Hafner
bomo mogli več dvigati, če ne bomo hitro pričeli zamenjavati zastarelih strojev z modernimi!, za kar pa obrat na žalost nima dosti vpliva.
Vprašanje: Vaše misli o kontroli in vzdrževanju na prav?
Odgovor: V oddelku tehnične kontrole je trenutno zaposlenih 21 delavcev ali 10% od števila zaposlenih. Odstotek je razmeroma velik, vendar oddelek le s težavo tekoče rešuje problematiko kvalitete. V zadnjem času smo v kontroli zaposlili dve novi delavki s popolno srednjo šolo in s tem popravili kvalifikacijsko strukturo. Ker so prenizki osebni dohodki problem
Vprašanje: Kakšni so problemi v proizvodnji?
Odgovor: Opazno je, da kontrola glede organizacije ni na zadovoljivem nivoju, zato bo oddelek v centralni kontroli matične tovarne moral čimprej nekaj ukreniti.
Naš oddelek za vzdrževanje skrbi za manjša dela na vzdrževanju strojev, orodij in stavbe ter izdelavo manjših orodij, naprav, prototipov itd. Zahtevnejša dela izvršujeta vzdrževanje in orodjarna v Kranju. Problem se kaže v neredni preskrbi z risbami in bomo morali TPD kadrovsko ojačati. Na to opozarjamo že 2 leti.
Vprašanje: Ste s prodajo in osvajanjem nove proizvodnje zadovoljni?
Odgovor: Prodaja naših izdelkov poteka dobro in imajo skladišča minimalno zalogo. Iz diagrama se vidi, da je izvoz iz našega obrata v zadnjih letih močno narasel in je pomemben faktor, ki ga ne smemo zanemarjati!. V tem letu bo izvoz na konvertibilno področje že presegel
300.000	$. Izvažamo v Italijo, Zahodno Nemčijo, Ameriko, Švico in Indijo. Cene izdelkom smo primerno dvignila in upamo, da bomo v letu 1971 beležili zadovoljiv ostanek dohodka.
Pri osvajanju nove proizvodnje imamo za cilj osvojiti take izdelke, ki dopolnjujejo našo obstoječo proizvodnjo oz. ji dajejo zaokroženo celoto. V tem letu smo osvojili proizvodnjo števca pogovorov s čelno ploščo in mehanizem UMT. V razvoju je števec pogovorov z možnostjo vrnitve koles v ničelni položaj in števec pogovorov na izmenični tok. Razvojni oddelek v obratu števcev je kadrovsko prešibko zaseden, zato naloge rešuje prepočasi.
Alojz Dolžan
Sredi poznojesenskih dni je za vedno prenehalo biti srce našega dragega prijatelja in sodelavca Alojza Dolžana — vodje
odpreme obrata ATN v »Elektromehaniki«.
S formiranjem obrata ATN je prevzel delovno mesto vodje odpreme. To
delo je izredno vestno opravljal. Med sodelavci je bil priljubljen posebno zaiadi dobrih odnosov. Odlikovala ga je izredna varčnost, saj je marsikdaj znal pri embaliranju izkoristiti to svojo lastnost. Takšen odnos je imel tudi v zasebnem življenju, šele pred kratkim je z družino uredil hišo na Kokrici, kjer bi lahko nekoliko mirneje zadihal.
Vse grenkobe življenja je okusil tudi v času NOB kjer je aktivno sodeloval. Kljub svoji skromnosti je imel bogato življenje. Ljubil je knjige, slovenski jezik in našo slovensko grudo, katera ga je sprejela v svoje naročje. Iz knjig je črpal lepoto in znanje, s katerim je obogatil svojo duševnost.
Dragi Lojze! Odšel si, toda v naših srcih in mislih boš živel še naprej.
Sodelavci
ELEKTROMEHANIKA — KRANJ
Mladinska konferenca
Minulo nedeljo je bilo na redni letni konferenci mladih kranjske tovarne ugotovljeno, da so se posamezne komisije razmeroma uspešno lotile dela in zastavljene naloge tudi uspešno izvrševale skozi vse leto.
Predlog novega akcijskega programa je konferenca sprejela in je upati, da vsi dobri nameni ne bodo ostali zgolj lepe želje. Posebna pozornost je veljala izobraževanju, ki je osnovni problem mladih.
Konferenca se strinja, da aktiv sodeluje v »Akciji 75«. V tesnem sodelovanju s pet-
insedemdesetimi podjetji bo ta akcija reševala življenjske probleme, ki se kopičijo pred mladimi danes, nova politična :n ekonomska situacija pa razkriva še nove. Ponovno je bilo ugotovljeno, da problem ne bo moč reševati brez agilnega sodelovanja, zato je nujno, da tudi mladi z vso prir zadevnostjo pomagajo pri graditvi tega, kar si želimo in hočemo jutri.
Novi predsednik je tov. Bogdan Kolenc.
(Zaključki s konference bodo objavljeni kasneje).
—m—
♦«
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
::
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
xx
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
XX
KAMERA V PECI
Podjetje Siemens v ZR Nemčiji je konstruiralo novo Specialno kamero, ki pošilja televizijske slike iz notranjosti peči v topilnicah, kotlov velike moči in nuklearnih reaktorjev. Opazovanje in kontrola procesov v notranjosti razžarjenih peči in reaktorjev sta lahko zelo pomembni za neoviran potek dela in za varnost naprav.
Cilindrična kamera s sondo je vgrajena v omarico z dvojnimi stenami in vodnim hlajenjem. Nečistoto, ki bi lahko omejevala jasnost slike, odpihuje od optičJ nega sistema in »očesa« kamere zračni tok. Snemalna odprtina ima premer komaj 2,5 milimetra.
Mi—
BRISALCI, KI MISLIJO »SAMOSTOJNO«
Neko podjetje v ZR Nemčiji proizvaja avtomobilske brisalce, ki voznika osvobajajo skrbi v zvezi z vključevanjem in izključevanjem te naprave. Cim pade na zaščitno steklo prva kapljica, začno brisalci delovati in se ustavijo šele tedaj, ko se steklo povsem osuši. Avtomatiko brisalcev so iznašli slučajno na letošnjem velesejmu v Hannovru, v času poizkusov v zvezi z vključevanjem raznih elektronskih komponent.
Zanimanje proizvajalcev avtomobilov se je takoj osredotočilo na to odkritje, kajti elektronika naprave je relativno preprosta. Na notranji strani vetrobranskega stekla pritrdijo kovinsko ploščico, ki ima vlogo elektronske tipalke. Naprava deluje tudi v primeru, če steklo na vlažni cesti poškropi drugo vozilo.
Mi —
Proslava 10-letnice Iskra Commerce
(Nadaljevanje s 3. strani) ISKRE v takratnem koordinacijskem centru pod vodstvom Silva Hrasta.
Našo hvaležnost želimo ob tej priložnosti izraziti tudi zunanjim predstavnikom za zaupanje v naš kolektiv, Gospodarski zbornici Slovenije ter ljubljanski in gorenjski bančni hiši za zaupanje in strokovno pomoč.
V razvoju vsake organizacije pa delujejo in bodo delovali ljudje, ki nas še posebej zadolžujejo. Mi imamo k sreči več takih ljudi. Posebej bi ob tej priložnosti rad omenil imena treh mož, ki jih ni več med nami, ki pa so nas izjemno zadolžili: to so pokojni dr. Milan Lilek, Rudi Košorok in ing. Janez Baloh. Spomnimo se danes teh in drugih članov našega kolektiva, ki so v teh 10 letih odšli od nas.
Toplo besedo zahvale in tovariškega čustvovanja naj izrečem vsem članom našega kolektiva, ki so odšli v pokoj; prav je, da nadaljujemo s prakso, da naši bivši sodelavci vedo, kako nadaljujemo skupaj začeto delo.
S kakšnim programom stopamo v novo desetletje?
Z vso svojo usposobljenostjo in aktivnostjo vključiti se v program razvoja ISI-R.E
kot enega dominantnih nosil-Slovenije in Jugoslavije in pri tem doseči čez 500 milijard prodaje na domačem ter čez 100 milijonov dolarjev prodaje na zunanjih tržiščih.
Vzporedno s tem želimo razvijati nabavno ter finančno funkcijo in naše storitvene dejavnosti; vse svoje delo podrediti takemu programu in se v tem cilju nenehno usposabljati; ob tem pa vse širše in doslednejše uveljavljati tak sistem notranjega odločanja in delitve, ki bo prisotnost v našem kolektivu za vsakega posameznika napravil še stabilnejšo in perspektivnejšo tako, da bomo čim bolj vabljivi za nove generacije, da si bomo starši prizadejali znotraj svojega kolektiva in Iskrine skupnosti ustvariti pogoje za jutrišnjo zaposlitev svojih otrok.
Ob vstopu v novo desetletje smo se odločili in se odločamo za nekatere investicije, osredotočene na izgradnjo pro-jektivno-poslovnega centra v gradnjo ustrezne mreže na Ljubljani in Beogradu in iz-domačih in tujih trgih. Gre za Iskrine centre, s katerih kadrovske in materialne osnove za obvladanje trga ISKRE, ne samo za prihodnjih nekaj let, ampak za ves
čas, ki ga z našo sposobnostjo danes lahko predvidevamo.
V naši prihodnji program pa smo uvrstili tudi več posluha za osebne probleme zaposlenih, več pozornosti in več pomoči. Iz izkušenj, naših in drugih namreč vemo, da lahko storimo še marsikaj z malo sredstev in odločeni smo, da to postane bolj kot doslej naša praksa.
Ob hvaležnosti ISKRI, ob pozivu na zvesto službo njeni zvezdi pa bi še posebej želel tej naši veliki skupnosti za njen skorajšnji srebrni jubilej sporočiti ne samo našo pripravljenost, se za ta jubilej polno in v celoti angažiramo, ampak da prihajamo tudi s predlogom, da vsako našo investicijsko naložbo na ustrezen institucionalni način verificiramo v Iskrini skupnosti; da torej pred Iskro razgrnemo načrt, kako ravnamo z doseženo akumulacijo in da sproti predlagamo program, s katerim vse naložbe usmerjamo v Iskrin trg. Želel bi, da to pripomore k temu, da odpadejo še tista nezaupanja, ki jih je med nas nakopičil čas burnega razvoja ISKRE v preteklih desetih letih.
Želimo se v celoti posvetiti delu za tako prisotnost ISKRE na tržiščih, ki bo zagotovila nenehen razvoj njenih proizvodnih sil in ki bo s svojim ravnanjem in obnašanjem dajala tudi trajen prispevek k progresivnim gibanjem na podre"' t razvoja samoupravnih odnosov in, ki bo seštevku predstavlja močan industrijsko-poslovni subjekt, ne samo doma ampak tudi v tem prostoru Evrope.
S takimi mislimi smo spre-ljali srebrni jubilej naše republike, ’-'*";co r->"muprav-ljanja, s takimi mislimi smo
Gradivo za II. kongres samoupravi jalcev
Vse sindikalne, samoupravne in delovne organizacije smo opozorili na naročilo bogatega materiala, pripravljenega za II. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Skupno je do sedaj natiskanih 123 bro-šuric — razprav o posameznem vprašanju iz dela samoupravnih organov. Materiale so napisali posamezniki ali skupine iz različnih delovnih organizacij.
Vabimo organizacije, da naroče gradivo. Naklada v Sloveniji je znašala 1500 izvodov. Zato pohitite! Naročila sprejema uredništvo Delavske enotnosti — Ljubljana.
prisotni v konkretnem delu
za stabilizacijo naših gospodarskih razmer.
Veseli smo, če smo s svojim dosedanjim delom dali skromen prispevek tudi k razvoju mesta Ljubljane in drugih krajev v Jugoslaviji, kjer delujemo in po svojih močeh bomo skušali tako in bolje ravnati tudi v prihodnje.
Srečen sem, da lahko danes
pozdravim člane našega kt> lektiva, ki delujejo širom po državi, pa tudi po svetu. Rad bi se vam zahvalil za zaupanje in podporo in hkrati zaželel, da bi nam bodočnost prinesla tudi osebno čim več lepega in dobrega. Vsem nam zaželimo srečno, pa ne samo za novo leto, ki prihaja, ampak tudi za vsa naslednja leta.
Ivo Pelikan
Kruta smrt je pretrgala nit življenja našemu Ivo-tu, ki 'je imel komaj 48 let. Vest je žalostno odjeknila med člani kolektiva naše tovarne in med vsemi, ki so ga poznali. Kdo ga ne bi poznal, saj je bil vzor vestnega in skromnega delavca.
Svoja mlada leta je preživljal v nič kaj zavidljivih okoliščinah. Otrok številne družine je moral kaj kmalu prijeti za delo, da ne bi bil v breme staršem. Delo je še bolj utrdilo njegov značaji Vztrajnost in jeklena volja sta bila
osnovno vodilo v njegovem življenju. Tako je do-rastel v zrelega in delovnega moža, ne meneč se za težave, ki so ga večkrat spremljale na njegovi življenjski poti.
Vojna leta so ga zatekla izven meja naše domovine. V začetku 1943. leta se je odzval pozivu naše osvobodilne vojske in postal aviatik. Po osvoboditvi je ostal še eno leto v ljudski armadi, nato pa je bil demobiliziran. Kmalu se je zaposli v Sežani, nato pa je sprejel delovno mesto šoferja v tovarni »Av-toelektrika« v Šempetru pri Gorici.
Nič kaj rožnata mladost in pa vojne grozote tudi njemu niso prizanesle. Napadla ga je bila zahrbtna bolezen, ki jo je prenašal z neverjetno potrpežljivostjo. Molče je trpel, ne da bi povedal kaj mu je. Nikakor ni hotel vznemirjati svoje družine niti svoje sodelavec.
Usahnilo je njegovo življenje ... Ivota ni več med nami. Bil je dober delavec in zvest tovariš, zato ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
-Ce-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiiiiiiiitiiiiiiiiiii!itii!iiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiii!!tiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii!iiiiii!iii;iiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiii:itiiiiiiiiitiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiIi[i[iiiiiiHiim[m„iii!iiiiiiiimiii!„i
Večjo pozornost Iskrinim štipendistom
ANKETA MED ŠTUDENTI-ŠTIPENDISTI ISKRE
Problematika podeljevanja štipendij študentom visokih in višjih šol ter dijakom srednjih šol nas je že v teku lanskega leta napeljala na idejo, dobiti mnenje o važnih vprašanjih direktno od zainteresiranih osebnosti — štipendistov.
Letos poleti pa smo anketo izpeljali v sodelovanju s klubom štipendistov Iskre. Odgovori na zastavljena vprašanja so zelo zanimivi in lahko bi rekli tudi poučni, dajejo nam smer, kam naj se osredotoči naša pozornost, na kakšen način naj rešimo oz. rešujemo problematiko. O tej problematiki smo že pisali, odgovori na anketo pa potrjujejo naša dosedanja spoznanja in nakazane rešitve kadrovske problematike.
Anketa je obsegala vprašanja oz. odgovore glede
—	višine štipendije,
—	seznanjanja štipendistov
o zaposlitvi po končanem šolanju,
—	dela in oblik delovanja kluba štipendistov Iskre,
—	informiranja s problemi Iskre in njenih organizacij.
Anketa je bila anonimna in je zajela 85,1 °/o vseh Iskrinih štipendistov. 14,9 % štipendistov ni izpolnilo ankete iz različnih vzrokov: nekateri so se med tem že zaposlili, nekateri so odšli na prakso v inozemstvo, nekaj jih je pavzira-lo, nekaj pa jih ni vrnilo anketnih lističev iz nepoznanih razlogov.
Anketa je vsebovala 18 vprašanj, odgovori nanje pa bodo morda zanimali tako štipendiste, kot tudi odgovorne ljudi v naših organizacijah pa tudi vse naše samo-upravljalce, ki se često srečujejo s kadrovsko problematiko.
Anketo je izpolnilo 154 štipendistov (= 100%).
Na vprašanje kje stanujejo so odgovorili:
57 % pri starših,
21 % v internatu,
34 % privatno.
V šolo se vozi nad 5 km 51 štipendistov (33,1 %).
Glede višine štipendije (anketo so študentje izpolnjevali po spomladanskem povišanju):
približno 78,6% štipendistov je zadovoljnih ali deloma zadovoljnih z višino štipendije in z razponi glede na učni uspeh, 21,4 % pa je nezadovoljnih. Nekateri od njih so dali tudi svoje pripombe oz. predloge:
© Sistem je objektiven in stimulativen, vendar daje prevelik poudarek ocenam; večjo vlogo naj bi igrali:
—	razmak med letniki,
—	socialni položaj,
—	oddaljenost od kraja šolanja,
—	študent z oceno 3 ima
iste zahteve in potrebe kot z oceno 5,
—	nekatere fakultete so lažje kot druge,
—	štipendija je prenizka za slabše ocene.
Na vprašanje, ali štipendija omogoča reden študij, štipendisti odgovarjajo, da jim to omogoča ali deloma omogoča, dobra 1/4 štipendistov pa se mora dodatno zaposliti, da si pridobijo sredstva za pokrivanje stroškov za redno šolanje. Večina smatra, da je minimalna štipendija 500.— N din, nekaj pa smatra, da bi morala biti 550,— oz. še več. 98 % štipendistov meni, da bi družinski dodatek 50 — 200.— N din v celoti pokril primanjkljaj.
Glede povezave štipendistov s svojo organizacijo — štipenditorjem, večina štipendistov smatra, da mora le-ta nastopiti ob podpisu pogodbe, oz. že med samim študijem in to večkrat letno in ne ramo v času počitniške prakse.
Kakšen naj bi bil stik med štipendisti in štipenditorjem?
1. po obliki:
—	razgovori štipendistov z vodilnimi in strokovnimi delavci organizacije,
—	spoznavanje bodočih sodelavcev in delovnega mesta, načina napredovanja,
—	ekskurzije z organizacijo povabilo na zasedanje DS organizacije,
—sodelovanje na ekskurzijah in izletih, ki jih prireja sindikalna organizacija štipenditorja.
2.	po vsebini:
radi bi bili seznanjeni o poslovanju, perspektivnih načrtih organizacije, njenih uspehih in problemih, organizacijo, radi bi imeli vpogled v razvojno delo in v proizvodnjo,
možnost koriščenja knjižnice organizacije za pomoč pri študiju, popuste pri nabavi raznega materiala, pomoč pri izdelavi raznih programov in pri izdelavi diplomske naloge.
O klubu štipendistov sicer vedo, ni jim pa priznana njegova dejavnost (67 %). Zato se večina tudi ne udeležuje
S

VINKO GROS
Nepričakovano nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec VINKO GROS.
V tovarni »Elektrome-hanika« Kranj je bil zaposlen od 1947. leta. Ves čas je delal v mizarski delavnici. Bil je dober mizar in marljiv delavec, sodelavcem pa iskren tovariš. Kot tak nam bo ostal v najlepšem spominu.
Sodelavci iz delovne enote »Vzdrževanje«
Poslovanje ZP od januarja do septembra 1970
ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko
LJUBLJANA — STEGNE št. 17
OBRAT F E R I T I
vabi k sodelovanju nove delavce
1.	VODJO KONSTRUKCIJE IN NAPRAV
strojni inženir, najmanj 2 leti prakse
2.	VODJO MERILNEGA LABORATORIJA . elektro inženir šibki tok
3.	REFERENT SPLOŠNE SLUŽBE srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse
4.	KONSTRUKTORJA ORODIJ IN NAPRAV strojni tehnik, praksa zaželena
5.	2 IZMENOVODJA DELAVNIC
strojna ključavničarja, najmanj 3-lctna praksa
6.	MERILEC V MERILNEM LABORATORIJU elektromehanik šibki tok
7.	NABAVNI REFERENT
najmanj 2-leti prakse, lastni avtomobil
8.	STROJNI KLJUČAVNIČAR
za remontno delavnico, lahko začetnik
9.	ADMINISTRATORKA
nižja strok, izobrazba, znanje strojepisja 10. EKONOMSKI TEHNIK
znanje vsaj enega tujega jezika za delo v komercialni službi tovarne.
Pismene ponudbe z opisom šolanja in dosedanjega dela pošljite na kadrovsko soc. oddelek do 21. 12. 1970. Dodatne informacije dobe interesenti osebno v Kadrovsko soc. oddelku Ljubljana, Stegne 17.
(Nadaljevanje z 2. strani) darstvu, vendar pa le v dosti milejši obliki.
Tudi na področju naših obveznosti in terjatev so sc stvari pričele ponovno zatikati. Dovolj tragično in razmišljanja vredno pri tem je dejstvo, da gre naš kurz v drugo smer, kot jo je pričel ubirati kurz našega gospodarstva nasploh. V le-tem je namreč rast obveznosti in terjatev dobila razmeroma rahel dvig, 20 oz. 22% glede na lansko osnovo. V ISKRI pa je bil ta dvig kar nekoliko eksplozivne narave, saj so obveznosti do zunanjih partnerjev v enem letu porasle za celih 46%, ustrezne terjatve pa za 38%.
Temu analogno so se obnašali tudi koeficienti obračanja. ki so vsi po vrsti slabši od lanskih pa seveda tudi od tistih, ki smo jih dosegli v letošnjem prvem polletju.
NABAVA LN UVOZ
Vrednost nabavljenega reprodukcijskega materiala se je povečala v enem letu za četrtino, torej natanko toliko kot proizvodnja. Do tu je stvar normalna; anomalija pa se prične ko ugotovimo, da se je obseg v naši državi opravljene nabave povečal za borih 8 %, po vse ostalo pa smo šli v inozemstvo. In tako se je vrednost našega uvoza povečala v enem letu kar za ^>2%, se pravi še enkrat hitreje od proizvodnje. S svojo vrednostjo 15.850.000 $ predstavlja sedaj že 41 % od skupne vrednosti reprodukcijskega materiala (domačega in uvoženega). Lani je znašal uvoženi delež 33 %, predlanskim pa le 27%. Taka pot
lini.......lllllllll......Illllllllllllllllll.............Illlllllllllllllllllllllllllll.......I......Illlllllllllllll.......1........lili........I.....III........lili.....Illlllllllllllll'
nas vodi seveda v tesno odvisnost od inozemskih dobaviteljev in od splošne devizne situacije. Hkrati pa nas pelje globoko v devizni deficit. V ISKRINI zunanjetrgovinski bilanci je zato v zadnjem času zazijala ogromna razpoka, kajti negativna razlika med vrednostjo izvoza in uvoza se je samo v zadnjih treh mesecih povečala od 1.500.000 $ na 4.000.000 5 1 Ce pa obravnavamo menjavo samo z državami konvertibilnega valutnega področja, potem je ta razlika kar 5.700.000 dolarjev.
PRODAJA IN UVOZ
Celotna prodaja Združenega podjetja (vštevši izvoz) je dosegla do konca septembra vrednost 1.247.616.000 din. Od tega je bilo na domačem trgu plasiranih 88 %, izvoženih pa 12 %. Teh 12 % pomeni
11.865.000	$. Naša prodaja v inozemstvo se je v enem letu povečala za 33 %, prodaja v sami državi pa za 36%.
Ce letošnji delež, ki odpade od celotne prodaje na izvoz, primerjamo s prejšnjimi leti, ugotavljamo, da upada. In če letošnjo vrednost izvoza vzporejamo po kvartalih, srečamo isto tendenco: iz kvartala v kvartal je nižja. To ni slučajen pojav, ampak odraz nove situacije, ki se je pričela formirati na evropskem zahodu. Ekspanzija povpraševanja se namreč zaključuje, to pa ima za posledico manjša naročila in pritisk na cene. Ta proces se bo sedaj nadaljeval in se našemu podjetju gotovo ne bo izognil. Kako se manifestira v celotnem našem gospodarstvu, naj ilustriramo s podatkom, da ima letos ves jugoslovanski izvoz indeks rasti 117%, še pred tremi meseci pa ga je imel 124%.
lež dobička v celotnem dohodku je znašal v tem devetmesečnem obdobju 4,9%. Glede na številke nekaj let nazaj, je to lep rezultat, vendar pa je bil ta delež ob polletju le večji, namreč 5,6%. Znižanje je nastopilo zato, ker se je zaradi poletnih dopustov zmanjšal obseg proizvodnje, medtem ko so režijski stroška in osebni dohodki ostali v glavnem enaki. Tako nastala razlika pa se je lahko pokrivala le iz dobička, ki se je v teh mesecih zategadelj skrčil na četrtino normalnega.
Računamo, da se bo v preostalih mesecih višina dobička ponovno dvignila na planirani nivo, še posebej zato, ker bo v teh mesecih fond delovnih ur nekoliko večji. Ta naš račun bi se utegnil v neki meri spremeniti le, če bi organizacije na račun dobička pričele proti koncu leta pospešeno odpisovati vrednost zalog in pa če bi novi stabilizacijski ukrepi moč neje zavrli tak razvoj, kot ga pričakujemo.
PETER GRČAR, dipl. oec.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ISKRA COMMERCE Nabavna organizacija Kranj
OGLASA
prosto delovno mesto
VODJA REFERATA INVESTICIJ
Pogoj: Šolska izobrazba II. stopnje in 3 leta prakse, ali šolska izobrazba I. stopnja in 3 leta prakse v zunanji trgovini. Zaželena smer: ekonomska, strojna ali elektro fakulteta.
akcij kluba. Zelo se zanimajo za inozemske prakse, ekskurzije, jezikovne tečaje in šport.
Večina štipendistov (83,8 %) je v glavnem seznanjenih z rezultati poslovanja in problemi ZP Iskra in 89,6 % z rezultati in problemi svojega štipenditorja (organizacije ZP).
Na vprašanje, če jim informacije o Iskri v zadostni meri posreduje glasilo Iskra, so bili odgovori naslednji: DA — 19%, DELOMA — 26%, NE — 33 %, 20 % ni odgovorilo, iz česar zaključujemo, da glasila sploh ne prejemajo! Naše organizacije bi morale poskrbeti da prav vsi štipendisti prejemajo naše glasilo.
Zelo zanimivi odgovori so na zastavljeno vprašanje: »Kakšne informacije o Iskri bi še potrebovali in kakšen način informiranja predlagaš?«
Kakšne informacije:
—	informacije o proizvodnji, poslovnemu uspehu, razvoju, nabavi, prodaji...,
—	informacije o možnosti
zaposlitve in nadaljnem izobraževanju,
—	informacije o inozemskih praksah.
—	informacije o perspektivah posameznih panog,
—	gradivo s sej organov upravljanja.
Kakšen način informiranja:
—	strokovni časopis o proizvodnji,
—	strokovna poročila o Iskri,
—	štipendisti naj bi imeli svoj list oz. svojo rubriko v glasilu Iskra,
—	poročanje na sestankih štipendistov,
—	temeljitejša praksa.
Zelo zanimivi so tudi odgovori na vprašanje kaj naj bi Iskra podvzela, da bi si pridobila še več štipendistov: (odgovori so razvrščeni po številu odgovorov)
—	višje štipendije,
—	višji OD v Iskri,
—	višji OD pripravnikov,
—	boljši glas o Iskri,
—	krajša pripravniška doba,
—	višje nagrade za opravljeno prakso,
—	izenačiti štipendije z ostalimi v SRS,
—	misliti tudi na stanovanjsko problematiko absolventov oz. študentov na sploh,
—	boljši delovni pogoji,
—	stik s fakultetami,
—	štipendije že v gimnaziji,
—	reklama in propaganda o Iskri na Šolah,
—	večje možnosti za napredovanje na delovnem mestu.
Naš komentar:
Odgovori štipendistov na zastavljena vprašanja so zelo pomembni in upoštevanja vredni, zato so naj nad njimi zamislijo vsi odgovorni faktorji v Iskri. OKP je pri izdelavi predlogov sklepov o kadrovski politiki ZP Iskra 1971-75 sugestije in predloge iz te ankete že upoštevalo (bili so objavljeni v prejšnji številki glasila Iskra), štipendiste pozivamo in vabimo na aktivno sodelovanje v glasilu »Iskra«.
(Iz ankete, ki jo je obdelal Referat za štipendije in izobraževanje OKP priredil I. S.)
Na konvertibilno valutno področje smo izvozili 69% od skupno izvožene vrednosti, v države SEV 17 %, v ostale države s klirinškim plačevanjem pa 14 %. Največji uvoznik naših izdelkov ostaja še naprej ZR Nemčija z 20 % vsega izvoza, sledi ji Italija s 15%, potem zaenkrat Indija z 8 %, pa DR Nemčija s 7%, Vel. Britanija s 6% itd. V ZDA smo izvozili le malo več kot na pr. v Grčijo, vendar se predvideva v kratkem izboljšanje.
FINANČNI REZULTAT
Dosedanji finančni rezultat je precej boljši kot je bil tisti pred enim letom, vendar le ne več tako izreden, kot je bil ob polletju. V enem letu se je celotni dohodek povečal za 33 %, dohodek pa nekoliko manj, za 29%, kajti tekom leta so zaradi povečanih cen materiala narasli tudi proizvodni stroški. Visoko nad njiju pa se je povzpel dobiček in sicer za 64%. De-
V A B I
EKONOMISTE IN DIPLOMI. RANE EKONOMISTE s prakso ali brez prakse v zunanji trgovini za delo v organizaciji.
Interesente za delo v naši organizaciji vabimo na razgovor oz. naj se pismeno priglasijo najkasneje do 8. 12 1970 v splošnem sektorju Iskra Commerce — Nabavni organizaciji Kranj, Oldham-ska 2.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Sr- ska loka Tel. 22-221, tnt. 333
■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Si
Akcija cepljenja proti gripi
ZDRUŽENO
PODJETJE
SKLEPI 11. SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZP ISKRA KRANJ ; (4. 12. 1970)
• Odbor za poslovno politiko ZP sprejema poročilo o poslovanju ZP ISKRA KRANJ v času od 1. 1. do 30. 9. 1970 i dne 21. 11. 1970 z naslednjimi ugotovitvami in sklepi:
1.	Prekomerno zaposlovanje !e vedno poraja in ohranja ! sistem ekstenzivnega gospodarjenja, čeprav so bile orga-| nizacize ZP na ta pojav že večkrat opozorjene s strani vodstva in samoupravnih organov ZP.
2.	Ponovno naraščanje nelikvidnosti in zalog postaja vse bolj zaskrbljujoče, zlasti,
, ker so take tendence v ZP v j tem pogledu dosti močnejše kot sicer v našem celotnem gospodarstvu.
3.	Tudi na področju zunanjetrgovinske bilance ZP (uvoz, izvoz) ni zaznati ustreznih pozitivnih sprememb, temveč se stanje per 30. 9. 1970 še bolj poslabšuje.
4.	Z vodstvi organizacij ZP, ki ne dosegajo v tričetrtlet-nem obdobju predvidenih planskih proporcev, zlasti s stališča dohodka, naj se prouči možnost ustrezne ugotovitve vzrokov za tako stanje.
5.	Finančno-računovodske-mu področju ZP se naroča, da pri izdelavi gospodarskega plana za prihodnje leto upošteva razpoložljiva obratna sredstva, spremenjene prilike na tržišču in oceno plasmana za prihodnje leto 1971.
6.	Istočasno se naroča Fi-nančno-računovodskemu področju ZP, da pripravi za eno prihodnjih sej odbora za poslovno politiko ZP, analizo oz. pregled, kako poteka odplačevanje obveznosti in kaj se bo iz tega naslova odplačalo.
Poročilo se v enaki obliki posreduje v obravnavo in sprejem delavskemu svetu ZP.
V novembru je obratna ambulanta Pržan v sodelovanju s socialno službo organizirala na željo kolektiva cepljenje proti gripi, ki je bilo zelo uspešno, saj se je cepilo 400 delavcev. V akcijo sta bila vključena tudi obrata Višnja gora in Mokronog.
Cepljenje je uspešno le če se cepi večji del zaposlenih, (70 %—80 %) sicer ostali člani kolektiva v slučaju epidemije gripe okužujejo druge, s tem pa povzročajo večjo obolelost.
Cepljenje je trikratno: dvakrat s cepivom A, tretjič pa s cepivom A/B — v kolikor se seveda predvideva tako epidemijo, kar je pa težko vnaprej predvideti. Enkratno cepljenje ni uspešno.
Zmotno je mišljenje nekaterih cepljenih, ko trdijo, češ saj sem že drugi dan po cepljenju zbolel oz. imel gripo — drugič se ne bom več cepil. Res je, da imajo nekateri manjšo reakcijo po cepljenju,
dočim večina nima nobenih posledic, vendar to ni reakcija v takem obsegu kot jo povzroča gripa. To je preventivno cepljenje, ki preprečuje gripo (v kolikor pride do epidemije), se pravi zimsko ali spomladansko gripo, ki ima včasih precejšen obseg, ter povzroči večji bolniški stalež delavcev, in s tem za
tovarno večji izpad proizvod« nje.
Cepljenje za tovarno ni brezplačno, saj mora tovarna plačati cepivo in zdravstvenem domu Ljubljana vse zadevne stroške cepljenja, zato je zaželeno, da se cepi čim več članov kolektiva, saj je le tako zagotovljen uspeh cepljenja.	I. K.
ISKRA—ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša prosta delovna mesta:
1.	PLANER NABAVE v nabavni službi
2.	ŠOFER v prevoznem oddelku (2 delovni mesti)
3.	MIZAR (2 delovni mesti)
POGOJI:
Pod tč. L: popolna srednja šola ekonomske, komercialne, kovinske ali elektro stroke s 4-letno prakso;
Pod tč. 2.: kvalificiran šofer z odsluženim vojaškim rokom;
Pod tč. 3.: kvalificiran ali priučen mizar.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 17. decembra 1970
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kakšen bo razvoj avtomatske I obdelave podatkov v ZP Iskra? I
Odgovor na to vprašanje je zaenkrat še nemogoče dati. Je pa nekaj vprašanj, katerih reševanje bo bistveno vplivalo na ta razvoj.
ENOTEN CENTER ZA INFORMACIJE REALNOST ALI NEDOSEGLJIV CILJ?!
Danes obstajajo v Iskri tri večje skupine strokovnjakov, ki skrbijo za razvoj avtomatske obdelave podatkov (AOP):
—	v Elektromehaniki na sistemu IBM 360/25
—	v Iskri-Commerce, ki dela na sistemih IBM 360/30 in CDC 3300 ter
—	v ISKRA — CAOP za ostale organizacije na H sistemu CDC 3300.
Vse tri skupine delajo avtonomno na realizaciji svojih programov, kar lahko privede do treh informacijskih sistemov. Vse tri skupine pa morajo za perspektivo nekaj let razmišljati o razširitvi kapacitet računalnika. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje ali ni bolj gospodarno združiti sredstva za en računalnik, ki bo lahko kril potrebe vseh. Prav gotovo je!
Kaj pomeni enoten center za informacije?
Najbolj sporen je lahko pojem enotnosti. S stališča informacij pomeni enotnost predvsem enoumno definirano vsebino in obseg podatkov, njihovo enotno vrednotenje in prikazovanje. To je predvsem potrebno za vodenje poslovanja ZP Iskra. Center za informacije pa pomeni pred- H vsem en računalnik, sistemsko enotne programe • H in skupen razvoj postopkov.
Osnova za informacijski sistem za operativno I vodenje poslovanja s pomočjo AOP je proizvod- S no-tehnična dokumentacija in tesna povezava fl med prodajo, nabavo, proizvodnjo in razvojem.
Zato je predvsem potrebno tesno sodelovanje B »a naštetih področjih.
Odgovor na zastavljeno vprašanje je:
Enoten center za informacije je možen!
KAKŠNA JE LAHKO VLOGA CAOP PRI FORMIRANJU ENOTNEGA CENTRA?
CAOP je »skupna služba« AOP za 14 organizacij Iskre. Potreba po sistematičnem razvoju AOP v organizacijah zahteva tekoče vsklajevanje med potrebami in možnostmi organizacij ter kapacitetami CAOP. Zato je pri CAOP formiran strokovni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov organizacij in ima naslednje naloge:
—	načrtuje AOP v organizacijah ZP
—	koordinira zahteve po AOP med organizacijami ZP
—	potrjuje dolgoročni program nalog, ki se lahko dopolnjuje
—	potrjuje dolgoročni plan financiranja in sistem financiranja
—	določa višino postavk in elemente obračuna na osnovi lastnega plana stroškov
—	daje soglasje k planu stroškov za AOP
—	v soglasju s CAOP določa namen uporabe sredstev amortizacije
- — odobrava izkoriščanje viška kapacitet ERC za zunanje koristnike oziroma komitente
—	daje soglasje k cenam uslug za zunanje komitente
—	najmanj vsake tri mesece odobrava poročilo o stanju nalog in predložene koncepte za nove naloge
—	prejema mesečni obračun po elementih financiranja.
Poslovanje CAOP je torej neposredno vezano na organizacije in mora usmerjati in skrbeti za razvoj AOP s ciljem realizacije programa v posameznih organizacijah. CAOP torej že sedaj opravlja vlogo kreatorja in koordinatorja razvoja AOP v pretežnem delu Iskre.
Menim, da bi sodelovanje med vsemi skupinami, ki se danes ukvarjajo z AOP v Iskri lahko
!iiiiiiiiiiiiiii!suiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiimiimiiiuiuii>iiiifiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimm
DOPISNIKI !
| NE POZABITE NAM CIMPREJE POSLATI POROČILO O 11-MESEČNI 1 | PROIZVODNJI. POROČAJTE NAM TUDI O KONFERENCAH SINDIKATA I IN MLADINSKE ORGANIZACIJE!	|
I	UREDNIŠTVO	=

pripeljalo do enotnega programa razvoja AOP, kjer bi v prvi fazi imele prednost potrebe organizacij po informacijah za operativno vodenje, v nadaljnjih fazah pa bi razvijali postopke za informacije, potrebne za vodenje poslovanja ZP. V zvezi s tem, bi sc naloge strokovnega odbora CAOP morale razširiti na vse organizacije ZP.
Edino s takšnim pristopom se lahko zagotovi ekonomičen in sistematičen razvoj AOP v Iskri, čeprav v začetku obdelava teče na različnih sistemih.
CAOP lahko zaradi svojega značaja dela bistveno pripomore k realizaciji ideje o enotnem centru za informacije, vsi pa bi morali pričeti z vsklajevanjem programov.
ALI JE ENOTEN PROGRAM RAZVOJA NUJNOST ALI UTOPIJA?
Pred tremi leti, ko je ogranizacijsko-kadrov-sko področje predložilo program AOP v razpravo, so nekatere organizacije ubrale svojo pot in zastavile svoj program. Ce pogledamo stanje danes pa lahko ugotovimo, da se je nivo organizacije v večini organizacij toliko dvignil, da sili k razmišljanju o nadaljnji poti. Pri vseh tovarnah je AOP v fazi, ko zahteva urejeno tehnično dokumentacijo, k bi bila vsklajena s postopki AOP. Pri tem se pojavlja vprašanje sistema do-dokumentacije, ki bi bila vsklajena s postopki AOP. Vemo, da je ZZA izdelal sistem kompleksne tehnične dokumentacije, ki ga preizkuša v raznih tovarnah. Prednost tega sistema je predvsem v možnosti uporabe enotnih programov za formiranje datotek in obdelave podatkov. Ta prednost pa se lahko realizira le pod pogojem, da se uvede dejansko enoten sistem dokumentacije. Ker je omenjena dokumentacija osnova za postopke planiranja, terminiranja, lansiranja in optimiranja proizvodnih programov bi bilo nujno to vprašanje reševati enotno.
Drugi moment, ki je bistven, je racionalno koriščenje kadrov in preprečevanje paralelnega dela na istih problemih.
Tretji moment, ki nastopa pa je tesna koordinacija med postopki za potrebe Iskra-Commcr-ce in organizacij (obračun skladišč, nadzor naročil kupcev, prodajne statistike ipd ).
Navedena vprašanja, ki so že aktualna, narekujejo potrebo po enotnem programu dela. Njegova izdelava pa je predvsem odvisna od pripravljenosti organizacij in njenih strokovnjakov, da pri tem sodelujejo. Vzporedno s programom pa se mora rešiti tudi vprašanje razvoja računalniške tehnike.
V vsakem primeru je treba preprečiti, da bi sc napake iz preteklosti ponovile, kar postane lahko usodno za razvoj AOP in s tem ponovno za uspešnost ISKRE. Jože Bauman, dipl.inž.

*
¥
¥
¥
¥
¥
+
¥
¥
¥
*
¥
*
*
¥
*
¥
¥
¥
*
*
Cena za posameznika 100 Din
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
* Prijave sprejemamo direktno na tel. št. 064-77-327 J Bled od 8. do 9. zjutraj do zasedbe.
J	Vabljeni!
¥
«.k-k-k-k-K-ic-k-k-K-k-k-k-k-K-k-K-k-K-K-k-k-K-k-k-k**-******-**-****-*-
Silae¿tcouuu(e
iAd Bledu
Tudi letos organiziramo tradicionalno zabavo s plesom v počitniškem domu ISKRE na Bledu.
—	Miza bogato obložena
—	Glasba enaka kot lansko leto (magnetofon in plošče)
—	Vabimo zaključene družbe
—	Prijave sprejemamo do zasedbe 50 oseb
—	Pričetek slavnosti in večerje ob 20. url
—	Prenočišča zaračunamo posebej.
★
$
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
i
•k
*
*
*
*
S
★
*
★
★
*
*
*
*
*
*
*
★
*
*
*
piiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiimiiiiiiiiiyj
|	Tradicionalni	[
1	novoletni	]
]	popust	|
7. 12. do 31. 12. 1970 od 10 do 40 %
E Kakor vsako leto, tako bo tudi letos tradicionalna E E novoletna prodaja v vseh naših Industrijskih prodajal- E E nah širom Jugoslavije.	E
|j Novoletni popust velja za nakup v gotovini za vse = = artikle široke potrošnje.	y
E — televizijski sprejemnik Panorama	E
E — televizijski sprejemnik Loewe opla E — TV stabilizator in pribor
E	—	radijski sprejemniki	E
E	—	gramofoni	S
E	—	gospodinjski aparati Iskra — Braun
=	—	gospodinjski aparati Iskra — Girmi	E
E	—	brivnik Braun — Iskra sixtant	E
E	—	brivnik Braun — Iskra special	T
E	—	električno ročno orodje	~
E	—	izdelki avtoclektrikc	E
E	—	telefonski aparati	E
E	Se	posebno ugoden nakup vam nudimo za loščilnik E
E GP — 6 (30%), kinoprojektor 8 mm (20 %), sesalnik E E Junior SP-5 (20 %) ter električni nož (40%).	|j
E Ne zamudite ugodne priložnosti za nakup novolet- E E nih dard, katera vam nudijo Industrijske prodajalne E | ISKRA COMMERCE.	|
E Za vse nadaljne informacije se lahko člani kolektiva S E obrnejo na Industrijsko prodajalno Ljubljana, Titova E E c. 19, tel 21-366 ali 20-877, na tovariša poslovodjo.
E Priporočamo se z željo, da nas obiščete in izkoristite E E ugoden nakup.	E
iliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTT
Pozdrav od vojakov
ZAHVALE
ZAHVALA
ZAHVALA
Oglašam se iz Beograda, kjer služim vojaški rok. Zahvaljujem se za pošiljanje glasila »ISKRA« prek katerega sem seznanjen z življenjem in delom v kolektivu, kjer sem delal šest mesecev.
Vsem članom tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pižami pošiljam lepe pozdrave in jim želim čimveč delovnih uspehov.
Miro Žekš V. P . 1552-21 Beograd — Srbija
IMaši planinci bodo zborovali
Komaj je leto okrog, odkar v Iskri živi in dela Planinsko društvo, pa vendar je v tem času že dokazalo, da je prav, da smo ga ustanovili. To izpričuje že samo dejstvo, da se je v društvo doslej prijavilo že blizu 300 rednih članov, pri čemer je najbolj agilna tovarna elektronskih naprav v Stegnah, odkoder je polovica članov.	.
V petek, 11. t. m. bodo naši planinci na svojem občnem zboru spregovorili o dosedanjem delu in nekaterih akcijah, ki so jih doslej že izvedli in so prva priča uspešnega delovanja našega planinskega društva. Med te uspešne akcije nedvomno sodita fotoraz-stava amaterskih del s planinsko tematiko, ki je doslej obiskala že malone vse naše delovne organizacije, še zlasti pa zares množičen pohod članov PD Iskra na Triglav, ki prav gotovo pomeni letos najštevilnejši obisk na temenu najvišje jugoslovanske gore.
O vsem kar so že storili in kar nameravajo v prihodnjem letu bo govora na občnem zboru, kateremu želimo kar največ uspehov, planinskemu društvu pa dovolj aktivnih članov, ki bodo zastavljeni program uresničili.
O občnem zboru našega planinskega društva bomo prihodnjič poročali obsežneje.
-J-
V starosti 65 let je umrl upokojenec Iskrine tovarne radijskih sprejemnikov Sežana
KARLO KOCJAN
ki je bil v tovarni zaposlen od leta 1961 do upokojitve. Bil je vesten in prizadeven član kolektiva. Ohranili ga bomo v lepem spominu kot človeka, ki si je s svojo aktivnostjo in iskrenim odnosom pridobil velik ugled.
Kolektiv tovarne radijskih sprejemnikov Sežana
Ob smrti očeta ALOJZIJA ŽIBERTA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem v org. službi, finančnem sektorju, obratu ATN, »Merilne naprave«, EMI in DE »Termoplasti« v kranjski tovarni za izraze sožalja, venca in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Alojz in Pavel Žibert
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
IVA PELIKANA
se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji tovarne »Avtoelektrika«, članom komisije ZB in članom delovne skupnosti tovarne, ki so spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti in poklonili številne vence. Prisrčna zahvala velja Goriškemu oktetu in pevcem iz Mirna ter tov. Ivanu Bidovcu za poslovilne besede ob grobu pokojnika. Upravi tovarne se prisrčno zahvaljujemo za finančno pomoč. Iskrena zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žena ter sinova Jurij in Zorko
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta JANEZA SUŠNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TPD EMI in montaži rotacijskih strojev za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Stane Sušnik
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta JOŽA ZUPANA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obdclovalnici obrata »števci« in v obdelovalni-ci obrata EMI za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Jernej Zupan
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame MARIJE BUCINEL
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TPD-EM1 za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Roman Bučinel
z družino
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža in brata DRAGA MIHAJLOVICA
se naj lepše zahvaljujeva vsem sodelavcem v obratu »Stikala« in ATN za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Anka in sestra Mira
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi žene in mamice TILKE GROHAR
se iskreno zahvaljujem sindikalnemu odboru in upravi tovarne »Elektromehanika«, sindikalnemu odboru ATN, njenim sodelavkam in sodelavcem na žičnih oblikah, kolektivu obrata EMI, po. sebno pa sodelavkam in sodelavcem iz vrtalnice EMI ' in vrtalnice števcev za sožalje, cvetje in denarno pojnoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja tov. Solarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Mož Milan s hčerko Marjetka
ZAHVALA
Ob bridki, prerani in nenadomestljivi izgubi našega i dragega moža in očeta, brala in strica
VINKA GROSA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu ISKRA — Elektromehanika Kranj za izkazano pomoč ter darovano cvetje. Posebna zahvala velja njegovim sodelavcem, ki so nam nesebično stali ob strani ter kolektivu oddelka »mala strugama«.
Žena Marija, sin Franci, hči Dragica in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega očeta
LOJZETA DOLŽANA
se lepo zahvaljujemo kolektivu oorata ATN in sindikalni | podružnici Iskra Kranj za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Marta, sin Zvonko in žena Pavla Dolžan
ZAHVALA
Sindikalni podružnici Iskra-Commerce se iskreno zahvaljujeva za pozornost in finančno pomoč, ki sva je bila deležna ob praznovanju 19* letnice obstoja organizacije.
Dušan in Božo Lozar
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj, mdustrije za elckiromchamko, telekomunikacije elektroniko in avtoma d ko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilci — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva; ISKRA Kranj. Savska loka 4. telefon 22-221,j int. 333 — Tisk in klišejej »CP Gorenjski tisk« Kranj