Srnam teknejo mačehe str. 29 Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička tednik brez mosnjička! radio Št. 11 / Leto 70 / Celje, 19. marec 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn j\m M RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VOVrTEDNIR VSAK ČETRTEK -AGlfl 1 \Uto ---------K —--a K 2 ....________ Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 27.3.2015 v katerikoli trgovini Jager. »Kdor jezika špara, kruha strada« Tako pravi star pregovor, ki še vedno velja. Poznajo ga tudi vsi tisti mladi, ki intenzivno iščejo delo in jim ni odveč spraševati, če bi jih morda kje potrebovali. Nekateri se sami lotijo podjetništva in verjetno so zamisli iskali tudi na nedavni sejemski prireditvi, kjer smo ujeli modno revijo srednješolcev. str. 12-13, 27, 36-37 GOSPODARSTVO »Delavci so utrujeni, jezni in prestrašeni« str. 4 KEMO PLAST www.kemoplast.si CELJE Občina bi rada denar ZD Celje str. BISTRICA OB SOTLI »Nepravilnosti ni bilo!« str. 2 SPORT So zamajani temelji rokometnega kluba? str. 15 KRONIKA Umrla zaradi nepazljivosti z orožjem str. 17 ŽIVALSKI SVET ■ V V • V ■ Iščejo mačjega zastrupljevalca iz Pariželj str. 42 NA KOLESIH Avtoplin, prijazen za denarnico str. 43 2109900080957 UVODNIK TATJANA CVIRN Negotovost kot način življenja Ob pogledu na kakšno razigrano družbo mladih sama pri sebi kdaj rahlo zavistno ugotovim, da je tisti čas, ko sem podobno brezskrbno hodila po svetu, žal že zdavnaj minil. A se takoj za tem zavem, da ni razloga za zavist in da v teh časih mladost ni nobena posebna prednost, kaj šele brezskrbnost. Kvečjemu velika skrb za mnoge starše, ki svoje otroke še nekako pripeljejo skozi šolska obdobja, potem pa se velikokrat zatakne. Brez dela in kolikor toliko stalnega zaslužka mladi pač ne morejo zaživeti samostojno. Žalostno je prebirati izjave, da bi delali karkoli, če bi le dobili priložnost, in da je vsaka izkušnja zlata vredna. Šele potem, ko bi zaslužili, bi lahko razmišljali o tem, kaj si res želijo, do takrat pa gre predvsem za osnovno preživetje. Toda to obdobje lahko traja (pred)dolgo in neuspehi lahko vodijo v malodušje. Začaran krog torej, ki mu mnogi ne želijo podleči in se borijo iz dneva dan. Ohranjajo stike, iščejo nove pristope, se dodatno izobražujejo, vse za to, da bi bilo enkrat drugače, bolje, so nam pripovedovali mladi, ki smo jih poiskali za sogovornike v tokratnih prispevkih na temo podjetništva in zaposlovanja. Eni se v šolah učijo, kaj pomeni podjetništvo, vodijo in delajo v navideznem podjetju in se tako pripravljajo na vstop v resnični svet. Zagotovo jim je kasneje vsaj nekoliko lažje kot tistim, ki tega prej niso nikoli počeli. Šele po diplomi se mnogi na delavnicah in v zaposlitvenih klubih učijo, kako odpreti čim več vrat pri iskanju dela ali morda razviti svojo zamisel za uspeh na trgu. Resda ni nikoli prepozno, a je zagotovo razlika, če te o podjetniških pristopih učijo že od srednje šole ali te prijeme spoznavaš šele po študiju. Idealno je, če izhajaš iz družine, kjer je podjetništvo del vsakodnevnega življenja in razmišljanja, kjer podjetnost prineseš že z geni na ta svet. Toda večina nima te sreče, sami se morajo spoprijeti z vsemi ovirami za uresničevanje svojih poslovnih zamisli. Pri tem jim sicer lahko pomagajo v okviru raznih projektov, kjer jim olajšajo vsaj začetne korake, kar pa še ni zagotovilo, da jim bo uspelo tudi dolgoročno. In če mladi ne vedo, kako se lotiti stvari, je ponavadi tudi na drugi strani, med podjetniki in zaposlovalci, veliko takšnih, ki ne vedo, kaj početi s kopico teoretičnega znanja, ki ga mladi prinesejo iz šol, medtem ko jim manjka praktičnih izkušenj. Še en dokaz, da bi bilo treba v šolskih programih marsikaj spremeniti, saj na drugi strani ostajajo nepodeljene štipendije za tehnične poklice. Toda spremembe so vedno težavne in za mnoge je najbolj pomemben občutek varnosti in predvidljivosti. Zato bodo težko razumeli zgodbo tokratnega španskega sogovornika, ki je zapustil svojo domovino in se podal v negotovo prihodnost v naše kraje. Vsak dan razmišlja, kaj bo počel tisti dan za to, da bo preživel. Naporno? Za nas, ki jih nimamo več dobrih dvajset, zagotovo. Za mnoge mlade pa očitno način življenja, čeprav ne povsem prostovoljen. Ampak drugačnega, kot kaže, za večino ni več na voljo. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 2 1 14 nm 3 1 13 nc PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK m, EMMH a KS immn tm Po besedah nekaterih svetnikov so o vračilu zahtevka za vračilo 350 tisoč evrov izvedeli iz medijev. »Nepravilnosti ni bilo!« Občina Bistrica ob Sotli že najela pravno svetovalko BISTRICA OB SOTLI - Zadnja redna seja sveta občine, ki je bila minuli petek, je bila po pričakovanjih skoraj v celoti namenjena razpravi o vračilu evropskega denarja za projekt Obnova cest Sv. Križ, o katerem smo že poročali. Čeprav je bila osrednja točka dnevnega reda druga obravnava proračuna, so svetniki odločili, da jo umaknejo, saj v predlogu proračuna ni bilo predvidenega vračila približno 350 tisoč evrov, ki naj bi jih občina vrnila zaradi nepravilnosti pri izvedbi projekta. Te je pri nadzoru ugotovila služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Župan Franjo Debelak očitane nepravilnosti še naprej zavrača. Občina bo svoj prav verjetno dokazovala na sodišču. Projekt Obnova cest Sv. Križ je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je pri nadzoru ugotovila, da občina ni izpolnila pogoja z javnega razpisa, da mora znašati vrednost operacije najmanj 600 tisoč evrov z DDV. Skupna dolžina vseh obnovljenih cest je bila po njenih ugotovitvah veliko krajša od 5,5 kilometra, kolikor je bilo predvideno. Občina Bistrica ob Sotli tudi naj ne bi pridobila ustrezne projektne dokumentacije, ki je bila pogoj za izdelavo investicijskega »Razmišljam z zdravo kmečko pametjo. Če je bilo kaj narobe, bi morala država takoj odreagirati in ne da nam je dala pogodbo na to vsoto. S figo v žepu nam je dala pogodbo, napeljala nas je k temu, da smo ta sredstva zapravili, in zdaj hoče ta denar nazaj. To je pokvarjeno delo,« je ogorčen župan Franjo Debelak. programa, za izvedbo javnega naročila gradnje in izvedbo obnove cest Sv. Križa. »V gradbenih situacijah so bila obračunana, s strani nadzora potrjena in s strani občine plačana dela, ki dejansko niso bila izvedena,« še pravijo v vladni službi. Zaradi nepravilnosti pri izvajanju projekta so tako izrekli ukrep o vračilu vseh sredstev. Obenem so odločili, da projekt ni upravičen do sofinanciranja. Ravnali po pravilih? Župan Franjo Debelak vse očitke ostro zavrača. Kot pravi, je občina ves čas projekta ravnala v skladu z dovoljenji in s stališči ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in pogodbo o sofinanciranju. Vse svoje pogodbene obveznosti naj bi tudi izpolnila. MGRT je vse zahtevke občine za plačilo odobrilo in občini tudi nakazalo denar. Ugotovitve pri nadzoru na kraju samem naj bi bile, tako pravi Debelak, napačne in temeljijo na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Župan ministrstvu tudi očita, da je bila presoja na terenu izvedena brez prisotnosti predstavnika občine. »Kar zagotovo ni pravilen pristop in kaže na aroganco izvajalca nadzora na terenu in seveda sproža pomisleke, zakaj se je takšen postopek sprožil in čemu je namenjen,« je ogorčen. Debelak tudi poudarja, da v okviru projekta občina ni asfaltirala dvorišč, prav tako tudi ni omogočila okoriščanja za zasebne interese. O zahtevku izvedeli iz medijev Na očitke, da svetnikov ni obvestil o zahtevku za vračilo denarja in da so zanj izvedeli šele iz medijev, je Debelak po seji odgovoril: »To, da niso dobili vse dokumentacije, drži, vendar so bili o tem, da nam Na vprašanje, ali bo, če bo občina morala vrniti denar, odstopil, Debelak odgovarja: »Če mi bodo dokazali, da sem kot župan storil takšno napako, da sem kriv, bom absolutno odstopil. Trenutno sem tako razpoložen, da bi najraje rekel adijo. Po drugi strani pa je treba rešiti, kar se rešiti da. Zanesljivo tudi o tem razmišljam, nikakor nisem privezan na ta stolček.« grozi odvzem sredstev, obveščeni. Ne sicer takoj, ker sem mislil, da bomo glede na to, da smo imeli argumente v rokah, hitro rešili to zadevo. Informacije mogoče res niso bile popolne.« Zapravili premalo? Občina je sicer za nadaljnje reševanje zapletov glede zahtevka za vračilo denarja - ki ga je občina že zavrnila - najela pravno svetovalko Tadejo Hočevar. Ta je na seji pojasnjevala, zakaj očitane nepravilnosti ne vzdržijo. Kljub pojasnilom je več kot očitno, da pogoj z razpisa, da mora vrednost operacije znašati vsaj 600 tisoč evrov, ni bil izpolnjen. Debelak nam je odgovoril: »Razpis in naši projekti so bili pripravljeni za 600 tisoč evrov. Ponudniki pa so prišli z nižjo ceno. In za to nižjo ceno smo imeli tudi pogodbo z državo. MGRT je imelo pogodbo za 350 tisoč evrov in ne za 600 tisoč evrov. Se pravi, da nam je ministrstvo s pogodbo potrdilo, da je to v redu. In tudi prvi nadzor je vse potrdil in država nam je izplačala sredstva.« Kot pravi, verjame, da sodišče ugotovitvam nadzora ne bo pritrdilo. Občina sicer s pomočjo pravne svetovalke že pripravlja odzivno poročilo. Če bo morala vrniti denar, bo to zanjo ob proračunu, težkem zgolj 1,7 milijona evrov, precej hud finančni udarec. JERICA POTOČNIK Iz Vitanja za nadškofa Novoimenovani mariborski nadškof Lojze Cvikl je z našimi kraji tesno povezan VITANJE - »Bilo je veliko lepih trenutkov, marsičesa sem se naučil,« pravi pred odhodom iz Vitanja prvi mož župnije, duhovni pomočnik pater Lojze Cvikl. »V kraju ostajam do velikonočnega ponedeljka, saj bomo praznike obhajali še skupaj,« pravi jezuitski pater. V mariborskega nadškofa bo posvečen 26. aprila. V Vitanje se je priselil vši župnik namreč z večino pred štirimi leti, ko je tudi župljanov ni uspel najti sku-bistveno prispeval k uredi- pnega jezika, med drugim tvi tamkajšnjih razmer. Bi- so se pojavila nesoglasja Pater Lojze Cvikl iz Vitanja bo novi mariborski nadškof. Bival je tudi na tujem, v Rimu je bil predstojnik Papeškega kolegija Russicum. zaradi nasprotovanja preimenovanju ene od podružničnih cerkva, to je cerkve sv. Antona. Lojze Cvikl je postal med občani Vitanja zelo priljubljen. V tej župniji pušča opazno sled, saj so med njegovim razmeroma kratkim delovanjem uspeli obnoviti kar štiri cerkve. Posebej ogrožena je bila cerkev sv. Marjete, katere zvonik je bil vse bolj podoben stolpu v Pisi. Vodenje župnije v Vitanju ni bilo glavna Cviklova zadolžitev. Po finančnem polomu mariborske nadškofije je leta 2010 postal njen začasni ekonom. Zaenkrat je sklenjen sporazum z upniki. Do posvetitve bo vodil mariborsko nadškofijo kot njen administrator celjski škof Stanislav Lipovšek. Z našega območja spadata v okvir mariborske nadškofije širši območji Slovenskih Konjic in Zreč. Razgibana duhovniška pot Novoimenovani mariborski nadškof je z našimi kraji tesno povezan. Rodil se je leta 1955 v Celju in je doma iz Nove Cerkve pri Vojniku. Tam je obiskoval prve štiri razrede osnovne šole, ki jo je končal na Dobrni. Njegova duhovniška pot je razgibana, saj je opravljal najrazličnejše zadolžitve. Po magisteriju v Bruslju je postal župnik župnije Ljubljana Dravlje, ravnatelj dijaškega doma in pomočnik ravnatelja škofijske gimnazije, kjer je poučeval verouk osem let. Nato je postal predstojnik slovenskih jezuitov in med drugim rektor Papeškega kolegija Russicum v Rimu. Po vsem skupaj je za leto 2010 načrtoval tako imenovano sobotno leto na Malti. Zaradi nepričakovanih zadolžitev v Mariboru in Vitanju je načrte moral spremeniti. BRANE JERANKO Foto: SŠK Kdo bo po novem vodil Župnijo Vitanje, še ni znano. Celjski škof se bo moral odločiti, ali bo Vitanje dobilo rednega župnika oziroma ali bo sledila naslednja začasna rešitev. Novoimenovani mariborski nadškof Lojze Cvikl namreč uradno vodi župnijo kot duhovnik pomočnik, čeprav ga imajo tamkajšnji občani za vitanjskega župnika. NA KRATKO Protipoplavno varni LUČE - V občinskem središču so pred dnevi končali dela pri urejanju protipo-plavnih ukrepov, ki naj bi zagotovili poplavno varnost naselja. Izvajali so jih v dveh fazah. V zadnji fazi so od mosta čez Savinjo navzgor uredili 380 metrov nasipa, ki je delno ojačan z armiranim betonom. Med deli, ki so se začela jeseni, so obenem poglobili Savinjo. Prva faza protipoplavnih ukrepov je bila opravljena predlani, ko so uredili sotočje, znižali jez in usmerili tok reke s kamnitimi zložbami. Takrat so dela opravili na območju od mosta čez Savinjo v smeri proti Ljubne-mu. Država je za obe fazi namenila 1,7 milijona evrov. Kar tri poplave, ki so bile leta 1990, 2000 ter 2012 so v zadnjem obdobju prizadele Luče, prva poplava je terjala celo človeško življenje. BJ Najbolj prijazna upravna enota ŠENTJUR - Upravni enoti so uporabniki podelili najvišjo oceno v državi. Zadovoljstvo strank so zaposleni poudarjali tudi v preteklosti, saj so visoke ocene na tem področju dobivali vsa zadnja leta. Tokrat so uporabniki svoje zadovoljstvo ocenili z oceno 4,94, zaposleni pa s 4,50. Kot je povedala načelnica Marjana Me-tličar, pri prizadevanju za dobro izkušnjo strank niso edini. »Prepričana sem, da si vseh 58 upravnih enot, zaposleni v njih in pristoj- no ministrstvo prizadevamo, da bi bile stranke z našim delom čim bolj zadovoljne, da svoje delo opravljamo strokovno in prijazno ter ob racionalni porabi proračunskih sredstev.« V preteklem letu je skoraj 97 odstotkov vprašanih posameznikov v UE Šentjur prišlo na vrsto takoj ali so čakali največ pet minut. Za približno tri odstotke so zmanjšali materialne stroške, vse zadeve pa so rešili v zakonitem roku. StO Žalska pošta praznuje 150 let ŽALEC - Ob 150-letnici pošte so izšli filateli-stična kuverta z vložnim listom, kjer je opisana kratka zgodovina žalske pošte, in posebna osebna znamka ter priložnostni poštni žig. Pomen pošte in poštnih uradov se je skozi zgodovino spreminjal, kot se je spreminjal tudi način komunikacije. Kljub temu da sodobni mediji in elektronski komunikacijski kanali, s pomočjo katerih je izmenjava sporočil bolj preprosta in hitra, zmanjšujejo pomen pošte, bo tradicionalna oblika poši- Znan podžupan SLOVENSKE KONJICE - Župan Miran Gorinšek je za podžupana imenoval Petra Korena, ki funkcijo opravlja od začetka marca. Peter Koren prihaja iz druge volilne enote, natančneje z Zbelovega. Je aktualni občin- ljanja sporočil obstala, je prepričan direktor poslovne enote Celje Dušan Gomboc. Podobno meni tudi žalski župan Janko Kos, ki si želi, da bi imeli v občini dobro pošto, da bi bile storitve za uporabnike čim bolj poceni in da bi bili s poslovanjem zadovoljni lastniki in zaposleni. Filatelisti so ob tej priložnosti na ogled postavili manjšo razstavo 150 let Pošte Žalec. Obsežnejša razstava sledi konec septembra v likovnem salonu. LK ski svetnik iz vrst Slovenske demokratske stranke. Dva mandata je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Zbelovo. Funkcijo podžupana bo v mandatu 2014-2018 opravljal neprofesionalno. JP Vpis v vrtce že marca CELJE - Starši, ki želijo svoje malčke za prihodnje vrtčevsko leto vpisati v vrtec, morajo to storiti že marca in ne aprila, kot je bilo v veljavi do zdaj. Celjski mestni svetniki so februarja potrdili predlog sprememb pri vpisu otrok v vrtce, ki predvideva časovno prestavitev vpisa. To so storili zaradi optimizacije poslovanja vrtcev in nadgradnje sedanjih določb za zagotovitev transparentnosti vodenja postopkov. Kot je pojasnila višja svetovalka za predšolsko vzgojo v oddelku za družbene dejavnosti Sandra Stajn-ko, so izkušnje pokazale, da so postopki ob upoštevanju zakonodajnih procesov dolgotrajni, s to spremembo pa bodo omogočili, da se javni vpis konča že pred poletnimi počitnicami. Starši so namreč v poletnem obdobju težje dosegljivi. LK Dom v stečaju NAZARJE, CELJE - Okrožno sodišče je začelo stečajni postopek za javno podjetje Dom Nazarje. Gre za podjetje, ki je dolga leta skrbelo za oskrbo s toplotno energijo in bilo upravljavec stanovanj ter javnih stavb. Največ stanovanjskih stavb je imelo na skrbi v Nazarjah, druge so bile v Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Mozirju. Poleg tega je upravljalo javne stavbe v Nazarjah. Večina izgub podjetja je nastala zaradi daljinskega ogrevanja Nazarij, kjer je bilo prenizko število priključenih na omrežje. Med vzroki je prav tako delovanje športne dvorane, ki jo večina uporabnikov lahko uporablja brezplačno. Po začetku gospodarske krize je bilo zanjo vse manj pokroviteljev. Ko se je podjetje znašlo v izgubi, so jo pokrivali iz občinskega proračuna ter podjetje še dokapitalizirali. To ni zadostovalo. Nazadnje je prišlo do predloga za stečaj, in to na predlog Energetike Nazarje. Ta je poleg Občine Nazarje in Komunale Mozirje med največjimi upniki doma. Sanacijski načrt namreč ni uspel, saj vsi upniki niso bili pripravljeni odpisati dolgov podjetja v zadostni meri. Za stečajnega upravitelja javnega podjetja Dom Nazarje je določen Igor Bončina, rok za prijavo upniških terjatev je začetek junija. Za oskrbo s toplotno energijo je koncesijo že dobilo podjetje Energetika Nazarje, upravljanje nepremičnin so prevzeli upravniki iz Žalca, Velenja in z Jesenic. V javnem podjetju Dom Nazarje so bili dva zaposlena in direktor, ki je imel polovični delovni čas. BJ POLNA NOC POPUSTOV fLATE NIGHT SHOPPING* city/center Vse nolboljšt »nočno nakupovanje 4 GOSPODARSTVO Utrujeni, jezni, prestrašeni O razmerah v laškem zdravilišču je prvič javno spregovoril predsednik sindikata v podjetju Boštjan Salobir »Zaposlenim sploh ni pomembno, kdo je ali bo lastnik Thermane. Potrebujejo le pravo vodstvo.« Boštjan Salobir je v Thermani začel delati že kot študent, v podjetju se je zaposlil leta 1999. Na vprašanje, zakaj tudi sam tako kot marsikdo v zadnjem času ni odšel drugam, odgovarja, da bi bilo to glede na vse informacije, ki jih ima, nepošteno do ostalih zaposlenih. »Mnogi so že dali odpoved, tisti, ki so ostali, prihajajo v službo z vse večjim odporom in s solzami v očeh. Si predstavljate, kako trpijo, ko morajo v sebi potlačiti vsa ta čustva in biti nasmejani pred gosti!« Zaposleni v laški Thermani, vsaj večina, so pred težko odločitvijo. Na jutrišnjem zboru delavcev se bodo morali izjasniti, ali podpirajo predlog sindikata, da mora podjetje čim prej dobiti novo vodstvo. V Thermani vre že nekaj časa. Začelo se je kmalu po prihodu novega predsednika uprave Andreja Bošnjaka, z razglasitvijo plačilne nesposobnosti in uvedbo postopka prisilne poravnave oktobra lani pa se je nezadovoljstvo le še stopnjevalo. Dodatno so ga povečali še poskusi razlastitve delničarjev, izpodbojne tožbe na skupščinske sklepe in ugovori zoper uvedbo prisilne poravnave. Kljub stiskam zaradi razmer v podjetju so zaposleni do zdaj molčali, strah, da bi zaradi javno povedanega mnenja izgubili službo, je bil očitno prevelik. »Napočil je čas, da povemo, kako je vsebina zgodbe povsem drugačna od njenega naslova,« pravi predsednik sindikata Boštjan Salobir. »Zaposleni smo namreč tisti, ki bomo s svojim delom reševali podjetje. Zato je prav, da javnost izve, kaj se nam dogaja in kaj ob tem čutimo, predvsem pa, kaj želimo.« Kaj je sodu izbilo dno, da ste se vendarle odločili javno spregovoriti o razmerah v Thermani? Julija bo že dve leti, odkar je funkcijo predsednika uprave prevzel Andrej Bošnjak, podjetje pa še vedno nima jasne strategije in vizije, nima organizacijsko kadrovske politike niti sistemizacije delovnih mest, če navedem samo ključna področja. Predsednik uprave je ob svojem prihodu zaposlenim veliko obljubil, njegovi načrti so bili res veliki, danes lahko rečem kar me-galomanski. Žal je vse ostalo le pri besedah. Obljube smo takrat dali tudi zaposleni in jih v celoti izpolnili. Septembra 2013 smo se namreč zavezali, da bomo tudi sami pomagali podjetju. Za leto in pol smo se odpovedali delu plače, a smo kljub temu ves čas svoje delo opravljali z enako vnemo in zavzetostjo kot prej. Vodstvo se je pred kratkim odločilo za ukinitev štirih pomembnih delovnih mest. Štiri delovna mesta so v tako velikem podjetju, kot je Thermana, sicer zelo malo, a se v svetu delavcev in sindikatu proti njihovi ukinitvi zelo odločno borite. Zakaj? Se bojite, da je to le vrh ledene gore in bo sledilo bolj obsežno odpuščanje, ali v tem vidite obračunavanje z morda neposlušnimi kadri? Seveda drži, da usoda podjetja ni odvisna od štirih delovnih mest in ljudi, ki jih zasedajo. Vendar je za temi ukinitvami veliko umazane igre. V času prisilne poravnave je v tako velikem podjetju ukinjati delovno mesto vodje nabave in vodje programa medicine, ki je gonilo Ther-mane, pravi absurd. Trije zaposleni so odpoved dobili zato, ker niso prikimavali predsedniku uprave, ampak so razmišljali s svojo glavo in za svoje delo tudi prevzemali vso odgovornost. Upravi to očitno ni ustrezalo. Takoj po ukinitvi teh štirih delovnih mest, kar jo utemeljuje z optimizacijo delovnih procesov in nižanjem stroškov, je namreč uprava za opravljanje teh istih nalog začela novačiti zunanje svetovalce in izvajalce. S tem je zelo jasno sporočila, kaj stoji za vsem skupaj. Kaj najbolj zamerite predsedniku uprave? Je to res samo očitek, da še vedno ni sestavil nove strategije podjetja? Bom zelo jasen. Zamerim mu veliko besed in nobenih dejanj. Uprava nima vizije, ker sploh ne pozna notranjega ustroja podjetja. To je tudi razlog, da Thermana nima strategije razvoja in je s tem vodstvom tudi nikoli ne bo imela. Med zaposlenimi v Ther-mani in tudi med ljudmi izven nje je bilo večkrat mogoče slišati, da se predsednik uprave naj ne bi spoznal najbolje na turistično panogo in na dejavnosti, s katerimi se ukvarja zdravilišče. Drži? Andrej Bošnjak ne pozna procesov dela v posameznih programih podjetja niti ni nikoli kazal zanimanja, da bi jih spoznal. Očitno meni, da obvlada vsa področja. Pred njegovim prihodom naj bi vse in vsi delali slabo, zato je, kot pravi že od začetka, treba vse spremeniti. Samo kaj in na kakšen način, še ne ve. Zaskrbljujoče je tudi, da v kolegiju sedi večina tistih, ki so bili pred leti soustvarjalci Thermane, zdaj pa ti isti ljudje pravijo, kako je bilo prej vse zanič in spet kimajo. Kako naj človek vse to razume? Torej ne verjamete, da je Andrej Bošnjak prišel v Thermano zato, da bi jo rešil in postavil njen razvoj na nove temelje? Že dolgo je jasno, da je njegov cilj daleč od tega. Pred časom je iz Therma-ne prišlo nekaj anonimnih pisem, ki so med drugim razkrivala obup zaposlenih. Zakaj ljudje ne upajo na glas povedati svojega mnenja? Tudi vi ste potrebovali kar nekaj časa, da ste spregovorili javno. Tisti trije, ki so dobili odpoved, so imeli ves čas težave zaradi svoje želje po uveljavljanju pravice do svobode govora in razmišljanja. Zaposleni smo bili pri svojem delu povezani z vsemi tremi in smo ves čas spremljali njihove zgodbe. O vsem, kar se jim je zgodilo, obstajajo tudi zelo natančni kronološki zapisi. Vendar niso edini, ki so imeli neprijetne izkušnje z vodstvom samo zato, ker se niso pustili prepričati in se ujeti v zanko. Mednje sodim tudi sam. In ko poznaš vsaj katero od teh zgodb, razumeš, zakaj se zaposleni ne upajo izpostaviti. Strah je še večji, ker ne gre samo zanje, ampak tudi za družine, za otroke, ki so od njih odvisni. Takšne razmere so se v podjetju začele kmalu po prihodu novega predsednika uprave. Se ves ta pritisk pozna pri delu zaposlenih? Je raven kakovosti storitev v zdravilišču padla? Seveda sta prisotna strah in obup, vendar nam zavedanje, da si bomo plačo lahko zaslužili samo z zadovoljnimi gosti, daje moč, da delo opravljamo dobro. O motivaciji ne moremo govoriti, ker je ni, o lahkih delovnih pogojih tudi ne, saj nas je vsak dan manj. To me zelo skrbi. Ker večina zaposlenih opravlja fizično in psihično zelo zahtevno delo, ne bi smeli biti še dodatno obremenjeni s težavami v podjetju. Pa smo in to zelo! Glede na to, da dobro opravljamo svoje delo, da smo lojalni podjetju in da smo se za njegovo dobro pripravljeni marsičemu odreči, si takšnega početja vodstva ne zaslužimo. Se zaposleni počutite ogoljufane, ker ste pristali na znižanje plač? Razlog za takšen ukrep, to je »signal« bankam, da bodo pristale na reprogramiranje dolgov Thermane, je bil glede na dogajanje v zadnjem letu najbrž popolnoma brez smisla. Prizadeti smo in res se počutimo ogoljufane, saj tega denarja niso namenili za saniranje finančnega stanja podjetja, ampak so ga porabili za negospodarne naložbe in mnoge napačne poteze predsednika uprave. Nihče od zaposlenih se ni zlahka odpovedal delu plače. Vsi smo zategnili pas in življenje doma prilagodili nižjim prihodkom. Tega za podjetje nismo naredili prvič, vendar imamo manipuliranja in praznih obljub zdaj dovolj. Večino prihodka ustvarjamo zaposleni in svoje delo opravljamo dobro. Kakšen pa je prispevek vodstva? Zakaj po vašem mnenju uprava ni izpeljala do konca dogovora z bankami o repro-gramu posojil? Ne vem, saj zaposleni kljub prošnjam upravi, naj nam svoja dejanja pojasni, nismo dobili konkretnih odgovorov. Zgodb je veliko, celo preveč, njihov namen pa je zamegliti bistvo. Lahko bi sicer ugibal, kaj je bil razlog, a ne bom. Zagotovo pa ima predsednik uprave najmanj en odgovor na to vprašanje. Mali delničarji Thermane že nekaj časa opozarjajo, da je bila uvedba prisilne poravnave nepotrebna, češ da je bila plačilna nesposobnost družbe razglašena na osnovi spornih cenitev premoženja. Se strinjate z njimi? O cenitvah se je res veliko govorilo in verjamem, da se še bo. Lahko samo rečem, da je »nekaj gnilega v deželi Šentflorjanski«. Upam, da še imamo pravno državo in bo s pravnimi postopki prava resnica prišla na dan. Je grožnja s stečajem, ki jo je v zadnjem času večkrat mogoče slišati v podjetju, le še eden od načinov uprave, da zaposlenim in njihovim vodjem, to je tudi vam, zapre usta? Kot predsednik sindikata že ves čas poslušam, da zaposleni ne razumemo dela uprave, da je ne podpiramo, da bomo zaradi tega krivi za nadaljnje ukrepe in da se predsednik uprave in celotno vodstvo borita za nas. Lepo vas prosim! Kako se lahko brez strategije boriš in delaš za zaposlene ter za dobrobit podjetja? Tudi vaša odgovornost za dogajanje v Thermani, glede na to, da ste podpredsednik nadzornega sveta, ni ravno majhna. V nadzornem svetu sva dva predstavnika delavcev, na nepravilnosti in negospodarno ravnanje opozarjava že več kot leto. Dejstvo je, da je nadzorni svet preveč pasiven in se bo tudi na tem področju moralo kaj spremeniti. Kakšen razplet usode Thermane si sploh želite zaposleni? Želimo si vodstvo, v katerega bomo verjeli in ki bo tudi samo verjelo v podjetje ter bo delalo v njegovo korist in ne v korist kapitala. Vse ostalo bomo tako kot do zdaj s svojim delom opravili zaposleni. In kar rečemo mi, to tudi storimo. Skratka, ne bomo dovolili, da 160 let tradicije in trud vseh tistih, ki so kdajkoli delali v Thermani, uničijo kapitalski lobiji. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Polzela ima novo vodstvo Tovarno nogavic bo začasno vodil Branko Krašovec. Nadzorni svet ga je na mesto predsednika uprave imenoval v začetku tedna, potem ko se je dosedanja predsednica uprave Karmen Dvorjak odločila za odhod iz podjetja. Dvorjakova je poudarila, da je iz Polzele odšla sporazumno in ne zaradi zahtev Družbe za upravljanje terjatev bank. Kot je znano, je tovarna nogavic v prisilni poravnavi dobila nove lastnike. Banke in še nekaj drugih upnikov so dobre tri milijone evrov terjatev do podjetja spremenili v lastniške deleže. Največja lastnica je zdaj s skoraj 30-odstotnim deležem država, ki je v osnovni kapital pretvorila za skoraj 930 tisoč evrov svojih terjatev. Družba za upravljanje terjatev bank je prevzela petino lastništva, večino preostalega lastniškega deleža so si razdelile Nova Ljubljanska banka, Gorenjska banka, Deželna banka, Nova KBM in Hranilnica Lon. Prav sprememba lastništva je bila po trditvah Dvorjakove tista, ki je vplivala na njeno odločitev o odhodu iz podjetja. Kot je dejala, imajo po potrditvi prisilne poravnave novi lastniki pravico in tudi dolžnost, da izberejo novo vodstvo. Nadzorni svet je ocenil, da je delo v tovarni nogavic, kamor je prišla leta 2012, opravila uspešno. Začasni predsednik uprave Branko Krašovec, ki je v Polzelo prišel leta 2013 na povabilo Dvorjakove, je bil doslej v podjetju odgovoren za trženje. Nadzorni svet je odločitev o njegovem imenovanju utemeljil z dejstvom, da Polzela v trenutnih razmerah potrebuje nekoga, ki je v podjetju že dlje časa. Krašovec se je te dni kot predsednik uprave že podpisal pod sklic seje skupščine, ki bo 30. marca. Novi lastniki bodo odločali o zmanjšanju števila članov nadzornega sveta. JI GOSPODARSTVO 5 Skupina Gorenje v številkah: leto 2014 leto 2013 Prihodki od prodaje: 1,245 mrd 1,240 mrd Čisti dobiček/ izguba: 1,2 mio -25 mio Zadolženost: 331,8 mio 358,8 mio Število zaposlenih: 10.468 10.639 Kljub krizi v Ukrajini in Rusiji poslovali bolje Gorenje predstavilo poslovne rezultate za lani Kljub zaostrenim političnim razmeram v Ukrajini in poslabšanju gospodarskega položaja v Rusiji, državah, ki predstavljata pomembna trga za Skupino Gorenje, je velenjska družba v letu 2014 poslovala bolje kot leto prej. Skupina Gorenje je lani prihodkov in jih v primerjavi ustvarila 1,24 milijarde evrov z letom 2013 povečala za 0,4 odstotka. Dobiček iz poslovanja je povečala za skoraj 20 odstotkov, na več kot 43 milijonov evrov, čisti dobiček je znašal 1,2 milijona evrov. V letu 2013 je skupina Gorenje V Skupini Gorenje so v letu 2014 imeli povprečno 10.468 zaposlenih, kar je 171 manj kot v letu 2013. Število zaposlenih se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v švedski družbi Asko Appliances AB ob prenosu proizvodnje s Švedske v Slovenijo v letu 2013, deloma tudi zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v matični družbi Gorenje. Povečalo se je število zaposlenih na proizvodni lokaciji v Valjevu v Srbiji, kjer so zaradi preselitve proizvodnje samostojnih hladilnikov povečali obseg proizvodnje. Zaradi prestrukturiranja prodajne mreže v letih 2013 in 2014 so v Gorenju znižali število zaposlenih v prodajni mreži v Turčiji, Franciji, na Slovaškem in Češkem ter v Skandinaviji in Severni Ameriki. zabeležila izgubo v višini 25 milijonov evrov. Vpliv padca rublja V Gorenju so pri poslovanju močno občutili krizne politične in vojne razmere v Ukrajini, zaradi česar je skupina na tem trgu ustvarila za skoraj polovico nižje prihodke oziroma za 26 milijonov evrov manj kot v letu 2013. Na poslovanje sta pomembno vplivala tudi zaostritev gospodarskih razmer v Rusiji in največji padec rublja v zadnjih letih, ki je izgubil skoraj 40 odstotkov vrednosti. Na ruskem trgu je Gorenje sicer povečalo obseg prodaje, vendar so bili prihodki zaradi visoke depreciacije rublja nižji od načrtovanih. Znižali zadolženost Višje prihodke kot v letu 2013 je Gorenje ustvarilo v Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Balkanu, v Avstraliji, Severni Ameriki, a tudi doma, v Sloveniji. Povečalo je tudi obseg prodaje aparatov v višjih cenovnih razredih. Skupina Gorenje je lani zadolženost znižala za nadaljnjih 27,1 milijona evrov na 331,8 milijona evrov. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac bistveno izboljšanje poslovanja skupine v primerjavi z letom 2013 pripisuje učinkom prestrukturiranja, izboljšanju proda- je, obvladovanju stroškov in hitremu odzivu družbe na drastično poslabšanje razmer v Ukrajini in Rusiji. Rusija še naprej nestabilen trg Rusija bo tudi v tem letu za Gorenje predstavljala trg, ki prinaša največ negotovosti. Po desetletju rasti zato Skupina Gorenje pričakuje, da bo v Rusiji ustvarila manjše prihodke kot prej. Da bi omilila učinke slabših makroekonomskih razmer, ki jih pričakuje predvsem v prvi polovici leta, prilagaja cenovno politiko, optimizira stroške poslovanja in pro-duktno ponudbo z naborom nove generacije vgradnih kuhalnih aparatov, po katerih je Gorenje v Rusiji tudi najbolj prepoznano. Zaradi negotovosti na ruskem trgu so v Skupini Gorenje pripravili različne scenarije poslovnega načrta za letošnje leto. Skladno z realističnim scenarijem tako v letu 2015 načrtujejo prodajo v višini 1,22 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja v višini 43,1 milijona evrov, medtem ko naj bi čisti dobiček letos znašal 6,1 milijona evrov. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) Tudi zaposleni imajo seznam zahtev Danes se izteka rok za oddajo zavezujočih ponudb za dokapitalizacijo in nakup deleža v Pivovarni Laško. Za skupno prodajo se odloča vedno več njenih lastnikov, saj sta se ta teden prodajnemu konzorciju pridružila še Sklad obrtnikov in podjetnikov ter Banka Koper. Delež, ki je na prodaj, znaša zdaj že 51,1 odstotka. Do zdaj so konzorcij sestavljali Družba za upravljanje terjatev bank, Kapitalska družba, Alpen invest, Aban-ka, KD Skladi, Nova KBM in Zavarovalnica Triglav. Med najresnejšimi kandidati za nakup pivovarne so poleg nizozemskega Heinekena, ki je svoje namere uradno že potrdil, še štirje finančni skladi. V prodajni postopek se želijo vključiti tudi zaposleni. Upravi, lastnikom in nadzornemu svetu so poslali svoj seznam zahtev, ki naj bi postale del kupoprodajne pogodbe z bodočim lastnikom. Kakšne so njihove konkretne zahteve, predsednik sindikata v laški pivovarni Andrej Škorja ne želi razkriti. Pravi le, da zaposleni v Laškem skupaj z zaposlenimi UREDITE SVOJ VRT Z MOTORNIMI PREKOPALNIKI MARKO7 ...HITRO GA LAHKO OPREMITE S ...NAJBOLJŠI POMOČNIK NA VRTU v Pivovarni Union pričakujejo, da bo novi lastnik ohranil proizvodnjo v obeh pivovarnah in poskrbel za njun dolgoročni razvoj. Pričakujejo tudi, da bo ohranil število zaposlenih in ne bo znižal plač. »Tudi zaposleni se zavedamo, da je zaradi veli- ke zadolženosti prodaja pivovarne nujna, vendar želimo, da se pri tem ne zniža raven pravic, ki jih imamo zdaj,« poudarja Škorja. V Pivovarni Laško je trenutno zaposlenih 350 ljudi, kar je za 20 več kot pred dvema letoma, v Pivovarni Union je število zaposlenih še nekoliko višje. S plačami so zadovoljni, pravi Škorja, saj še vedno presegajo zneske, ki jih določa kolektivna pogodba. JI Lani rekordno v Citycentru Citycenter Celje po devetih letih uspešnega poslovanje utrjuje položaj vodilnega nakupovalnega središča v širši celjski regiji in tretjega centra v Sloveniji. V devetih letih je Citycenter Celje, kjer trenutno ponudbo oblikuje 90 trgovskih podjetij, obiskalo več kot 40 milijonov ljudi. V preteklem letu so trgovine skupaj ustvarile 100 milijonov evrov prometa in zabeležile 5,1 milijona obiskovalcev. Uspešen poslovni izid preteklega leta je po besedah vodje centra Darje Lesjak odraz nenehnih prizadevanj za izboljšanje ponudbe in infrastrukture objekta ter odlične ekipe sodelavcev. »V leto 2014 se še vedno z veseljem ozremo, saj je bilo v vseh pogledih leto presežkov,« je povedala Lesjakova. Lani so v zgolj štirih mesecih po najsodobnejših arhitekturnih trendih prenovili vzhodni del centra in razširili ponudbo. Za prenovo so namenili pet milijonov evrov. Boštjan Brantuša, direktor podjetja SES Center Manegment, ki upravlja s štirimi največjimi nakupovalnimi središči v Sloveniji, tudi s celjskim, je razkril nekaj številk, na podlagi katerih optimistično zrejo tudi v prihodnost. Tako so decembra lani, po otvoritvi prenovljenega dela centra, beležili kar 40 odstotni porast prometa v primerjavi z decembrom 2013. Tudi januarja letos so poslovali za enajst odstotkov bolje kot v prvem mesecu leta 2014. Trenutno je v celjskem nakupovalnem središču skupaj zaposlenih 800 ljudi. LK Znani novi lastniki bivšega Gradisa Sodišče je stečajnemu upravitelju Gradisa Zlatku Hohnjecu dalo soglasje, da sklene pogodbo s kupci poslovno-skladiščnega kompleksa v Bukovžlaku. Hohnjec je kompleks prodal na nedavni dražbi. Edini dražitelj na dražbi je bil konzorcij, v katerega so se združili podjetji Ecobeton iz Latkove vasi in Rakan iz Celja ter samostojna podjetnika Ludvik Mastnak z Ljubečne in Branko Guzej z Marija Gradca. Trije so prostore na območju Gradisa že do zdaj imeli v najemu. Novi lastniki bodo za skoraj dva hektarja veliko zemljišče, na katerem so približno tisoč kvadratnih metrov velika upravna stavba, skladišče, dve delavnici in betonarna, plačali 1,15 milijona evrov. Na prvi dražbi leta leta 2011 je znašala izklicna cena za kompleks 5 milijonov evrov. JI Kako bodo razdelili dobiček zdravstvenega doma? Občino mikajo prihranki - Porabila bi ga za ostale (negospodarske) dejavnosti V prenovo stavbe v Gregorčičevi ulici 6 naj bi ZD Celje vložil 1,8 milijona evrov, čeprav je strokovni svet ZD sprejel stališče, da je gradnja prizidka, kamor naj bi selili razvojne ambulante, nevrofizioterapijo in fizioterapijo, edina sprejemljiva rešitev. »V stavbi v Gregorčičevi ulici 6 dejavnosti zagotovo ne bi mogli opravljati, ker je za invalide nedostopna, ločena od matične ustanove z zelo prometno cesto in brez parkirišča,« je dejala predstavnica strokovnega sveta Anita Jagrič Friškovec. »Zakaj bi se prijavljali na razpise za izvajanje zdravstvenih storitev, zakaj bi izvajali laboratorijsko dejavnost za druge zdravstvene domove, zakaj bi izvajali dežurstva na raznih prireditvah, zakaj bi čistili prostore najemnikov, če gredo vsi presežki iz tega naslova v proračun MOC? Z upadom motivacije zaposlenih problema presežkov v prihodnje tudi ne bo. Še več, ne bo tudi tistih sredstev, s katerimi smo v preteklosti sami obnovili celoten zdravstveni dom in ga opremili z najsodobnejšo opremo na vseh področjih,« so zaposleni zapisali v odprtem pismu mestnim svetnikom in jih pozvali, naj predlaganega odloka ne podprejo. CELJE - Zaposlene v Zdravstvenem domu Celje je močno razburila novica, da naj bi še v tem letu namesto za novogradnjo 1,8 milijona evrov namenili za obnovo občinske stavbe v Gregorčičevi ulici 6, kamor naj bi se nato preselile fi-zioterapija, uprava in skupne službe. Svet zavoda za zdaj zagovarja stališče, da dobička ne bi namenili za naložbe in bi tako ostal nerazporejen. O možnostih njegove delitve bodo že na naslednji seji, v torek, odločali mestni svetniki. »Več kot dvajset let smo namensko varčevali in zbirali sredstva. Zdaj, ko bi končno lahko zgradili fizioterapijo in reševalno postajo, nam občina želi vzeti ta denar,« je bil ogorčen in razočaran odgovorni zdravstveni delavec nujne medicinske pomoči in reševalne postaje Celje Dorijan Zabukovšek. »Vsa leta se Mestna občina Celje (MOC) kot ustanoviteljica ni vmešavala v presežke javnega zavoda, hkrati vanj tudi nikoli ni vlagala,« je poudarila predstavnica strokovnega sveta Anita Jagrič Friškovec. Konec lanskega leta je imel Zdravstveni dom Celje v tržni in zdravstveni dejavnosti skupaj skoraj 3,5 milijona evrov presežkov. (Ne)primerni prostori ZD Celje se že mnogo let trudi, da bi uredil problem neustreznih prostorov za dejavnosti v kleti, ki je bila že dvakrat poplavljena. Ti prostori so poleg tega prenizki, temni in vlažni. »ZD je ves čas imel vizijo, da bi rešil problem neustreznosti prostorov z novogradnjo na mestu sedanje reševalne postaje, in je v ta namen var-čeval. Zdaj ko smo z dobrim gospodarjenjem privarčevali dovolj, da bi lahko rešili prostorsko stisko, nam ustanovitelj onemogoča možnost za dolgoročno rešitev problema,« so zapisali v pismu, pod katerega se je podpisalo tudi vodstvo. Občina je sicer predlagala že več rešitev, že nekaj let jim v odkup in prenovo za izvajanje zdravstvene dejavnosti ponuja prostore v Gregorčičevi ulici 6 in stavbo meščanske vile Sonja v Kersnikovi ulici 1, ki je tudi v neposredni bližini ZD Celje. Obnova obeh je ocenjena na dva milijona evrov, denar pa naj bi zagotovil ZD. Ob tem so za dokumentacijo za gradnjo prizidka, ki bi primerno zaokrožil dejavnost zdravstvenega doma na enem mestu, že odšteli 44 tisoč evrov. V občini so prepričani, da predlagana rešitev prispeva k uresničitvi cilja, da nepremičnine v lasti ustanovitelja v starem mestnem jedru dobijo svojo funkcijo. S spremembo odloka do denarja Zdravstveni dom Celje uspešno posluje in si je z dobrim gospodarjenjem ter učinkovitim vodenjem v preteklosti ustvaril pomembne presežke. Ti, kot je razvidno iz poslovnih poročil zavoda, ostajajo neporabljeni. Ker doslej ni bilo ustrezne pravne podlage za prerazporeditev sredstev za javno korist vseh občanov v okviru proračuna, bo občina mestnemu svetu predlagala spremembo odloka, po katerem bi lahko presežek, ki ga ZD Celje ustvari z opravljanjem tržne dejavnosti, vplačali v proračun ustanovitelja, če bi se ta tako odločil. Po obstoječem odloku so namreč vsi presežki zdravstvenega doma namenjeni izključno za zdravstvo. Če bodo svetniki predlagano spremembo podprli, bo ZD Celje k občinskemu proračunu prispeval 1,28 milijona evrov, ki jih je sprva želel vložiti v posodobitve in razvoj dejavnosti. »Gre za znesek tržnega presežka preteklih obdobij,« pojasnjujejo v oddelku za družbene dejavnosti in poudarjajo, da gre za povsem zakonito rešitev, o kateri se je že izreklo tudi Računsko sodišče. Zaposleni v ZD Celje dvomijo, da člen Zakona o zavodih, na katerega se občina sklicuje, omogoča ustanovitelju »tako grob poseg v izvajanje zdravstvene dejavnosti«. Kljub temu, da želi občina s pomočjo prihrankov ZD Celje zagotoviti vzdržnost proračuna za tekoče leto, pa bo moral zdravstveni zavod morebitno selitev dela dejavnosti financirati z lastnimi sredstvi. Bodo na slabšem občani? Jagrič Friškovčeva je prepričana, da takšen predlog ni dober. Predvsem ne razume, zakaj bi si občina prilastila privarčevana sredstva. Če bodo takšen odlok sprejeli zdaj, naj se v proračunsko blagajno stekajo presežki, ki jih bodo šele ustvarili. »Neracionalno bi bilo, da bi se ob obstoječih praznih prostorih v lasti ustanovitelja, ki so v neposredni bližini zavoda, gradil prizidek,« so prepričani v oddelku za družbene dejavnosti. V občini menijo povsem drugače. Polona Ocvirk, vodja oddelka za družbene dejavnosti, v obrazložitvi spremembe odloka zagotavlja, da predlagana rešitev ne posega v dosedanji način, obseg in kakovost izvajanja javne službe, saj bo za to poskrbljeno kot doslej. »Gre zgolj za ukrep, ki bo v javno-finančni stiski zagotovil enakomernejšo porazdelitev sredstev za izvajanje vseh negospodarskih dejavnosti (vrtci, šole, javna kuhinja ...). Poleg tega predlog ne bi posegel v sredstva, predvidena za investicijska vlaganja.« Delavci in pet sindikatov, v katere so vključeni zaposleni ZD Celje, ob tem opozarjajo na motivacijski dejavnik. Kljub temu, da s spremembo odloka občina ne bo posegla v kvoto sredstev namenjenih za nagrajevanje zaposlenih v zakonsko dovoljenih višinah, so se zaposleni izrekli, da dodatnega dela, če bo odlok sprejet in denar prenakazan, ne bodo več opravljali. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA TRI MESECE do POLETJA Tepejo jih leta RADEČE - Minuli torek se je končal občinski razpis za štiri neprofitna stanovanja. V Radečah je sicer približno 60 občinskih stanovanj, ki so vsa neprofitna, a ker so precej stara, zanimanje zanje ni preveliko. Upravljavec Kulturno-turistično-rekreacijski center Radeče je prosta stanovanja obnovil, tako da so pripravljena za nove najemnike. Direktorica tega javnega zavoda Marija Imperl je pojasnila, da se občani sicer zanimajo za najem, a prevelikega povpraševanja v KTRC ne beležijo. Ker so stanovanja starejša, niso najbolj privlačna za najemnike, ki imajo na izbiro tudi precej tržnih stanovanj. Imperlova je dodala, da najemniki vedno težje poravnavajo svoje obveznosti. Kljub temu da je število neplačnikov precejšnje, v Radečah doslej deložacij ni bilo treba izvesti. So se pa morali v KTRC, da bi poplačili svoje terjatve, doslej obračati tudi na sodišče, da je odobrilo izterjave in rubež premičnin ali nepremičnin. TV Dražja pomoč na domu VRANSKO - Zaradi nove metodologije pri izračunu cen socialnovarstvenih storitev je z marcem dražja pomoč na domu, ki jo v občini kot koncesionar zagotavlja Zavod svetega Rafaela Vransko. Kot je povedala direktorica Mojca Hrastnik, je cena ure pomoči na domu sedaj 16 evrov. Od tega bo občina v obliki subvencije prispevala 8,55 evra, medtem ko bodo morali uporabniki plačati 7,45 evrov, kar zanje pomeni kar 72-odstotno podražitev. Hrastnikova tako predvideva, da se bo povpraševanje po tovrstnih storitvah nekoliko zmanjšalo, a je prepričana, da odpovedi ne bo veliko. Ob tem poudarja, da so stiske ljudi, ki jih vidijo na terenu, resnično hude, zato si bodo prizadevali, da bi posameznikom s socialnega dna pomagali pridobiti soglasje centra za socialno delo, s čimer bi lahko bila cena pomoči zanje vsaj nekoliko nižja. LK TRIMESEČNI PAKET HUJSANJA izguba odvečne telesne teže sprememba prehranjevalnih navad • sprememba sestave telesa (manj maščob, več mišic) STARA CENA PAKETA NOVA CENA 350 € MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE (s karticami NLB) • delavnice o zdravi prehrani • vadba z osebnim trenerjem • vadba po individualnem programu • meritve sestave telesa • neomejena karta za fitnes, funkcionalno dvorano in skupinske vadbe • celje ipavčeva 22 • 040 50 20 60 • www.top-fit.si TOP FIT center za zdravje in rekreacijo I NA KRATKO Prejel rusko odlikovanje V spomin in opomin ŠMARJE PRI JELŠAH - Veleposlaništvo Ruske federacije je ob 70. obletnici zmage v drugi svetovni vojni v ponedeljek podelilo medaljo Alojzu Dolničarju. Dolničar sicer izvira iz Ljubljane, od leta 1996 pa živi v Šmarju pri Jelšah. Odlikovanja Ruske federacije, s katerim je v Sloveniji nagrajenih le nekaj več kot 30 ljudi, se je prejemnik močno razveselil. Dejal je, da se še danes spominja, da so partizani na Štajerskem veliko sodelovali z ruskimi vojaki. Slednje je označil kot dobre, borbene in poštene može. Medaljo je Dolničarju podelil kapitan bojne ladje Mihail Glagazin, vojaški, letalski in mornariški ataše. TV Spomin na začetke poučevanja ZREČE - Kulturno društvo Janeza Koprivnika in Krajevna skupnost Gorenje pri Zrečah sta prejšnji mesec v večnamenski dvorani na Gorenju pripravila prireditev, na kateri so se spomnili začetkov poučevanja otrok pri sv. Kunigundi na Pohorju. Letošnje leto je na Zreškem posvečeno dvestoletnici šolstva na tem območju, zato je kar nekaj prireditev namenjenih tej tematiki. Na prireditvi na Gorenju so predstavili tudi osnovnošolski jubilejni zbornik v spomin na staro šolo pri sv. Kunigundi. Zbornik avtorja Antona Gričnika nosi naslov Zlata valeta. JP Za ceste bo skrbel Voc ŠMARTNO OB PAKI - Za javno gospodarsko službo vzdrževanja cest v občini bo v naslednjih petih letih skrbelo podjetje Voc iz Celja, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. »Ob ogledu ponudbe smo ugotovili, da izpolnjuje vse pogoje, med prispelimi vlogami pa je bil Voc najugodnejši glede cene,« je izbor kratko pojasnil župan Janko Kopušar. Pogodbo z novim koncesionarjem bodo v občini podpisali do konca meseca. RG Venec sta k spominskemu obeležju položila ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley in predsednik republike Borut Pahor. (Foto: TT) Na območje Andraža nad Polzelo je 19. marca 1944 strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo, bombnik B-17 z imenom Dark eyes. Skupaj z 233 bombniki je poletel iz italijanske letalske baze in je bil namenjen proti avstrijski Koroški, kjer naj bi uničili tovarno Steyer, ki je takrat služila nemški vojaški industriji. Osem članov posadke je pri tem umrlo, dva vojaka sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetniških taboriščih. Za letalce 15. ameriške zračne sile so na pokopališču v Andražu postavili spominsko obeležje. POLZELA - V Andražu so slavnostno obeležili 71. obletnico strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno. K spominski plošči sta venec položila ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley in predsednik republike Borut Pahor. Pahor je spomnil, da bomo kmalu praznovali 70-letnico konca druge svetovne vojne, ki je predstavljala moralno dno naše civilizacije in je bila tako huda, da so se zoper njo združili različni narodi. »V zmagoviti koaliciji smo bili tudi Slovenci, ki se bomo lahko kmalu, enako kot ves svobodni svet, veselili, da je bila končana ta morija. Ob tem bomo lahko ponosno rekli, da smo bili zraven, ko je svet začel znova,« je dejal v nagovoru. Ob tem je spomnil, da je bilo takrat med Slovenci precej razlik. »Tako da se pri uporu zoper okupatorja nismo združili, ampak razklali.« Po njegovem moramo ta del zgodovine skrbno negovati, predvsem nam mora biti v opomin. »Ko gre za nacionalne interese, moramo pogledati čez razlike, stopiti skupaj in zavarovati svobodo. Da smo tega sposobni, smo pokazali tudi leta 1991,« je še opozoril in poudaril nujnost, da moramo vsi storiti vse, da se tragedija druge svetovne vojne ne bi ponovila. LK Podjetništvo je izziv Za mlade brezposelne, ki imajo najmanj šesto stopnjo izobrazbe in želijo samostojno nastopiti na trgu, je prava izbira projekt Podjetno v svet podjetništva. V njem v Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) v štirimeseč-nem usposabljanju s pomočjo mentorjev svojo podjetniško idejo dodelajo, enako tudi poslovne produkte, in pripravijo poslovni načrt. Delavnice in izobraževanja jim dajejo osnovno znanje za poslovanje. Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogočata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dotik nostalgije Likovna pedagoginja Nika Dimc je »kreativ-ka«, ki svoje delo predstavlja kot oblikovanje in ustvarjanje, ne le šivanje. Pred desetimi leti, ko je prvič nekaj zašila, je bil to konjiček, vse se je začelo čisto iz nič. Mamin šivalni stroj, volja in zagrizenost so bili osnova in oblačila, najprej narejena zanjo, niso ostala neopažena. Babičina zapuščina, gora blaga in šivalni stroj, je bila le potrditev, da se vse v njenem življenju obrača z nekim namenom in postaja pomembno. Retro Bjba se imenujejo njeni izdelki, športna oblačila s pridihom nostalgije, pri katerih vir navdiha ostajajo spomini na znane blagovne znamke bivše skupne države. Športne jopice, tunike, oblekice, hlače, športne jakne, ročno potiskane majčke - vse je krojeno in prilagojeno tako, da so oblačila edinstvena. Uporablja pretežno bombaž in džersi, poseže tudi po recikliranem Z leve: Ivica Glasenčnik, Nika Dimc in Leon Bračko (Foto: NL) materialu in starim oblačilom vdihne novo življenje. Več barv, krojev in oblačil, ki pripovedujejo svojo zgodbo, lahko najdete na www. retrobjba.tj in na Facebookovem profilu Retro Bjba. Samo slovenski izdelki Slovenika je koncept promocije in prodaje slovenskih izdelkov. Njen ustanovitelj Leon Bračko je pri odločitvi o tem, ali naj uvaža ali išče doma, izbral slednjo možnost in tako išče izdelke, ki so plod slovenskega dela, vrhunske kakovosti, odlično oblikovani in nosijo zanimivo zgodbo proizvajalca. V spletni trgovini na naslovu www.slovenika.eu je trenutno združenih več kot 70 slovenskih proizvajalcev in več kot 500 izdelkov, v načrtu je tudi širitev v fizično prodajalno na obiskanem mestu in povezovanje s turizmom. Izdelki so na spletni strani pregledno razporejeni in razvrščeni po kategorijah za ženske (naravna in ekološka kozmetika, nakit, torbice ...), moške (leseni izdelki, usnjene denarnice, torbe za prenosnike ...) in otroke (knjige za ustvarjanje, slikanice, oblačila ...). Pestra je ponudba za male živali, na voljo sta tudi kategoriji kulinarika in prosti čas, poleg bogate ponudbe velja izpostaviti, da so cene na spletu enake cenam in akcijam proizvajalcev. Prerasti svoje omejitve Učenje angleščine individualno, a vseeno drugače, jezikovne in druge delavnice - s tem se na poslovno pot podaja Ivica Glasenčnik. Velik poudarek daje uporabni plati poučevanja in pri odraslih tako ponuja možnost poučevanja angleščine za zasebno rabo ali kot poslovno komuniciranje, za osnovno- in srednješolce so vedno aktualne inštrukcije, priprave na govorne nastope in maturo. Ure so popolnoma prilagojene posamezniku in se lahko izvajajo kjerkoli - na domu, v podjetju, kavarni, knjižnici; v »živo« na območju Šaleške in Savinjske doline ali po dogovoru, pri čemer po Skyjpu za to sploh ni ovir. Uvodno srečanje je brezplačno, vsaka deseta ura prav tako in ure poučevanja so cenovno zelo dostopne v primerjavi z individualnimi urami v jezikovnih šolah. Do znanja ali osvežitve vas loči klik: na voljo sta vam Fa-cebookova stran Angleščina zate - po tvoje in elektronski naslov anglescina.zate@gmail.com. -a O Civilnodružbena neodzivnost Krajane spodbujajo k samoorganiziranosti Predstavniki mariborske iniciative so na povabilo Andreje Džakušič in Alje Polajžer maloštevilnim Celjan-kam in Celjanom predstaviti svoje delovanje in dosežke z namenom, da bi se v bližnji prihodnosti oblikovala celjska iniciativa. Na sliki Andreja Džakušič, Matic Primc in Alja Polajžer. CELJE - V prostorih Krajevne skupnosti Slavka Šlandra so predstavniki Iniciative mestni zbor Maribor predstavili svoje dveletno delovanje in uspehe. Predstavitvenega srečanja se je udeležila le peščica zainteresiranih Celjank in Celjanov. Glavni namen iniciative, ki je strogo ločena od vseh državnih in lokalnih političnih organizacij, strank in ustanov, je s pomočjo samoorga-niziranih zborov krajevnih in četrtnih skupnosti spodbuditi lokalno prebivalstvo k samo- V Mariboru jim je v dveh letih uspelo delovanje razširiti na enajst mestnih četrti in krajevnih skupnosti, kjer se je srečalo že več kot tisoč ljudi. Z lastnim prizadevanjem so dosegli zavidljive rezultate. organizaciji. »Mestni zbori dajejo občanom možnost, da se vključijo v soupravljanje z lastnim življenjskim okoljem. Tako hkrati prevzamejo del moči upravljanja in odgovornosti. Na ta način se izboljšujeta mesto in demokratična kultura,« je pomen tovrstnih združenj in samopobudnega reševanja težav pojasnil predstavnik Iniciative mestni zbor Maribor (IMZ) Matic Primc. Na zborih prebivalci predstavijo probleme in nato skušajo skupaj najti rešitev zanje. S tem se krepijo skupnostni odnosi. Civilna pobuda pri delovanju sledi demokratičnim načelom solidarnosti, samoorganizacije in neposredne akcije. Z dogovorom pa zagotavlja vključevanje najširšega kroga ljudi. Kot je povedal Primc, so do zdaj največ projektov uspešno končali v tistih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, kjer izvoljeni predstavniki kot podaljšek občinskih organov sodelujejo s samoorganiziranimi zbo- ri. S tovrstnim pritiskom na lokalne oblasti so si v nekaterih skupnostih zagotovili varnejšo prometno ureditev, lepše urejeno okolje. Z raziskovalnim delom so odkrili tudi kopico nepravilnosti javnih podjetij, ki se odraža v višini mesečnih položnic. Celjani še neodzivni Odziv Celjank in Celjanov je bil tokrat slabši, kot sta organizatorici Andreja Džakušič in Alja Polajžer upali in želeli. A to, kot pravi Pola-jžerjeva, ne pomeni, da bodo nehali sklicevati zbore. »Po nasvetu predstavnikov IMZ bomo vztrajali in nadaljevali. Zdi se mi pomembno, da se v Celju ljudje malo bolj povežemo in začnemo opozarjati na probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Tako jih bomo morda kdaj celo rešili. Bi bili pa zelo veseli, če bi se nam v začetku oblikovanja mreže zborov pridružilo več posameznikov, ki želijo v Celju kaj spremeniti na bolje.« LEA KOMERIČKI Foto: GrupA Vinsko-čokoladni festival PODČETRTEK - V kraju bo 9. maja prvi vinsko-čo-koladni festival v Sloveniji. Organizacijo je v svoje roke ob pomoči občine, Čoko-ladnice Olimje, Hiše vin Emino in Mladinskega kul-turno-turističnega društva Lepe strune vzel Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Na festivalu se bo predstavilo približno 60 vinarjev in 20 čokoladnic, ki se jim bodo pridružili tudi rezbarji in lokalna društva. Obsotelje s Kozjanskim je bogato območje kulinarike, vina in tudi čokolade, je na novinarski konferenci prejšnji teden povedal direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja. Prav želja po združitvi dveh izjemnih produktov Slovenije naj bi pripeljala do organizacije prvega vin-sko-čokoladnega festivala v Sloveniji. Posebno mesto bo namenjeno tudi lokalnim posebnostim. V sklopu festivala bodo izbirali tudi županovo vino. V času županovanja Petra Misje so v občini Podčetrtek izbrali že deset županovih vin, ki so romala po celem svetu, saj so tudi protokolarna darila. »Vino, ki sodeluje na izboru, mora najprej skozi sito lokalnega ocenjevanja, ki ga vsako leto prirejajo v Društvu vinogradnikov Virštanj-Kozjansko. Če doseže zahtevano oceno, se lahko pridelovalci odločijo, ali bodo sodelovali na izboru za županovo vino,« je izpostavil župan Peter Misja. Od festivala si veliko obetajo tudi v Hiši vin Emino. Kot je povedal Matija Jagrič, vodja trženja, v njem vidijo izjemno priložnost, da tudi vinski turizem postane del ponudbe tamkajšnjih krajev. Urban Videtič, direktor in lastnik čokoladnice Syncerus iz Olimja, je prepričan, da bo festival obiskalo veliko obiskovalcev. Želi si, da bi Podčetrtek postal središče čokolade, tako kot so to bile nekoč Lesce na Gorenjskem. JERICA POTOČNIK NA KRATKO Približana lekarna NAZARJE - V kraju, kjer je sedež zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, so v ponedeljek uradno odprli novo lekarno. V Nazarjah je doslej niso imeli, kljub temu da je tam večina dejavnosti zdravstvenega doma. Javni zavod Lekarna Mozirje je v novo lekarno vložil 311 tisoč evrov. V vodstvu omenjajo, da zaradi nove naložbe na povečanje prihodkov ne računajo, gre predvsem za to, da lekarniško dejavnost občanom čim bolj približajo. Zavod ima lekarne v obeh največjih krajih doline in na Ljubnem ob Savinji, poleg tega je v Gornjem Gradu še zasebna lekarna. BJ Gradnja skakalnic se zamika VELENJE - Spomladi naj bi po načrtih mestna občina začela graditi skakalni center na hribu pod gradom, kjer je nekoč že stala 70-metrska skakalnica, a so jo kot črno gradnjo porušili. Z gradnjo zaenkrat še ne bo nič, saj zanjo ni predvidenega denarja v proračunu za leto 2015, je povedal vodja urada za družbene dejavnosti v mestni občini Drago Martinšek. Denar za skakalnico je iz proračuna izpadel, ker so ga sprejeli že decembra, ko še ni bilo znano, koliko bo država ob varčevalnih ukrepih namenila za financiranje občin in kakšna bo višina povprečnine. 400 tisoč evrov, kolikor je vredna naložba, bi lahko zagotovili ob rebalansu proračuna, ki bi ga bilo po Martinškovem mnenju smiselno sprejeti do začetka poletja. Takrat bi tudi lahko začeli delati. Sicer je v minulih mesecih občina poskrbela za sanacijo plazovitega terena, kjer bo skakalni center z največjo, 55-metrsko skakalnico. »Brežine in poti so zavarovane, geologi pa zagotavljajo, da teren ni več nevaren in da tudi ne ogroža velenjskega gradu.« RG Zgornjejsavinjska zemlja Šalečanom GORNJI GRAD - Na licitaciji za najem 28 hektarjev zemljišč, ki so del premoženja Zgornjesavinjske zadruge v stečaju, je bila med petimi ponudniki najuspešnejša Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Gre za zemljišča na območju občin Ljubno in Rečica. Med njimi je večina kmetijskih zemljišč, kjer bodo Šalečani samo pridelovali krmo in jo prodajali zgornjesavinjskim kmetom, od katerih odkupujejo tržne viške. Pogodba o najemu je sklenjena za eno leto. KZ Šaleška dolina je v Zgornji Savinjski dolini v preteklosti že kupila 14 hektarjev zemljišč. V začetku tega tedna so Šalečani podpisali pogodbo tudi z Jato Emono za prevzem 1.400 ton gnoja z dveh zgornje-savinjskih farm kokoši nesnic. Obe farmi je Jata dobila v najem od Zgornjesavinjske zadruge. Gnoj bodo uporabili na svojih kmetijskih površinah. BJ Znani so nagrajenci TABOR - Svetniki so potrdili predloge dobitnikov letošnjih priznanj, ki jih občina podeljuje ob občinskem prazniku, ki ga praznuje 24. aprila. Občina bo tudi letos podelila sedem različnih priznanj. Častni občan bo postal član Čebelarskega društva Tabor Ivan Zupančič, ki se je izkazal z dolgoletnim požrtvovalnim delom na področju čebelarstva in izobraževanja mladih. Priznanja bodo prejeli član PGD Kapla-Pondor Janez Stiplošek, član PGD Ojstriška vas Stanko Kovče in PGD Kapla-Pondor. Dobitnica zlate plakete bo članica Društva žena in deklet Občine Tabor Mateja Kovačič, srebrni plaketi pa sta si prislužili članica Turističnega društva Tabor Hermina Zorenč in Kulturnega društva Ivan Cankar Tanja Kastelic. ŠO Zaprli bodo banko KOZJE - Banka Celje bo 1. aprila zaprla poslovalnico v Kozjem. Banka je že leta 2013 želela zapreti poslovalnico, a je zaradi vztrajanja lokalne skupnosti ostala odprta. Bankomat omenjene banke zaenkrat v kraju ostaja. Občani, stranke celjske banke, so bili v teh dneh o zaprtju obveščeni z dopisi. Najbližja poslovalnica bo po novem v Podčetrtku. Od Kozjega je oddaljena približno 15 kilometrov. Zaradi zaprtja se razburjajo med drugim tudi starejši, ki nimajo avtomobilov oziroma ne morejo voziti, in tisti, ki še vedno uporabljajo hranilne knjižice. Ti namreč ne morejo dvigovati denarja na bankomatu. Čeprav je lokalni skupnosti pred časom uspelo prepričati banko, da je poslovalnico v Kozjem le obdržala, je zaradi poslovnih razlogov padla dokončna odločitev o njenem zaprtju. JP Desetletje krajevnega urada DOBJE - Marca je deset let delovanja obeležil krajevni urad, ki deluje v okviru Upravne enote Šentjur. Dobje je z 980 prebivalci - lani je statistika zabeležila 13 rojstev in 7 smrti - med najmanjšimi občinami v državi. Delovanje krajevnega urada ostaja tudi v tem letu neokrnjeno. Kot je povedala načelnica UE Šentjur Marjana Metličar, so se že doslej uporabnikom prilagodili v največji možni meri. Glede na manjše število zadev je v dogovoru z Občino Dobje urad odprt enkrat mesečno vsako prvo sredo med 15. in 17. uro. Lani so v Dobju občani uredili 51 postopkov, največ v zvezi s potrjevanjem podpor volivcev za izvedbo lokalnih volitev. Sicer pa lahko občani tudi v krajevnem uradu podajo vloge za izvedbo vseh postopkov, za katere je sicer pristojna upravna enota. StO Vsi vrtickarji do Ob urejenih površinah začasno na voljo še dve parcel? Na vrtičkih Krajnca je postavljen skupni objekt, v njem so sicer urejene tudi sanitarije, ki pa niso v uporabi, saj do objekta še ni urejena osnovna komunalna infrastruktura (vodovod, elektrika ...). Tako vsako leto na tem območju postavijo kemično stranišče, letos ga bodo tudi na območju vrtičkov ob železnici. Območje neurejenih vrtičkov v Stari vasi pod staro elektrarno, kjer je začasno še mogoče vrtičkati, dokler se ne bo začela gradnja tehnološkega parka. VELENJE - »Na čakalni listi za dve urejeni vrtič-karski površini v Velenju je trenutno približno dvajset čakajočih, lahko se zgodi, da bo kdo odpovedal najem. V primeru večjega povpraševanja lahko uredimo še štirideset vrtičkov na območju železnice, pri Merkurju,« je trenutno sliko potreb po vrtičkarskih površinah v mestni občini Velenje (MOV) opisala Mojca Kodrič, svetovalka za kmetijstvo v Uradu za urejanje prostora pri MOV. V Velenju so načrtno začeli urejati vrtičkarske površine leta 2009. Kot pravijo v občini, so se za to odločili, ker se zavedajo pomena vrtičkarske dejavnosti z vidika samooskrbe s hrano ter zdravega in koristnega preživljanja prostega časa. Poleg tega so v občini želeli preseliti vrtičke z območij ob glavnih vpadnicah v Velenje, ki so s svojimi videzom močno kazili podobo mesta. Leta 2009 so za vrtičkarje uredili območje Krajnca v Bevčah, kjer je danes zasedenih 81 vrtičkov. Leta 2013 so uredili tudi območje ob železnici, kjer je urejenih 98 vrtičkov. Prednost imajo brezposelni, invalidi ... Zanimanje za zakup vrtička lahko velenjski občani izkažejo z oddajo vloge na občino. Kadar mestna občina oddaja več vrtičkov na novo urejenem območju, objavi razpis. Sicer vse zadeve v zvezi z vrtič-karstvom v občini urejajo s pravilnikom. Letna zakupnina za vrtičke, ki so veliki 32 kvadratnih metrov, znaša 20 evrov, zanje se lahko poteguje lastnik ali najemnik stanovanja v bloku. »Če je ob razpisu večje povpraševanje od razpoložljivih vrtičkov, upoštevamo tudi brezposelnost, invalidnost, število otrok v družini,« je še povedala Mojca Kodrič. Dokler ne bo gradnje ... Ob dveh že urejenih vr-tičkarskih površinah sta v Velenju še dve območji vrtičkov, Lipa Vzhod in Stara vas, pod staro elektrarno. Po evidencah Mestne občine Velenje iz leta 2009 je tam 130 vrtičkov. Velenjska občina bo z vrtičkarji letos sklenila zakupne pogodbe. Ob tem v občini še navajajo, da sta na tem območju predvideni gradnja stanovanj na Lipi Vzhod ter ureditev tehnološkega parka v Stari vasi. Dokler ne bodo začeli graditi, bodo tam še omogočali vrtičkarstvo pod pogoji, ki so opredeljeni v pravilniku. Leta 2012 je sicer velenjska občina vrtičkarje pozvala k odstranitvi nadstreškov nad klopmi in mizami, ki so močno kazili videz, prav tako morajo do konca oktobra letos pospraviti vse rastlinjake. Kot ugotavljajo v velenjski občini, se je večina vrtičkarjev zelo pozitivno odzvala in danes sta območji veliko bolj urejeni. ROBERT GORJANC Foto: RG NA KRATKO Radi se družijo SOLČAVA - Letnega zbora društva upokojencev se je udeležila več kot polovica od skupno več kot 90 članov. Društvo pripravlja občasna druženja v lovskem domu, kjer se člani ob hrani in pijači radi pogovorijo. Lani so med drugim pripravili pohod članov v Robanov kot, kjer se je zbralo 20 udeležencev. Vsako leto junija se odpravijo na društveni izlet po Sloveniji, lani so obiskali arboretum v Volčjem Potoku, Predjamski grad in Vipavsko dolino. V Solčavi je bilo tudi srečanje društev upokojencev Zgornje Savinjske doline, kjer so Solčavani predstavili svoj kulturni program. BJ Upokojenci za pohodništvo ŠTORE - Društvo upokojencev želi svoje delovanje razširiti na pohodništvo, so člani med drugim podarili na letnem občnem zboru. Društvo ima 700 članov in štiri pododbore na različnih območjih občine. V okviru društva se gibanju redno posveča skupina telovadk seniork, poleg tega imajo dva aktiva žena. Delujeta tudi balinarska in strelska skupina, ki strelja z zračno puško. Upokojenci se vsak mesec odpravijo na skupni izlet, skupaj so bili tudi na silvestrovanju, pustovanju in martinovanju. Društvo upokojencev Štore je lani organiziralo pokrajinsko upokojensko ribiško tekmovanje na Slivniškem jezeru. BJ Za bolno Anno Marijo MOZIRJE - V športni dvorani je bil dobrodelni koncert za deklico Anno Marijo, ki obiskuje tamkajšnji vrtec. Deklica iz sosednje občine Rečica ob Savinji ima cerebralno paralizo. Pobudo za koncert je dala vzgojiteljica Irena Jeraj. Opazila je, da starši tej deklici ne morejo nuditi toliko terapij in ortopedskih pripomočkov, kot jih potrebuje. Na koncertu je bilo 19 nastopajočih, od različnih ansamblov do pevskih zborov. Pripravili so še modno revijo otroških oblačil, ki so jih predstavili otroci iz vrtca, in bogat srečelov. Za Anno Marijo bodo namenili izkupiček od prodanih vstopnic, prodanih otroških oblačil in srečelova. Končni znesek še ni znan. Na koncertu se je zbralo več kot 700 ljudi. Pripravil ga je Vrtec Mozirje, veliko so pomagali tudi starši, vse od od priprave dvorane do peke peciva. BJ Zbrali so se zbiratelji ROGAŠKA SLATINA - Zaživelo je društvo zbirateljev, ki želi v Rogaški Slatini organizirati srečanja in pripravljati razstave. V občini je bilo že leta 1949 ustanovljeno filatelistično društvo, v osemdesetih in devetdesetih letih je aktivno delovalo filatelistično-numizmatično društvo, njuno poslanstvo pa bo še nagradilo novo društvo, ki ga bo vodil predsednik Vlado Kučan. Člani novoustanovljenega društva se med drugim ukvarjajo z zbiranjem starih razglednic, značk in podpisov znamenitih osebnosti. TV Namesto nove skakalnice prenova LJUBNO OB SAVINJI - V kraju bodo morali velike načrte za gradnjo novega smu-čarskoskakalnega centra bistveno omejiti. Naprave v centru, kjer so letos pripravili že četrto tekmo svetovnega pokala v ženskih skokih, namreč potrebujejo posodobitev. Na Ljubnem se namreč bojijo, da bi takšne in podobne tekme mednarodnega značaja sicer izgubili. Tako so najprej nameravali zgraditi nov skakalni center, kjer bi omogočili skoke do 110 metrov. Poleg tega so nameravali zgraditi nov sodniški stolp, novo trenersko ploščad in napravo za prevoz tekmovalcev na vrh zaleta. Na koncu se je izkazalo, da bi nepričakovana geomehanska dela naložbo precej podražila. Prav tako so bili roki za porabo denarja, ki jim ga je odobrila država, prekratki. Od države so dobili na voljo 670 tisoč evrov. Zato se zdaj odločajo za najnujnejša dela, za prenovo. Zanjo bi si pomagali z denarjem lokalne skupnosti, brez državnega denarja. Pričakujejo tudi pomoč Smučarske zveze Slovenije. Tako naj bi predvsem posodobili profile skakalnice, predvsem zaletišče in doskočišče, kar omogoča varne skoke v telemarku do 95 metrov. Še letos naj bi prav tako postavili sodniški stolp. Izdelavo takšnega projekta so že naročili. Ta prenova skakalnega centra naj bi omogočila, da bi dosegli pogoje, ki jih postavlja Mednarodna smučarska zveza za prihodnja leta. O njej naj bi dokončno odločili na prihodnji seji občinskega sveta. BRANE JERANKO v Večnamenski Športni dvorani Podčetrtek VI N% CokSLada Fantova pot v novo življenje Prizadevajo si za večjo samostojnost mladega paraplegika DOBRNA - Mlademu domačinu, ki je lani junija po prometni nesreči postal pa-raplegik, želijo omogočiti čim bolj samostojno življenje. V soboto je bil tako v kulturnem domu dobrodelni koncert Naj posije sonce, ki je bil namenjen pomoči 28-letnemu Gregorju Ha-betu. Fant se je ponesrečil med vožnjo s štirikolesnikom, ko ga je zaneslo s ceste. Med nesrečo si je hudo poškodoval hrbtenico, poškodovana so bila tudi pljuča in rebra. Sledili sta operacija v celjski bolnišnici, kjer je ostal dva meseca, in nato še štirime-sečna rehabilitacija v zavodu Soča v Ljubljani, kamor se bo še vrnil. Prav tako ga čaka še obnovitvena rehabilitacija v Laškem. Pomoč sosedov in prijateljev Po nesreči se je začelo novo življenje, veliko se je moral naučiti na novo. Decembra se je vključil v društvo paraplegikov v Celju, kjer za rekreacijo igra košarko na vozičku. Na rekreacijo se prevaža z avtomobilom, ki ga vozi sam. Na Dobrni mu želijo pomagati, da bi bilo Na Dobrni so se odločili, da bodo pomagali Gregorju Habetu omogočiti čim bolj samostojno življenje. Fant od lanske prometne nesreče uporablja invalidski voziček. njegovo življenje čim bolj samostojno in da bi bil čim manj odvisen od tuje pomoči. Fant je po izobrazbi elektronik in skuša najti službo. Med največjimi težavami za samostojno življenje je dostop do Gregorjeve sobe, ki je v zgornjem nadstropju družinske hiše v Lokovini. Stisko Habetove družine s tremi sinovi je opazil sova-ščan Jože Lugarič. Fantova mama je brez službe, njegov oče je invalidski upokojenec. Gregorjevi sosedi in prijatelji so se zato povezali ter bodo skušali pomagati pri ureditvi stanovanja zanj v pritličju. Uredili naj bi tudi za invalida prilagojeno kopalnico. Za pomoč so se povezali z župnijsko karitas in v začetku tega meseca odprli transakcijski račun za pomoč Gregorju Habetu. Še več, v soboto so pripravili veliki dobrodelni koncert, kjer so nastopili tamburaška skupina, domače ljudske pevke, Godba Dobrna in devet na-rodnozabavnih ansamblov. Na koncertu je bilo približno štiristo udeležencev. Pomoč na transakcijskem računu še zbirajo. BRANE JERANKO Foto: BJ Končno pediatrična ambulanta NAZARJE - V zgornjesavinjskem zdravstvenem domu je začela delovati pediatrična ambulanta. Doslej so imeli vse od ustanovitve zavoda takšno ambulanto komaj dobro leto, saj je takratna pediatrinja po krajšem času odšla na novo delovno mesto. Po dolgoletnem iskanju jim je v tem mesecu uspelo zaposliti pediatrinjo Svjetlano Divjak Kneževic, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine. Zadnji dve leti je delala v Zdravstvenem domu Celje. Doslej so v Nazarjah problem reševali tako, da je opravljala delo pediatrinje zdravnica splošne medicine, ki je na tem področju opravila podiplomsko izobraževanje. Po podjemni pogodbi sta pomagali še pedia-trinji iz celjskega zdravstvenega doma. Za Zgornjesavinjčane je ustanovitev pediatrične ambulante nasploh velika pridobitev. Pomeni prednost tako za otroke kot njihove starše ter za javni zavod. »Obenem pomeni to zmanjšan strošek dela, ker bo to izvajano v rednem delovnem času,« je zadovoljna direktorica zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es. Kar 65 odstotkov dela nove zgornjesavinjske pediatrinje bo predstavljalo zdravljenje otrok, ostalo bo njeno delovanje v posvetovalnici za dojenčke ter opravljanje preventivnih pregledov otrok. V zdravstvenem domu računajo, da bodo za polno zasedenost ambulante potrebovali od pol do enega leta. BRANE JERANKO MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 - odl. US) in 10. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) župan Mestne občine Celje s tem Javnim naznanilom obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zahodno Ostrožno -Občinski podrobni prostorski načrt OZ-9 I. (1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zahodno Ostrožno - Občinski podrobni prostorski načrt OZ-9, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 749/14. (2) Območje OPPN obsega parceli št.: 1028/4 in 1029/17, obe k. o. Ostrožno in dele parcel št.: 1024/1, 1024/7, 1024/9, 1027, 1028/5, 1029/19 in 1029/20, vse k. o. Ostrožno. (3) Velikost obravnavanega območja je približno 0,76 ha. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 27.3.2015 do vključno 28.4.2015: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Krajevne skupnosti Ostrožno, Cesta na Ostrožno 90, Celje. III. Javna obravnava bo v sredo, 8.4.2015, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 16.30. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 28. 4. 2015 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN OZ-9«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/okolje/8-staticne-strani/86-javna-naznanila-javnosti--o-javnih-razgrnitvah-prostorskih-aktov in posredovala v sprejem. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Bojan Šrot župan NA KRATKO Osem kandidatov VOJNIK - Na razpis za novega ravnatelja Osnovne šole Antona Bezenška Frankolovo je prispelo osem vlog. Svet zavoda je v preteklih dneh zaprosil za mnenje ustanovitelja, sveta staršev in učiteljskega zbora. Nov ravnatelj naj bi začel delati v začetku julija. Prejšnjega ravnatelja Petra Žureja je svet zavoda razrešil, vzrok so bile izredne razmere v šoli, ko sta manjkali dve učiteljici. Žurej je dokazoval, da je storil vse za njuno nadomeščanje, vendar je svet zavoda odločil drugače. Nato je vložil tožbo, decembra je prišlo do poravnave. Po njegovi razrešitvi vodi šolo kot vršilec dolžnosti ravnatelja Branko Sušak, ki na razpisu ni kandidiral. BJ Pripravljajo se na pasijon LAŠKO - Na Aškerčevem trgu je od minulega tedna na ogled razstava Laški pasijon nekoč, 1645-2014. Razstava govori o bogati 370-letni tradiciji pasijonskih iger, ki jih v občini prirejajo ob velikonočnem času. Razstava opozarja na več pomembnih mejnikov, povezanih z uprizarjanjem te igre. Letos namreč mineva 80 let od uprizoritve Gregorinovega pasijona in 30 let od tega, ko je tradicijo uprizarjanja Laškega pasijona obudila takratna mladinska veroučna skupina Župnije sv. Martina. Razstava gledalca popelje v preteklost in hkrati najavlja letošnjo uprizoritev pasijona v režiji Magdalene Hrastnik. Premieri 6. aprila bo sledilo še pet ponovitev. TV Spodbujajo zaposlovanje ROGATEC - Občina za pospeševanje zaposlovanja v letošnjem proračunu namenja 8.500 evrov. Nepovratna denarna pomoč oziroma subvencija dela stroškov plače je namenjena za samozaposlitev občana ali njegovo zaposlitev za nedoločen čas, pod pogojem, da je bil ta prej na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljen kot brezposelna oseba. Subvencije za pospeševanje zaposlovanja občinska uprava dodeljuje na podlagi javnega razpisa. Višina subvencije, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša 1.700 evrov za vsako novo-zaposleno osebo za nedoločen čas. En delodajalec lahko letno prejme subvencijo za največ dve novi zaposlitvi. TV Ustanovljen bralni klub REČICA OB SAVINJI - V ponedeljek je bilo uvodno srečanje bralnega kluba Knjižnice Rečica ob Savinji, ki deluje v okviru mozirske osrednje knjižnice. Bralni klub bo vodila knjižničarka Tatjana Golob. Dogovorili so se, da bo vsak mesec predstavila knjižne novosti in opozorila na nekdanje knjižne uspešnice, ki so danes napol pozabljene. Poleg tega se bodo na posameznem srečanju pogovarjali o eni od knjig, že na naslednjem se bodo o Noetovi barki Jožeta Snoja, ki opisuje Rečico in Rečičane. Bralna kluba osrednje knjižnice že več let delujeta v Gornjem Gradu in Nazarjah. Na Rečici so ga ustanovili na pobudo medgeneracijskega centra. BJ KULTURA 11 Prevaram podlegli občinstvo in žirija Štirje nazivi žlahtnosti za predstavo bratsko-sestrske naveze Jere in Jaka Ivanca Podobno kot leta 2013, ko je celjska predstava Sleparja v krilu pobrala vse nagrade, je na 24. festivalu Dnevi komedije s štirimi od petih nagrad slavila komedija Prevare v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Postala je žlahtna komedija po izboru žirije in občinstva, njen režiser Jaka Ivanc je postal žlahtni režiser. Gašper Tič, ki je na tokratnem festivalu igral tako v Prevarah kot v predstavi Švejk, je bil izbran za žlahtnega komedijanta. S svojo prvo vlogo v komediji, v predstavi Mame, pa je prepričala Ana Urbanc, žlahtna komedijantka. Prevare, ki jih je strokovna žirija označila kot celostno komično mojstrovino, so majhna, a kostumsko razkošna komedija, ki je nastala po motivih ene zgodnejših renesančnih iger Gl'ingannati (Prevarani) anonimnega avtorja. Pri tej predstavi je ves čas v ospredju način uprizarjanja. Šest igralcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte preobla- Selektorica festivala Tatjana Doma, ki je med 16 prijavljenimi predstavami odbrala osem letošnjih tekmovalnih komedij, je poudarila, da je bila obiskanost letošnjih Dne-vov komedije dobra. To je po njenem mnenju pokazatelj, da občinstvo zanimajo tudi slovenske komedije. Kar sedem od osmih tekmovalnih predstav je bilo letos namreč takšnih, ki so nastale po slovenski komedijskih predlogah ali pa je šlo za avtorske projekte. Žiranti letošnjih dnevov komedije so bili dramaturginja in prevajalka Alja Predan, dramska igralka in svetovalka za govor doc. mag. Alida Bevk in direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. či in značajsko preoblikuje v štirinajst komedijskih vlog. Režiser Jaka Ivanc je uspeh pripisal besedilu, ki je delo njegove sestre Jere Ivanc, in odličnim igralcem. Kot je dejal, je tako žirijo kot gledalce prepričal enostavno z dobro predstavo. »Ljudje cenijo kakovost, ne le pogrošne >hece<. Znajo prepoznati dobro komedijo, ki jo je težko postaviti na oder. Gre za enega težjih žanrov, kjer občinstvo takoj pokaže, če se je zadeva posrečila ali ne.« Pet vlog v dveh predstavah Žlahtni komedijant Gašper Tič je žirijo prepričal s preigravanjem povsem različnih likov v uprizoritvi Prevar in z vlogo oberlaj-tnanta Lukaša v uprizoritvi Švejk v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Gledališča Koper. Obrazložitev nagrade pravi, da Tič z lahkoto izstopa iz dramskega gradiva in neposredno nagovarja občinstvo s spretnimi improvizacijskimi prebliski. Čut za komičnost izraža tudi skozi različne jezikovne zvrsti in sloge, kar njegove like v obeh uprizoritvah še dodatno oplemeniti. Naziva žlahtni komedijant se je močno razveselil. »Komedija mi veliko pomeni, odigral sem že veliko takšnih vlog, nega obračunavanja, smo se osredotočili na posameznika, ker se nam zdi, da je človek edino gonilo tega sveta. Ljudje so preprosto tisto, kar svet rabi. Na žalost na to prevečkrat pozabljamo,« pojasnjuje režiser Luka Marcen. Zanimivo je, da v celjski različici vse tri ženske like uprizarjajo fantje. Tovrstna a včasih ni bilo sreče z nagradami. Ker sem na tem festivalu imel dve veliki vlogi, so me nekateri že prej videli kot nagrajenca, medtem ko sem se sam v dvajsetih letih izkušenj odvadil pričakovati nagrade.« Nagrada za nematerinsko mamo Naziv žlahtne komedijantke si je z vlogo Lize v uprizoritvi Mame v produkciji Krekerja in SiTi Teatra BTC prislužila Ana Urbanc. Tokrat je prvič nastopila v komediji, med ustvarjalnim procesom pa se je dobro počutila. Ker je med šestimi igralkami v predstavi edina, ki še nima otrok, so ji ostale kolegice pri snovanje vloge Letošnji nagrajenci (druga vrsta od leve): igralec Gašper Tič, režiser Jaka Ivanc, igralca Domen Valič in Gregor Gruden. Prva vrsta od leve: direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor ter igralki Ana Urbanc in Lena Hribar. titi. Ne bom govorila o stvareh, ki jih še ne poznam,« je dejala. Žirija je pri njeni igri opazila, da z globokim zavedanjem svoje prezence vlogo oplemeniti in ji omogoči velik značajski razmah. TINA VENGUST Foto: SHERPA Trije fantje v vlogah žensk Mladi celjski gledališč-niki so pod okriljem Gledališča Hiše kulture Celje ponovno združili moči. Pod vodstvom mladega celjskega režiserja Luke Marcena, ki ima za sabo že kar nekaj gledaliških projektov, so tokrat na oder postavili absurdno dramo francoskega kontroverznega umetnika Jeana Geneta z naslovom Služkinji. Predstava velja za večplastno in odprto ter je zato priljubljena med gledališčniki po svetu. Po nekaj različicah, ki smo jim bili do zdaj že priča v Sloveniji, smo dobili še celjsko. Z izbiro tokratne absurdne drame je ekipa Gledališča Hiše kulture Celje, ki je do zdaj pripravila že štiri premiere, ostala zvesta tradiciji uprizarjanja nekoliko zahtevnejših predstav, s katerimi odpira številna družbeno aktualna vprašanja, kritično odseva družbeno dogajanje in daje zaradi tega ljudem misliti. In prav takšna je tudi uprizoritev tokratne celjske drame, v kateri si služkinji postavljata vprašanji, kdo smo in če ljudje še znajo za maskami vsakdana najti svoj pravi obraz. Služkinji se s pretvarjanjem upirata svojemu življenju in svetu, iz katerega želita pobegniti. A skozi zunanji upor se njun boj preseli v njiju in upor proti tretjemu postane boj med njima. »V drami, ki je polna besednega in fizič- veliko pomagale. Čeprav se z likom Lize, hladne in nedostopne poslovne ženske, ki materinsko vlogo zavestno potiska v ozadje, ne bi mogla ravno poistovetiti. »Brez obsojanja, ampak mislim, da takšna mama ne bom. Ampak pustimo se presene- Priporočamo Gimnazija Celje - Center bo na predvečer svetovnega dneva poezije ta petek ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje pripravila literarno-glasbeno-plesno prireditev Na krilih labodov. Letošnji večer ruske besede, glasbe in plesa bodo poleg sedanjih in nekdanjih dijakov z omenjene gimnazije sooblikovali tudi dijaki I. gimnazije v Celju, učenci II. osnovne šole Celje in plesalke Harlekina, društva za umetnost plesa. Večer bo popestril kulinarični projekt Iz ruske kuhinje z ljubeznijo, ki ga pripravljajo dijaki in mentorji Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. V dvorani celjske kulturnice bo Škratovo lutkovno gledališče Celje to soboto ob 17. uri obeležilo svetovni dan lutk. Obiskovalci si bodo lahko ogledali lutke, lahko se jih bodo dotaknili, jih poskušali animirati. Spoznali jih bodo na drugačen način kot med ogledom lutkovnih predstav. TV Zgodba o nastanku trgovinice Mina Tudi Mina Gregorčič, lastnica trgovinice Mina v Gosposki ulici 21, je ena tistih, ki z dušo in s telesom uživa pri spreminjanju in opremljanju prostorov z dodatki za dom. Pred leti, ko sta si z možem ustvarjala prvi skupen dom, je imela priložnost spoznati, kako ga lahko polepšajo dodatki, barve, tisto nekaj malega, a čisto posebnega, skrbno narejenega in izbranega ... Mineval je čas, navdihov ni manjkalo in nastajala je tiha, skrita želja, ideja, misel. Daleč od tega, da bi bila kaj nenavadnega, a vendar njej ljuba. In tako kot pravijo, da vse pride ob svojem času, se je tudi ta zgodba, ko je zanjo napočil pravi čas, začela uresničevati. Zdaj ima prostor, ki jo navdihuje, ustvarjen je z dušo, dobro energijo, napolnjen z izdelki, narejenimi z ljubeznijo, ki malo štrlijo iz konteksta vsakdana, so funkcionalni in nam omogočajo, da smo z njimi maksimalno kreativni, ko želimo svoj dom začiniti po svoje. To je prostor, kjer lahko obiskovalec nagradi sebe ali svoje bližnje z nečim lepim, skrbno narejenim, izbranim, malo drugačnim. Odprt je vsakomur za nasvet pri izbiri dodatka za dom. Je prostor, kamor prideš po idejo ali le na klepet in druženje. Vsak kotiček trgovine je namenjen izdelkom ustvarjalnih in delovnih ljudi, ki v njih razkrivajo sebe, svoje vrednote in odnos do dela. Promocijsko besedilo Prva ponovitev drame Služkinji, ki so jo mladi celjski gledališčniki premierno uprizorili v petek, bo 3. aprila prav tako v Celjskem domu. odločitev Marcena izvira iz Genetevih navodil, da naj like v drami uprizarjajo ženske brez kakršnekoli pateti-ke ali naj jih prevzamejo moški. V drugem primeru dobi predstava nov, v zadnjem času v Sloveniji še kako aktualen vidik, saj obenem zastavlja še vprašanje, kaj sploh je spol. ŠO, foto: SHERPA Vloge služkinj in gospe so prevzeli Žiga Medvešek (Claire), Alen Mastnak (Solange) in Žiga Deršek (Gospa), scenska podoba je bila v rokah Matije Kovača, za kostumografijo je poskrbel Jakob Jurkošek, za odrski gib pa je poskrbela Sara Jeromel. 12 AKTUALNO Podjetništvo mladih m< »Podjetnost pomeni, da se odločimo ravnati po določenem načrtu svojega cilja,« pravi Dubravka Berc Prah. Primer prodornega podj< z naslednjo šalo. Janezka so vprašali, kaj mu je oče podaril za roj odgovoril je, da žogo. Ko so ga vprašali, kaj mu je oče podaril leto glasil enako. Žogo pa je prejel tudi predlani. »Ali je tvoj oče nogom vprašali Janezka. Ta je odvrnil: »Ne, steklar.« Pogosto po stopinjah družine V šoli se učijo o podjetništvu in razvijajo podjetnost Dubravka Berc Prah je ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina. Mladi se v njem izoražujejo v treh programih. Edini v državi izvaja programa tehnik optik in tehnik steklarstva. Poleg tega ima tudi program splošne gimnazije. Podjetništvo se v zadnjem času sliši kot novodobna mantra. Ker šolanje vsako leto konča neprimerno več mladih, kot jih lahko s prostimi delovnimi mesti sprejme trg dela, skoraj na vsakem koraku poslušamo o spodbujanju podjetnosti med njimi. A zagotovo je vstop v svet podjetništva lažji, če se že med šolanjem oborožimo s pravimi informacijami. Ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina Dubravka Berc Prah poudarja, da imata učenje za podjetništvo in spodbujanje podjetnosti v srednjih šolah že dolgo tradicijo. V zadnjem času so srednje šole odprte tudi za nove pojavne oblike, ki stavijo na razvijanje podjetniških idej. Ko govori o odnosu srednješolcev do podjetnosti, se Dubravka Berc Prah opira na raziskavo Znanstvenoraziskovalnega inštituta pri Gea College, Visoki šoli za podjetništvo. Po raziskavi, narejeni leta 2008 in izdani 2009, ki je vključevala več kot tri tisoč dijakov zadnjih letnikov v 55 šolah, so ti poklic podjetnika izbrali takoj za poklicem direktorja. To željo so pogosteje izrazili fantje kot dekleta, zelo pomemben, skoraj odločilen dejavnik pa je bila podjetniška izkušnja v širši družini. Če so mladi pozna- li koga, ki je podjetnik, so na podlagi pridobljenih izkušenj lažje razmišljali o tej možnosti. Seveda je na njihovo opredelitev vplivala tudi osebnostna naravnanost. Čeprav na področje šolske ponudbe dejavnosti danes vstopajo nove pojavne oblike podjetništva, kot so start-upi in bust-kampi, to ne pomeni, da se o podjetništvu in podjetnosti v slovenskih srednjih šolah ni govorilo tudi prej, opaža sogovornica. »Veliko je učenja o podjetništvu in zanj, to je sicer lažji del zgodbe. Bistveno težje je razvijati in spodbujati podjetnost, saj ne gre za nekaj, kjer bi človek sedel za mizo in rekel, da se bo tega naučil.« Brez posebnega predmeta Velika večina predmetnikov srednjega tehniškega in strokovnega izobraževanja vključujejo znanja o podjetništvu in podjetnosti v obliki samostojnih strokovnih predmetov. Dijaki imajo pri omenjenih programih kot obvezni predmet na primer osnove podjetništva, podjetništvo s trženjem, podjetništvo in informacijsko-komunika-cijsko tehnologijo. Podjetništvo je kot predmet vključeno tudi v ekonomsko gimnazijo, medtem ko v splošni, klasični ali umetniški gimnaziji tega predmeta ne zasledimo na urniku. Predlagatelji spremembe Zakona o gimnaziji želijo podjetništvu in podjetnosti več prostora dati tudi v programih splošne gimnazije, vendar je to, kot opaža Berc Prahova, že vzbudilo nekatere polemike. »Nasprotovanja temu, da se tudi v gimnazijske akte umesti podjetnost, ni. Nasprotovanje temu, da se v splošno gimnazijo vključi podjetništvo kot samostojen predmet, pa obstaja, saj se strokovna javnost sprašuje, ali se s tem ne bi popolnoma izbrisala razlika med splošno gimnazijo in na primer ekonomsko gimnazijo.« Podjetništvo je kot predmet redke- je prisotno pri poklicnih, torej triletnih srednjih šolah. Na področju nižjega poklicnega izobraževanja takšnih vsebin po njenem opažanju skoraj ni. Veščine osvajamo tudi drugače Četudi v izobraževalni program morda ni uvrščen samostojen predmet o podjetništvu ali podjetnosti, to ne pomeni, da mladi ne dobijo določenih usmeritev za takšno kariero. Nekatere prvine podjetnosti, kot so na primer komunikativnost, sposobnost reševanja problemov, zastavljanja vprašanj, predvidevanja težav in iskanja njihovih rešitev, učitelji namreč vključujejo v druge predmete. Eden od načinov zbliževanja mladih s podjetnostjo so med drugim projektni tedni. Kot posebnost slovenskega izobraževalnega sistema ravnateljica slatinskega šolskega centra izpostavlja učne situacije in učna podjetja. Pri prvih se dijaki z nekim problemom ukvarjajo celostno, istočasno ga obravnavajo iz različnih perspektiv pri več predmetih. Pri učnih podjetjih pa ustanovijo navidezno podjetje, nato se učijo o njegovem vodenju in upravljanju, razvijajo komunikacijske veščine, pišejo dopise ... Od konjička do podjetja Mladi lahko spretnosti, ki jim olajšajo služenje denarja s svojim podjetjem, razvijajo tudi pri interesnih dejavnostih. Vsebine podjetništva tako pridobivajo na primer na ekskurzijah, predavanjih zunanjih strokovnjakov in nenazadnje preko podjetniških Premalo praktičnega znanja Uspešen podjetnik z Lopate pri Celju verjame v dualni izobraževalni sistem Peter Pišek, ki ima za seboj 28 let podjetništva, meni, da imajo mladi obilo teoretičnega znanja, premalo pa praktičnih izkušenj. Prepričan je, da bi se za svojo poslovno pot raje opogumili, če bi jim podjetja odprla vrata in jih temeljiteje spoznala z delovnimi procesi. Sam je v podjetništvo že vpeljal enega od štirih sinov, ostali trije prav tako počasi stopajo po njegovih stopinjah. Pišek, ki je tudi podpredsednik celjske območne obr-tno-podjetniške zbornice, je številnim mladim omogočil, da so s sodelovanjem v njegovem podjetju napisali diplomsko ali magistrsko nalogo, opravili prakso. Njegovo podjetje je med drugim lani odprlo vrata udeležencem študijske izmenjave s Hrvaške. Ob stikih z mladimi opaža, da bi ti morali biti deležni več prakse. Idealen model se mu zdi tisti, kjer bi pol šolskega leta preživeli v šolskih klopeh, pol pa v podjetjih. »Po treh letih srednje šole bi se mlad človek tako lažje znašel v delovni organizaciji. Bil bi vsaj delno usposobljen za neko delo. Tisti, ki sedaj pridejo iz procesa izobraževanja, poklicnih šol, potrebujejo najmanj leto dni, da se vključijo v delovno okolje in spoznajo način dela.« Učitelji so tudi v podjetjih Mladi, ki priložnost dobijo v njegovem podjetju, niso obsojeni na pometanje, prelaganje fasciklov in brisanje prahu. Poskuša jim približati različne naloge, kar pa je seveda dodatno breme za Peter Pišek meni, da je za prepoznavanje potreb regije in podjetij nujno tesno sodelovanje in koordinacija med gospodarstvom in šolstvom. »Temu je treba prilagoditi šolski sistem, ki ga pišejo v Ljubljani. Usmeritve izobraževanja gredo v pravo smer, vendar prepočasi za potrebe gospodarstva in otrok, ki bodo jutri vstopili v srednjo šolo in tam ne bodo deležni tistega, česar bi morali biti.« zaposlene, saj imajo ti poleg svojega dela naenkrat še delo s pojasnjevanjem in učenjem drugih. V nudenju opravljanja praktičnega usposabljanja mladih za razliko od mnogih podjetnikov sogovornik vidi možnosti za odpiranje novih poslovnih povezav. Nenazadnje bo peščica tistih, ki so danes dijaki, čez nekaj let morda imela svoja uspešna podjetja, razlaga. »Z vključenostjo v šolstvo se dobro ime podjetja širi, ljudje te Peter Pišek z najstarejšim sinom Sašom. Za njima je fotografija, ki spominja na podjetniške začetke, ki so botrovali razvoju današnjega uspešnega družinskega podjetja. AKTUALNO 13 ed teorijo in prakso , da bi prišli do etnika je pojasnila stni dan, in prej, se je odgovor etaš?« so nato krožkov. Tega so v Šolskem centru Rogaška Slatina v šolskem letu 2013/14 ustanovili v sodelovanju s pospeševal-nikom mladinskega podjetništva Ustvarjalnikom. Ta mlade med drugim nagovarja, da svoje delovno mesto skušajo razviti na podlagi svojih konjičkov. Sodelovali so tudi pri Mali šoli podjetnikov, ki jo je z več partnerji izvedla Ljudska univerza Rogaška Slatina. Izpeljali so projektni teden Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje. V letošnjem šolskem letu samostojno vodijo podjetniški krožek. Na temo podjetništva in zaposlitvenih možnosti mladih so pod okriljem projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala pripravili dve okrogli mizi, izpeljali so tudi že nov projektni teden. »Tega smo zasnovali tako, da smo za nekaj dni >podrli meje< med razredi in letniki v šoli. Dijaki so sodelovali na želenem področju. Med več možnostmi, ki so jim jih ponudili učitelji, so izbrali delavnice, ki so jih zanimale.« Da tu ne gre zgolj za teorijo, dokazuje, da so v okviru ene od delavnic projektirali, izdelali in preizkusili vetrno elektrarno. TINA VENGUST Foto: ŠC Rogaška Slatina Mladi stavijo na zdravo hrano in domače dobrote S pomočjo učnih podjetij pri dijakih odkrivajo skrite talente NE PREZRITE Mladi se zavedajo, da končano formalno izobraževanje v večini primerov ne pomeni možnosti zaposlitve. Zato iščejo nova znanja, želijo nabirati dodatne izkušnje z različnih področij in morda najti svojo podjetniško priložnost. Svoje razmišljanje so z nami delili mladi v zaposlitvenem klubu v Šentjurju. stran 27 Celjsko sejmišče so za en dan prevzeli mladi podjetniki, ki so dokazali, da za prodor podjetniške ideje niso pomembne zgolj izkušnje. V ospredju morajo biti tudi trdna volja, odločnost, samozavest in predvsem veliko dela. Devetega mednarodnega sejma učnih podjetij se je sredi preteklega tedna v dvorani Golovec udeležilo 58 domačih in tujih razstavljavcev. Poleg slovenskih šol so svoje podjetniške ideje predstavili tudi mladi iz Italije, Avstrije, s Hrvaške, iz Črne gore, Romunije in Bolgarije. Tovrstnih šolskih podjetij je v Sloveniji in Evropi vsako leto več, njihove ideje in produkti pa so vedno bolj dodelani. To po besedah vodje Centrale učnih podjetij Slovenije Mateje Kapitler pomeni, da je koncept takšnega praktičnega učenja pri programu ekonomski tehnik dober in bi ga bilo treba umestiti tudi v učne načrte ostalih programov. »Takšna oblika pouka, sodeč po izkušnjah, mladim bolj ustreza, saj pridejo tu do izraza njihova ustvarjalnost, podjetnost, sposobnost izražanja in odzivanja v različnih poslovnih situacijah. Metoda dela, kot je učno podjetje, v slehernem mladem človeku odkrije še tako skrite potenciale,« je prepričana Kapitlerjeva. Za prodajo domačih čajev in čokolad so se celjski dijaki odločili po skrbni preučitvi trga. Ker so želeli predstaviti in ponuditi tudi nekaj novega, kar bi povezalo njihovo dejavnost in lokalno okolje, so se odločili za spominske pralineje s podobo Barbare Celjske. Na sliki predstavnice učnega podjetja Čočaj z mentorico Andrejo Tanšek. Kot je še povedala, se v učnem podjetju ponavadi na direktorskem mestu znajdejo dijaki, ki jih pri klasičnem pouku skoraj ne opazijo. Z idejo prodrli na trg Na letošnjem sejmu se je predstavilo tudi celjsko učno podjetje Čočaj. Dijakom, ki vodijo podjetje, je že uspelo prestopiti virtualno mejo in se povezati s pravo gospodarsko družbo. Kar ni bilo lahko, pove mentorica Andreja Tanšek. »Ni lahko dobiti podjetniškega botra. Štirikrat so nas zavrnili, a petič nam je uspelo.« Tako so dijaki spoznali še eno od sila pomembnih podjetniških lastnosti, je prepričana Tanško-va, ki jim je dejala: »Ob prvih zavrnitvah ne smete obupati. Vztrajnost se vam bo obresto- vala. Tako v življenju kot v podjetništvu.« Sladka podoba Barbare Celjske V učnem podjetju Čočaj, ki so ga septembra ustanovili dijaki Ekonomske šole Celje, se ukvarjajo z doma pridelanimi čaji in čokolado. Svojo idejo o izdelavi spominskih čokoladnih pralinejev s podobo Barbare Celjske so predstavili pod- Vodja učnih podjetij Slovenije Mateja Kapitler je prepričana, da je koncept praktičnega učenja s pomočjo učnih podjetji dober in pravilen. »V učnih podjetjih dijaki pridobivajo znanja in kompetence, ki jih lahko uspešno uporabijo, ko vstopajo na trg delovne sile, kjer je vse hujša konkurenca.« jetju Syncerus, pod okriljem katerega posluje Čokoladnica Olimje, ki je po večmesečnem prepričevanju projekt podprlo. Za čas sejma so v čokoladnici pripravili predstavitveno serijo čokoladic, ki so jih lično zapakirali dijaki. Podpora šolske podjetniške ideje se bo obrestovala tudi podjetju. Spominski bomboni naj bi že v kratkem postale del njihove ponudbe. LEA KOMERIČKI, foto: GrupA Peter Pišek je vedno želel voziti tovornjak. Priložnost za to se mu je ponudila, ko so v Mlekarni Celeia, kjer je bil zaposlen, odprodajali kamione. Prvo vozilo je kupil s pomočjo sestre, ki mu je posodila denar, mlekarna pa mu je omogočila kredit. Ko je leta 1987 postal obrtnik, je izpolnil svoje življenjske sanje. Njegovo podjetje Frigotransport Pišek & HSF Logistic ima danes 70 zaposlenih. »Tudi voznik je v našem podjetju najmanj leto dni učenec. Zelo malo je bilo takih, da so v kamion lahko sedli že po pol leta. Še zdaleč ni dovolj le obvladanje volana. Gre za poznavanje geografije, komunikacije, tovora, naklade, osne obremenitve, dela z aplikacijami, elektronskimi sistemi. Ko delavce uvajamo, rečejo, naj jim damo zraven na vožnjo še eno tajnico,«pravi Peter Pišek. cenijo, poznajo, tudi podjetje pridobiva na veljavi. Malokdo se zaveda, da je tudi to lahko pot do boljše javne podobe.« Vzrok zato, da nekatera podjetja niso odprta za sodelovanje s šolami, v prvi vrsti vidi v tem, da država ne spodbuja takih oblik učenja. Podjetja tako niso upravičena do davčnih olajšav ali do finančne pomoči, s katero bi na primer pokrila stroške mentorja, ki bi se ukvarjal z bodočimi podjetniškimi upi. Podjetnost med najmlajšimi Da bi podjetniško žilico spodbujali že med mlajšimi, Pišek pozdravlja projekt Izbira poklica - izziv za prihodnost, ki ga že vrsto let ob podpori občin na Celjskem izvaja območna obrtno-pod-jetniška zbornica. Otrokom se predstavijo mojstri, na primer peki, kuharji, kleparji, učenci lahko sodelujejo v različnih delavnicah in prikazih. Pišek opozarja tudi na to, da je Celje pred leti gostilo zaposlitvene sejme, kjer so podjetja iskala nove sodelavce. To je bila hkrati promocija zaposlovanja v določenih strokah, zato so na sejem povabili tudi osnovnošolce ter šolske svetovalne delavce. »Vendar ravnatelji tja niso smeli pripeljati učencev, saj to ni bilo v učnem načrtu. Gre še za en primer nesmiselne zakonodaje. To naj bi se sedaj znova spremenilo,« pravi. In dodaja, da bi v Celju brez dvoma potrebovali zaposlitveni sejem za savinjsko in kozjansko regijo. Starši naj otroke naučijo loviti ribe Še posebej je naklonjen odpiranju šolskega sistema v tujino in možnost opravljanja delovne prakse čez mejo. Vesel bi bil, če bi se na prakso v katero drugo državo odpravil njegov mlajši sin, medtem ko je eden od četverice specializacijo dve leti opravljal na Nizozemskem. Peter Pišek kot direktor družinskega podjetja opaža, da imajo na razvijanje podjetnosti med mladimi velik vpliv tudi starši. K podjetnemu duhu potomcev bodo prispevali, če bodo otroka po vzoru pregovora učili, kako loviti ribe, ne pa ga nasitili vsakokrat, ko bo lačen. Če je v družini podjetje, bo otrok rasel ob takem načinu življenja, meni sogovornik. Vendar poudarja, da podjetniki svojih sanj ne bi smeli živeti preko otrok. Ti naj se sami odločijo, kaj bodo počeli v življenju. Odraščati ob tovornjakih Časov, ko je očetovo podjetje poslovalo v mali pisarni v družinski hiši, se še dobro spominja najstarejši sin Sašo Pišek. Ves čas je bil vpet v poslovno dogajanje, odraščal je ob tovornjakih, pogovorih o prevozih, logistiki. Medtem ko je njegovega očeta v podjetniške vode zvabilo veselje do vožnje, sta Sašu izziv organizacija in delo z ljudmi. Pri 26 letih je tako prokurist podjetja. Po koncu srednje šole se je vpisal na ekonomsko gi- mnazijo, ekonomijo je nato tudi študiral. Ko pomisli na to, koliko prostora imata podjetnost in podjetništvo v šolah, podobno kot oče zatrdi, da šolski sistem še vedno premalo poudarka namenja praksi, a tudi tujim jezikom. »Nekdo, ki pride iz srednje šole nima osnov, da bi se lahko postavil na svoje noge, začel delati. To pa velja tako za splošne kot strokovne šole«. TINA VENGUST Foto: TV novi tednik 70 / LET »Podjetniška miselnost je enim manj, drugim pa bolj blizu. Na to, da se posameznik odloči začeti na svoje, vplivajo številni dejavniki, od človekovih zanimanj, iznajdljivosti, znanj, morda je potreben tudi kanček sreče,« pravi Sašo Pišek. 14 ŠPORT Kapetanova želja -enako število gledalcev Olimpijo bodo pričakali z drugega mesta Asistence Benija Verbiča so ostale neizkoriščene proti Mariboru. Celjski nogometaši so drugi na lestvici 1. slovenske lige, po zaporedni zmagi v gosteh. Štirikrat so v Domžalah zatresli okvir vrat Kal-cerja, dosegli le en gol, prikrajšani pa so bili za vsaj eno enajstmetrovko, toda očitno nimajo dovolj ugleda, da bi lahko ogrozili vodilne. Ti so spet prejeli darilo, Domžal-čani pa so bili zaustavljeni v Kopru. Z enajstmetrovko seveda, in sum na scenarij je vse bolj upravičen. Po eni strani bi lahko zaključili prvenstvo, saj je (ugledni) prvak po mnenju mnogih že znan, toda na srečo mora še kdo drug v evropska tekmovanja in zatorej se bo liga nadaljevala - v soboto z derbijem v Areni Petrol, kjer bo gostovala Olimpija. Niso gledali v zobe Celjani so tudi v tretje ugnali Radomljane. Edini gol je po izvrstni podaji Benjamina Verbiča dosegel Dani- jel Miškic, ki se je dobro znašel v nekoliko bolj napadalni vlogi. Varovanci trenerja Simona Rožmana pa nikakor niso uspeli doseči drugega gola, s katerim bi si zagotovili mirno končnico. V prvem delu je vratnico zadel Sunny Omoregie, v drugem delu sta po odličnem prodoru Verbiča v pičli eni sekundi okvir vrat zatresla Ivan Lendric (desno vratnico) in Gregor Bajde (levo). Festival je zaključil Verbič po visokem skoku in udarcu z glavo - zatresla se je še prečka. Štirinajsti zmagi niso gledali v zobe, je omenil predsednik kluba Stevan Dordevic. »Miško« odličen »Še težje kot v Kopru je bilo zmagati proti Kalcerju. V Domžalah smo na slabšem igrišču težje preigravali. Kljub temu smo si priigrali vrsto zrelih priložnosti,« je priznal trener Simon Rož-man, zadovoljen z učinkom Danijela Miškica, ki se je preizkusil kot »polšpica«. Ta teden je bilo dosti časa za počitek in mirno pripravo na Olimpijo. Morda se bo vrnil doslej poškodovani Valon Ahmedi, zagotovo pa Tilen Klemenčič, ki je manjkal zaradi rumenih kartonov. Karte za Benija Celjski kapetan Blaž Vr-hovec je moral na dopinško kontrolo: »Kaj si želim? Podobnega števila gledalcev kot na tekmi z Mariborom.« Izrazil je upanje, da navijači niso bili razočarani po porazu z državnim prvakom in da jih bodo še naprej spremljali in spodbujali. Že zavoljo Benjamina Verbiča se splača kupiti vstopnico. Kaj vse počne zadnje čase; trenutno je najboljši asistent Lestvica 1. SNL MARIBOR 23 17 2 4 46:21 53 CEDE 24 14 7 3 37:12 49 DOMŽALE 24 15 3 6 29:13 48 OLIMPUA 23 12 6 5 42:18 42 ZAVRČ 24 11 2 11 24:34 35 LUKA KOPER 24 10 1 13 25:36 31 RUDAR 24 7 8 9 27:24 29 GORICA 24 5 4 15 20:34 19 KRKA 24 5 4 15 22:39 19 KALCER 24 3 3 18 13:54 12 Celje (v Domžalah, 4-23-1): Kotnik - Vidmajer, Soria, Krajcer, Jakolič -Jugovic, Vrhovec - Verbič, Miškic, Kubo - Omoregie. Igrali so še Bajde, Lendric, Jeslinek. lige, saj je poskrbel za zmagi v Domžalah in prej v Kopru (Celje je imelo na Bonifiki navkljub igralcu več veliko sreče), ko je zaposlil Lendrica. Vse skupaj ni ušlo selektorju Srečku Katancu, ki ga je drugič povabil. Ver-biča je vpoklic razveselil, toda razmišlja zgolj o sobotni tekmi. Celjsko moštvo je najprijetnejše presenečenje sezone. Žal pa še ni seznanjeno o tem, kdaj »penal« je in kdaj »penala« ni ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Največ je vredna psihološka zmaga Martina Ratej je prvič zablestela v končnici večje tekme Na evropskem zimskem pokalu v metih na Portugalskem je še tretjič v svoji karieri zmagala članica celjskega Kladivarja Martina Ratej. V Leiriji je njeno kopje v zadnji seriji pristalo pri 62,43 metra. S tem je prehitela Nemki Lindo Stahl in Katharino Molitor, predvsem pa dobila izjemno pomembno psihološko bitko, ki jo bo vodila v nadaljevanju sezone. Podcenjena tekma Močno je pihalo in pogoji za met kopja so bili izjemno zahtevni. Martina je sicer vodila po prvi seriji (57,31 m), nato je zgolj padala po lestvici in je bila v zadnji seriji komaj šesta. »Mislil sem, da je vsega konec,« je odkrito priznal njen trener Andrej Hajnšek. »Toda zdržala je breme, ki ga je imela kot favoritinja, kar je najbolj pomembno. V slabih razmerah se je izkazala v zadnjem poskusu. Dejala je, da dozoreva, in s tem se strinjam. Prejemali smo čestitke z vseh strani. Zaradi odličnih nastopov tudi drugih naših tekmovalcev je predsednik turške atletske zveze dejal, da smo vodilna država v Evropi v metu kopja,« je dodal vodja slovenske odprave Hajnšek. Žal je zimski pokal v metih preveč v senci dvoranskega EP. Redki so evropski tekači, ki so konkurenčni najboljšim svetovnim tekačem, po drugi strani pa Evropa prevladuje v tehničnih disciplinah. Zato je zimska tekma v metu kopja zelo močna, vsekakor pa bo letos najbolj pomembna tista v Pekingu, na svetovnem prvenstvu. Test v Šanghaju Martina ima še vedno v lasti najboljši izid sezone na svetu (na Ptuju 65,75 m). Tudi zaradi tega si je želela v Leiriji stopiti na najvišjo stopničko. »Zelo je pihalo, vse skupaj je bila igra sreče z vetrom. Treba je bilo zadeti trenutek brez Z leve: Linda Stahl, evropska prvakinja leta 2010 in tretja na OI v Londonu, Martina Ratej in Katharina Molitor, finalistki vseh zadnjih velikih tekmovanj vetra. To mi je uspelo v zadnji seriji. Skok s šestega na vodilno mesto me je seveda zelo razveselil. Konkurenca je bila zelo huda, toda tudi najboljše tekmice so imele le po en dober met,« je pojasnjevala Ratejeva. Zimska sezona je bila odlična, znova veliko obeta. Malce se bo Martina odpočila, potem pa bo spet vadila. Uvodni nastop v diamantni ligi bo imela 17. maja v Šanghaju, kjer bo zbrana vsa konkurenca, saj bodo vse najboljše tekmovalke v metu kopja želele preveriti kitajsko ozračje. DEAN ŠUSTER, foto: AH Utrujeni, a srečni - atletinje in atleti celjskega Kladivarja s strokovnim vodstvom. Najboljši v krosu Tekači celjskega atletskega kluba so slavili na ekipnem državnem prvenstvu v krosu v Velenju. Najboljši so bili tako v moški kot ženski konkurenci. Obe drugi mesti je osvojil velenjski klub. Posamično so se s prvimi mesti najbolje odrezali Lucijan Zalokar (člani, kratki kros), Zala Ahtik (starejše mladinke), Jan Kokalj (starejši mladinci) in Jan Vukovič (pionirji U16). Drugi so bili Urška Pušnik (starejše mladinke), Alex Sternad (pionirji U16) in Jan Berčon (pionirji U14), tretja pa Urška Arzenšek (mlajše mladinke) in Jan Brešan (člani, dolgi kros). Dve zmagi sta ostali tudi doma, po zaslugi Sebastjana Turineka (pionirji U12) in Tine Če-snik (mlajše mladinke), Jan Breznik pa je bil drugi med člani v dolgem krosu (vsi AK Velenje). DEAN ŠUSTER, foto: STANE VOVK NA KRATKO Izpolnila nalogo Casablanca: Na tekmi African Open sta za veselje v vodstvu Judo kluba Sankaku poskrbela Anka Pogačnik in Mihael Žgank. Anka je bila najboljša v kategoriji do 70 kilogramov, v finalu je ugnala francosko predstavnico Evo Mario Gahie. Mihael si je v kategoriji do 90 kilogramov priboril tretje mesto. »Dal sem jima priložnost, da se približata olimpijskim normam. To sta izpolnila in zaslužila sta si novo priložnost,« je dejal Marjan Fabjan. Ostali so se pripravljali na Češkem. Na tekmah svetovnega pokala v Gruziji in Turčiji se bodo borili Tina Trstenjak, Petra Nareks, Rok Drakšič in Adrian Gomboc. Odločitev s Češko? Laško: Slovenska futsal reprezentanca je včeraj s tekmo proti Norveški začela kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Beogradu. Danes se bo Slovenija ob 20. uri pomerila s Francijo, v soboto (18.30) pa še s Češko. Drugo mesto bo vodilo v dodatne kvalifikacije. V slovenski vrsti, ki jo vodi Celjan Andrej Dobovičnik, so trije člani Kluba malega nogometa Dobovec, Uroš Kroflič ter brata Mordej, Rok in Alen. Tekme v Treh lilijah si lahko ogledate brezplačno.(DŠ) ŠPORT 15 Z vsemi mišicami na Norveško Imeli skoraj vse, zdaj nimajo še ničesar Genialni Staš Skube je zadeval z vseh položajev, tudi skozi sredino obrambe se je sprehodil. Velenjski rokometaši so v 5. krogu skupine A pokala EHF doma izgubili s Hamburgom z 32:31. Imeli so sanjski začetek, tudi kasneje zadostno prednost, celo popravni izpit v zadnji minuti, a se niso uspeli izogniti porazu. Gorenje je na številnih tekmah z nemškimi moštvi v ligi prvakov le izgubljalo, edino zmago je zabeležilo v pokalu EHF. Zato je bil optimizem upravičen, kakovost ekipe Hamburga je daleč od tiste, ki je bila pred dvema letoma najboljša v ligi prvakov. V uvodu je po zaslugi vratarja Klemna Ferlina in organizatorja igre Staša Skubeta Gorenje pove-dlo s 6:1. Polčas je pripadel gostiteljem s 15:13, v nadaljevanju pa so precej popustili. Istočasni mrk Usodno je bilo obdobje pred zadnjo četrtino. V 45. minuti je bil izključen Kentin Mahe, Velenjčani pa so vodili z 22:21. V katastrofalnem obdobju, ki je sledilo, so z igralcem več prejeli tri gole in nobenega dosegli. Vse tri je v protinapadih zabil dotlej na levem krilu neopazni Kevin Schmidt. Ponovila se je zgodba s prvega obračuna na severu Nemčije. Gorenje je bilo tudi tam boljše ali vsaj enakovredno do 45. minute, potem pa je sledil občuten padec. V sobotnem zaključku so se Velenjčani želeli zadovoljiti s točko, ki bi jim praktično že zagotovila mesto v četrtfinalu, toda Poljak Michal Szyba, zdaj že specialist za izkoriščanje zadnjih napadov, tokrat ni bil natančen z mesta desnega zunanjega napadalca. Na sever po zmago Rokometaši Gorenja bodo morali še krepko napeti mišice za uvrstitev v četrtfinale pokala EHF. »Če bomo proti Haslumu igrali tako kot smo 45 minut proti Hamburgu, potem ne bomo imeli težav,« je prepričan vratar Klemen Ferlin, ki je zaustavil kar 15 strelov. Še večje preglavice je Hamburgu povzročal Staš Skube in ljubitelji rokometa so se spraševali, o čem je razmišljal selektor Slove- nije, ko ga je pred SP pustil doma. Skube je vrtel nemško obrambo in asistiral soigralcem, ob tem pa dosegel deset golov: »Na trenutke smo igrali popolno, na trenutke katastrofalno. Neizkoriščene stoodstotne priložnosti so nas stale točke ali celo dveh. Strinjam se, po 45. minuti so sledili usodni trenutki. Peklenski ritem se bo nadaljeval. Čeprav imamo šest točk in praktično drugo mesto v žepu, se zavedamo, da nam bo v primeru poraza preostalo izjemno malo možnosti za četrtfinale.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA So zamajani temelji kluba? Zaključen je sodni spor med RK Celje Pivovarna Laško in Urošem Zormanom. Izgubil ga je klub. Tožil ga je bivši igralec Uroš Zorman, ki je bil oškodovan pri prejemkih v prvi polovici leta 2011. Sodba je pravnomočna (višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo kluba), kar pomeni, da mora klub plačati dosojeni znesek, zakonske zamudne obresti in dosojene stroške postopka, kar je vse skupaj prejšnji teden znašalo 136.376 evrov! Če ne bo prišlo do prostovoljnega plačila, bo sledila izvršba ... Vzrok V začetku leta 2011 je upravni odbor celjskega kluba sprejel sklep, s katerim naj bi igralcem po podpisu aneksa zamrznil del plač do osvojitve zastavljenih ciljev. Uroš Zorman in Aleš Pajovič aneksov nista želela podpisati in klub jima je ponudil sporazumno prekinitev sodelovanja. Igralca na to nista pristala, vodstvo pa jima je sporočilo zahtevo za prekinitev pogodbe, po kateri sta postala prosta in nista imela več nobenih pogodbenih obveznosti. Zorman si je poiskal nov klub, toda na Poljskem je prejemal nižjo plačo. Razliko je zahteval na sodišču. Dogovor? Pred sodnim razpletom je vodstvo Celja Pivovarne Laško zatrjevalo, da je klub stabilen, obenem pa priznalo, da ga lahko precej zamaje izgubljena tožba. Direktor Gregor Planteu je pojasnjeval: »Možnosti je več. Skušali bomo zaščititi svoje interese. Moramo se pogovoriti z Urošem Zormanom. Če se bo odločil za izvršbo, je treba dolg poravnati takoj. Če denarja ni dovolj, se lahko nato >usede< na račun. To je teorija, upam, da v praksi do tega ne bo prišlo in da se bomo z Urošem uspeli dogovoriti.« Zorman oziroma njegov zastopnik se je pred razpletom sodbe skušal dogovoriti. Ponudil je možnost poravnave (bojda 50 tisočakov), ki pa jo je klub, čeprav bi plačal precej manj in še to po obrokih, odklonil. Čim prej bo treba poiskati krivce za razplet, ki lahko zamaje temelje kluba, državnega in pokalnega prvaka, še pred enajstimi leti najboljšega na svetu. Proti blokadi Vse skupaj se je začelo z Zormanovim zahtevkom za plačilo 99.660 evrov. Celjski klub je zastopal Dušan Kecman, reprezentančnega ka-petana pa Odvetniška družba Čeferin oziroma Andrej Pohar. Slednji je bil po razpravah pripravljen prisotnim pojasnjevati nejasnosti oziroma pravne zanke. Zdi se, da se bo s klubom še naprej pogovarjal, pogajal. Blokada računa mu - zaenkrat - ne pade na pamet, vsekakor pa pričakuje predlog časovnice izplačila. Mnogi trdijo, da je položaj kritičen, vsi pa upamo, da ni in da bo tudi klub temu pritrdil. DEAN ŠUSTER Celjankam sreča obrnila hrbet Najboljša strelka »final foura« Maja Erkič - Nerazburljiva le finalna tekma Maja Erkič je bila proti Buducnosti prisiljena v simultanko. Zaključni turnir Jadranske lige za košarkarice, ki ga je med vikendom gostila dvorana Gimnazije Celje -Center, je pripadel Reyerju iz Benetk, ki je svojo krstno sezono v omenjenem tekmovanju kronal z naslovom. V polfinalu je po kar dveh podaljških premagal domači Athlete. Izkazalo se je, da je bil polfinalni obračun Reyerja in Athletea finale pred finalom, kajti Italijanke so zatem v boju za prvo mesto z 69:52 odpravile branilca naslova Radivoja Koraca (v polfinalu je bil boljši od Buducnosti s 65:63). Celjanke so v tekmi za tretje mesto po še enem podaljšku s 76:75 izgubile proti Črnogorkam. Dve srhljivki Celjske košarkarice si kljub zadnjemu, četrtemu mestu na sklepnem delu sezone zaslužijo pohvalo, saj so prikazale všečni in borbeni predstavi, vendar tokrat sreča ni bila na njihovi strani. Zasedba trenerja Damirja Grgiča ima za sabo dve infarktni končnici. Na pol-finalni tekmi proti Reyerju je bila dvorana praktično polna, vzdušje izjemno, zmanjkala je le pika na i. Eva Lisec je imela ob koncu zadnje četrtine priložnosti, da Athlete popelje v polfinale, a ji to ni uspelo ne po »polaganju« in tudi v prvem podaljšku s črte prostih metov ne. Drama je posledično pripadla nasprotnicam, ki so si pred začetkom sezone za cilj jasno zastavile prvo mesto. Imajo odlično, predvsem pa izkušeno ekipo, ki je v preteklosti igrala tudi v evroligi. Nove težave Gajiceve Polfinalna tekma je na celjski ekipi pričakovano pustila vidne posledice. Utrujenost je bila precejšnja. Urnik je za ekipe na vsakoletnih zaključnih turnirjih Jadranske lige nesprejemljiv, saj bi nedvomno med polfinalom ter finalom moral biti prost dan. Marica Gajic je morala drugo tekmo izpustiti, saj je znova začutila bolečine v nogi. A Athlete se kljub temu ni predal, po zaostanku za kar 17 točk se je vrnil v igro, imel v rokah vodstvo, odločila pa je sporna trojka igralke Buducnosti Maticeve, ki je slabe tri sekunde pred koncem ob prestopu meta za tri točke zadela, priznana pa je bila trojka in sledil je podaljšek. V njem je imela Maja Erkič dobro sekundo pred koncem novo priložnost za zmago, ko je Athlete zaostajal za točko, vendar pa je bila tudi ona neuspešna. Odlična organizacija Vodstvo tekmovanja je po finalni tekmi razglasilo najboljše košarkarice v sezoni 2014/2015. Za najkoristnejšo Kot na pladnju je imelo vodstvo celjskega kluba vpogled na najboljše mlade košarkarice v širši regiji. V Celju sta bila namreč tudi zaključna turnirja za košarkarice do 15. in 17. leta starosti. igralko rednega dela sezone je bila izbrana članica Athleta Marica Gajic. Najkoristnejša igralka zaključnega turnirja je bila Shannon McCallum (Reyer), najboljša mlada košarkarica Sanja Mandic (Radivoj Korac), kapetanka Athleta Maja Erkič pa je bila najboljša strelka turnirja, ko je skupno vpisala 47 točk. Celjski klub je organizacijo zaključnega turnirja brezhibno izpeljal. Na vsakem koraku je bilo mogoče zaslediti trud in maksimalno zavzetost vseh vpletenih, ekipe so se v mestu ob Savinji odlično počutile. »Mislim, da nam je resnično uspelo pripraviti turnir na zelo visoki ravni. Upam, da so se vse ekipe počutile dobro. Prvi vtisi so odlični, pohvale romajo z vseh strani. To je izjemna uvertura v poletno evropsko prvenstvo deklet do 17 let, ki ga bomo gostili prav v Celju,« je dejal podpredsednik ŽKK Athlete Borut Kop. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Trener Damir Grgič: »Svoje smo naredili v rednem delu lige z razmerjem zmag in porazov 9-1 ter zelo dobrimi predstavami. Na zaključnem turnirju so morda bile bolj izražene individualne kvalitete in izkušnje, ki jih moja ekipa ne premore.« 16 ŠPORT Celjski hokejistki za prvo mesto v Španiji Sergeja Zimšek živi nekaj sto metrov stran od drsališča Slovenska ženska hokejska reprezentanca je v zadnjem krogu svetovnega prvenstva druge divizije v skupini B v španski Jaci premagala Avstralijo s 5:1, osvojila prvo mesto in se bo vrnila v skupino A. Še prej je ugnala Belgijo, Španijo in Islandijo, spodrsljaj pa se ji je pripetil z Mehiko, a na srečo ni bil usoden. V naši selekciji sta bili tudi dve Celjanki, Sergeja Zimšek in Mojca Duh. Tvorili sta branilski par v prvi postavi slovenske reprezentance in odločilno pripomogli k uspehu. Duhova je stara 26 let, Sergeja Zimšek dve pomladi več in je zaklju- čila Fakulteto za logistiko, sedaj pa pripravlja še magistrsko nalogo. Živi nekaj sto metrov stran od celjskega drsališča in zato ne čudi njena izbira športa. Kako vam je uspelo izpolniti začrtani cilj? Na prvi tekmi z Belgijo smo se še ogrevale in visoko zmagale. Težje je bilo proti Španiji, a nam jo je uspelo ugnati, toda poškodovala se je kapetanka Pia Pren. Zelo nam je manjkala proti Mehiki. Imele smo slab dan, nikakor se nismo zbrale in sledil je poraz. Hitro smo ga pozabile. Odpravile smo Islandijo, na odločilni tekmi proti Avstraliji pa se nam je pridružila Pia. Potem je vse steklo kot po maslu. Z Mojco sva pomočnici kape-tanki, obenem skrbiva, da ekipa ne prejme gola. Menim, da sva svoji vlogi tokrat odlično opravili. Dosegli ste prvi slovenski gol v Jaci, izbrali so vas za najboljšo igralko zahtevne tekme proti gostiteljicam ... Ta nagrada mi ogromno pomeni. Mislim, da sem na tekmah prikazala vse, kar znam. Treningi, tako >suhi< kot na ledu, so se mi še kako obrestovali. Prav tako sem bila letos bolje psihološko pripravljena in nisem čutila živčnosti pred nobeno tekmo. Vedela sem, da se lahko zberem in odigram tako, Panorama NOGOMET 1. SL, 24. krog: Rudar -Krka 0:0, Radomlje - Celje 0:1 (0:1); Miškic (43), Maribor - Zavrč 2:1 (0:1), Koper -Domžale 1:0 (0:0), Olimpija - Gorica 3:1 (2:1). 2. SL, 16. krog: Dob - Šmartno 1928 6:0 (2:0), Aluminij - Dravinja 2:1 (0:1); Vezjak (17). Vrstni red: Krško 33, Triglav 31, Dob 28, Aluminij 27, Tolmin 26, Ankaran 23, Veržej 21, Šenčur 15, Dravinja 13, Šmartno 7. MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog: Dobovec -Sevnica 6:3 (4:2); Vojsk (4, 38), Mordej (10), Plahuta (12), Marot (14-10 m, 38) Vrstni red: Dobovec 43, Litija 39, Maribor 34, Oplast 32, Puntar 24, Sevnica 22, Extrem 18, Bronx, Benedikt 12, Velike Lašče 8. KOŠARKA 1. SL, 21. krog: Helios -Hopsi 96:79; Casey 19; Abra-movič 20, Atanackovic 18, Rizman 15, Rogaška - Zlato-rog 86:83; Čebular 27, Boban 24, Ferme 10; Lapornik 24, Tratnik 21, Ponjavic 19, Elek-tra - Portorož 62:68; Čebašek 20, Malus 10, Moore 8; Čigo- ja 17. Vrstni red: Tajfun 37, Zlatorog 33, Grosbasket 31, Krka, Rogaška 30, Šenčur, Helios 29, Hopsi 28, Portorož 27, Maribor 25, Elektra 19. 2. SL, 17. krog: Terme Oli-mia - Plama Pur 79:72; Remus 19, Štruc 17, Pešič 15; Srebovt 20, Kolpa - ECE Celje 92:79; Cerkovnik 15; Babič 17, Fižuleto 11, Perger 10. Vrstni red: LTH Castings, Terme Olimia 31, Lastovka, Kolpa 28, Parklji 27, Slovan, Triglav 26, Celje 24, Hrastnik 22, Litija 20, Ajdovščina 19. Jadranska liga (ž), zaključni turnir, tekma za 3. mesto: Athlete Celje - Bu-ducnost 75:76; Erkič 30, Lisec 21, Dojkic 12; Sanders 25, polfinale: Athlete Celje - Reyer 79:83; Abramovič 20, Gajic 18, Erkič 17; McCallum 23. ROKOMET 1. SL, 20. krog: Ormož -Celje Pivovarna Laško 24:34 (12:16); Gregorc 6; Miklav-čič, Žvižej 6, Kodrin 4. Vrstni red: Celje 40, Gorenje 38, Maribor 33, Trimo 28, Ribnica 25, Krka 19, Ormož, Slovenj Gradec 18, Loka 17, Slovan 16, Izola 11, Sevnica 9, Sviš 8, Krško 2. 1. SL (ž), 17. krog: Branik - Zelene doline Žalec 27:34 (16:18), Velenje - Ajdovščina 27:29 (6:15), Krim Mercator -Celje Celjske mesnine 42:37 (24:20). Vrstni red: Krim Mercator 34, Zagorje 30, Piran 21, Celje 20, Ajdovščina, Krka, Žalec 19, Koper 11, Velenje 9, Ljubljana 6, Branik, Naklo 4. Pokal EHF, skupina A, 5. krog: Gorenje - Hamburg 31:32 (15:13); Skube 10, S. Buric 5, Dujmovic 4; Simicu 8. Vrstni red: Hamburg 8, Gorenje 6, Haslum 4, Win-terthur 2. (MiK) Športni koledar Sobota, 21. 3. Nedelja, 22. 3. Torek, 24. 3. »Vožnja z avtobusom do Jaceje trajala kar 22 ur. Zadnje ure potovanja so bile zelo naporne.« kot znam. Prvi gol mi je vlil dodatno motivacijo. Izredno sem vesela zlate medalje. Na prvenstvu ste imeli dva prosta dneva. Sta bila koristna? Odpotovale smo v poldrugo uro oddaljeno Pamplono in se sprehodile po ulicah, kjer enkrat na leto moški tečejo pred biki. Videle smo tudi areno za bikoborbe. Jaca pa je lepo, prijetno mestece. Turizma ne manjka. Celotno prvenstvo so se zaradi sončnega vremena videle zasnežene gore, kamor so se valili avtobusi polni smučarjev. V mestu so vsi športni objekti na enem mestu, hokejska in košarkarska dvorana, nogometno igrišče, teniška igrišča, bazen, igrišče za in-line hokej. Hokejska dvorana je izjemno lepa, ni dolgo, kar so jo zgradili. V Sloveniji jih je bore malo. Koliko pa je ženskih ekip? Tri, v Ljubljani, Kranju in Mariboru, kjer igram. Nastopamo v razširjenem avstrijskem prvenstvu, ligi DEBL. Še ena tekma nam je preostala in če zmagamo, bomo tretje. V državnem prvenstvu igramo po štirikrožnem sistemu. Še dve tekmi sta pred nami, a smo že postale državne prvakinje. V Celju žal ni več ekipe, tako da sem članica Maribora četrto sezono. Ko sem v Celju, treniram s fanti, s selekcijami U18 in U16. DEAN ŠUSTER Foto: HZS Zimškova z nagrado za najboljšo igralko na tekmi s Španijo. S pomočjo navijačev še kakšno mesto višje NOGOMET 1. SL, 25. krog: Gorica - Rudar (15), Celje - Olimpija (16). 2. SL, 17. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Krško (15). KOŠARKA 2. SL, 18. krog, Kranj: Triglav - Terme Olimia (18), ECE Celje - Slovan (19.30). NOGOMET 2. SL, 17. krog: Šmartno 1928 - Veržej (15). KOŠARKA 1. SL (ž), 19. krog, Celje: Athlete - Domžale (20). Ani Drev, alpski smučarki iz Šmartnega ob Paki, se je z 11. mestom na veleslalomu v švedskem Aareju uspelo uvrstiti v finale svetovnega pokala, ki se je včeraj začelo v francoskem Meribelu. S tem rezultatom je bila glede na zdravstvene težave Tine Maze celo najboljša slovenska smučarka na tekmi. »Posrečili sta se mi obe vožnji, druga mi je morda uspela še bolje kot prva. Vedela sem, da moram doseči res dober rezultat, če se želim uvrstiti v finale,« je o svojih vožnjah na Švedskem povedala Ana Drev. A je za uvrstitev v finale trepetala vse do konca, saj ni točno vedela, koga še mora prehiteti in koliko točk ji še manjka, vse dokler niso objavili skupne razvrstitve svetovnega pokala. Lahko marsikaj Ob ogledu posnetkov svojih voženj je opazila kar nekaj napak, zato vidi še nekaj rezerve za višjo uvrstitev. Ob vseh zdravstvenih težavah, ki so jo spremljale v sezoni, je na koncu le izpolnila osnovni cilj. »Glede na to, kakšna je bila sezona, sem res lahko vesela, da se mi je uspelo uvrstiti v finale. Se pa na zadnji tekmi lahko zgodi marsikaj in s še enim dobrim rezultatom lahko napredujem na skupni veleslalomski lestvici,« je optimistična in sproščena pred veleslalom-skim nastopom v Franciji, ki bo v nedeljo. Po vrnitvi s Švedske je že včeraj odpotovala v Meribel, kjer bo še dva dni trenirala, zato prave možnosti za počitek ni. »Tekma v Aareju je bila naporna, saj je bil veleslalom zelo dolg. Upam pa, da se mi bo uspelo vsaj malo regenerirati, da bom sveža pričakala tekmo.« V Francijo tudi navijači Zagotovo bo Drevovi v Meribelu lažje tudi zato, ker jo bodo spodbujali najzvestejši navijači njenega fan kluba iz Šmartnega ob Paki. S koroškimi navijači iz Črne bodo navijali tudi za skupno zmago Tine Maze v svetovnem pokalu. »Predsednik Marjan Knez mi je ob srečanju pred časom rekel: >Gremo v Meribel, ne? < In zdaj res gremo. Veselim se srečanja s svojimi navijači v Franciji,« je še povedala Ana. ROBERT GORJANC Slavila jadralna padalka in rokometaš Občina Šentjur je ob bogati beri vrhunskih športnih dosežkov na različnih ravneh 6. marca na slovesnosti v Ipavčevem kulturnem centru razglasila imena najboljših športnikov v letu 2014. Letos so nabor kandidatov razširili tudi na tiste športnike, ki so sicer Šentjurčani, vendar niso vključeni v klube in društva s sedežem v domači občini. Za najboljšo ekipo so razglasili člansko moštvo košarkarskega kluba Tajfun, drugo mesto si delijo ekipa društva Izviri Dobrina in Šentjurski korenjaki. Naslov športnice leta je pripadel jadralni padalki Mojci Pišek, na drugem mestu je tekvondoistka Nika Zagorc, na tretjem pa kolesarka Sara Frece. Med moško konkurenco se je na tretje mesto zapisal jadralni padalec Damjan Čretnik, na drugo tekvondoist Denis Drapic, naslov najboljšega pa je pripadel rokometašu Roku Cvetku. Slavnostni gost na prireditvi je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. StO Najboljše športnike v letu 2014 so v Šentjurju razglasili na slovesnosti v Ipavčevem kulturnem centru. KRONIKA 17 Nepazljivost vzela življenje mladega dekleta 25-letniku grozi petnajst let zapora Nenavadna nesreča, ki se je v nedeljo zvečer zgodila na območju Pernove-ga pri Galiciji, je terjala življenje 24-letnice S. V. Ta je namreč umrla zaradi sprožitve strelnega orožja. Na policiji okoliščine dogodka še preiskujejo, do zdaj je znano, da ni šlo za nasilje, ampak naj bi do strela prišlo med ravnanjem z orožjem. Policija bo zaradi povzročitve splošne nevarnosti ovadila 25-letnega S. C., sicer partnerja 24-letnice. Na policiji pravijo, da primer intenzivno preiskujejo in vseh podrobnosti o dogodku javnosti še ne morejo razkriti. V izjavi za javnost niso zapisali niti, s kakšnim orožjem se je nesreča zgodila. Najverjetneje je šlo za dolgocevno orožje. 25-letni moški je iz Ljubljane in je v zadnjem obdobju s partnerko bival na območju Žalca. Neuradne informacije kažejo, da sta bila 25-letnik in 24-letnica par že nekaj časa in naj bi se tudi zelo dobro razumela. Ker so uradni podatki o nesreči skopi, se pojavlja kup neuradnih informa- cij, ki kažejo, da naj bi v nedeljskih večernih urah moški čistil orožje, ki se je pri tem sprožilo. Naboj naj bi dekle zadel naravnost v srce. Doma naj bi bili tudi dekletovi starši, ki so mu nudili prvo pomoč, na kraj so prispeli tudi reševalci nujne medicinske pomoči, a je bilo za dekle prepozno, ker so bile poškodbe prehude. Policisti zdaj preverjajo tudi, na kakšen način se je orožje sprožilo, saj naj bi bila v času strela 25-letnik in dekle sama v sobi. Policija celotnega zaslišanja s 25-letnikom v nedeljo niti v ponedeljek ni mogla opraviti. Dogodek ga je tako pretresel, da so mu morali zdravniško pomoč nuditi v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Govori se tudi, da je moški zbiratelj orožja, zanj naj bi imel tudi vsa dovoljenja. V posesti naj bi imel varnostno in športno orožje, ki naj bi ga tudi uporabljal na različnih tekmovanjih. Tri zlata pravila Tovrstne nesreče so v Slovenije zelo redke, saj se zbiratelji oziroma lastniki orožja zavedajo morebitnih hudih posledic, ki lahko nastanejo pri nepravilnem ali malomarnem ravnanju z orožjem. Kot pravi Rok Štupar iz Celja, strokovnjak in poznavalec orožja, ki deluje v društvu za opravljanje izpita za ravnanje s strelnim orožjem, težava praviloma ni orožje, ampak ravnanje z njim. Vsak, ki ima dovoljenje za prenos in uporabo orožja, mora namreč upoštevati tri najbolj osnovna pravila ravnanja z njim. In sicer, da mora biti orožje vedno obrnjeno v varno smer. To pomeni, da ne sme biti nobene možnosti, da bi v primeru sprožitve strel kogarkoli poškodoval, da bi se naboj od kod odbil ali prebil kakšen predmet. Drugo pravilo je - kadar ne gre za varno streljanje na streliščih - da prst nikoli ne sme biti na sprožilcu, in tretje, da je treba vedno preveriti, ali so v orožju naboji ali ne. Gre za šolska pravila, ki morajo biti za lastnike orožja sveta stvar. Ravnanje oziroma rokovanje z orožjem, kot so zapisali policisti, je tudi prenos orožja. Torej ni nujno, da se je nesreča zgodila med čiščenjem, morda ga je moški iz enega dela sobe prenesel v drugega. Tudi v tem primeru prenosa je treba upoštevati, da morajo biti naboji vedno ločeni od orožja. Ali bi se lahko v primeru, kot se je zgodil v Nošenje orožja po Zakonu o orožju pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi, pri čemer se kot nošenje ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin. 25. člen omenjenega zakona namreč opredeljuje, da mora lastnik orožje hraniti zaklenjeno, in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali posebej zavarovanem prostoru. Zbiratelj mora orožje hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan, torej v zaklenjeni vitrini ali sefu. Prvi jo je gojil, drugi prevažal Velenjski policisti so pretekli teden opravili hišno preiskavo pri 32-letnem moškem z območja Velenja. Med preiskavo so v stanovanjski hiši odkrili prostor, prilagojen za gojenje konoplje. Zasegli so mu tudi 31 pol-metrskih sadik te rastline in nekaj posušenih delcev, pripravljenih za prodajo. Ovadili ga bodo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, zaradi česar mu grozi nekajletna zaporna kazen. Drugi primer najdbe droge je iz Rimskih Toplic. Policista sta namreč pri nadzoru prometa ustavila 50-letnega voznika avtomobila. Med postopkom sta zaznala močan vonj, značilen za konopljo, v prtljažniku pa sta opazila večjo kartonasto škatlo, zaradi česar sta posumila, da moški prevaža drogo. Da so njuni sumi upravičeni, se je izkazalo, ko sta mu odvzela prostost in na podlagi odredbe sodišča opravila preiskavo vozila. V prtljažniku sta na- Velenjčan je gojil drogo v upanju, da ga ne bodo dobili ... (Foto: PU Celje) mreč našla približno pol kilograma posušene konoplje. Hišno preiskavo so naslednji dan opravili tudi v 50-letni-kovem domu, kjer so v treh večjih in več kot petdesetih manjših zavitkih našli še približno kilogram hašiša. Poleg tega so policisti našli in zasegli še več nabojev Če je nekdo zbiratelj orožja, ni nujno, da ga na strelišču tudi uporablja. Tako se v zbirkah slovenskih zbirateljev najdejo tudi sodobne vrste strelnega orožja, ki se na streliščih sme uporabljati, če je ustrezno preizkušeno in žigosano. Tako športni strelci kot zbiratelji pa morajo opraviti preizkus znanja o ravnanju z orožjem, kjer poleg poznavanja pravil varnega ravnanja z orožjem dokažejo tudi poznavanje predmetne zakonodaje in prve pomoči v primeru strelnih poškodb. Pernovem, pripetilo, da bi se orožje samo sprožilo? Vprašanje je sicer splošno, saj policija ne izda, s kakšnim orožjem se je nesreča zgodila. »Odvisno od orožja. Sodobne puške in pištole imajo ustrezne varovalke, ki preprečijo, da bi do tega prišlo. Če bi bilo orožje starejše, bi se tudi to lahko zgodilo, recimo v primeru okvare sprožilnega mehanizma, ali če bi padlo na tla,« pojasnjuje Štupar. Kriminalisti 25-letnika ne bodo ovadili zaradi umora ali uboja. Očitajo mu kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, ki ima za posledico smrt osebe. Za takšno kaznivo dejanje Kazenski zakonik RS predvideva petnajst let zapora. Kar je enako kot za umor ali uboj. SŠol kalibra 7,65 mm. 50-letnika so v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Kradli iz poslovnih prostorov V Velenju so neznanci konec minulega tedna iz večje skladiščne hale podjetja v stečaju ukradli za več kot dva tisoč evrov električnih vodnikov. Tarča nepridipravov je bila v preteklih dneh tudi slaščičarna v Mozirju. Od tam so odnesli menjalni denar in nekaj pijače. V Laškem so si tatovi postregli s pivom. Ukradli so ga iz enega od podjetij, kjer so si poleg piva prisvojili še več pralnega praška. Za seboj so pustili skoraj dva tisoč evrov škode. Vlomilce so imeli tudi v Pamečah, kjer so prišli v poslovne prostore in prodajalno. S kamnom so razbili okno, vstopili v poslovne prostore in nato še v trgovino ter iz blagajne ukradli menjalni denar. Sezona tatvin koles Da se začenja toplejša sezona, kaže podatek, da je bilo v preteklih dneh na Celjskem več tatvin koles. Izpred zdravstvenega doma v Celju je nekdo v ponedeljek sredi dneva odpeljal zaklenjeno gorsko kolo, vredno približno 150 evrov. Kolo pogreša tudi lastnik, ki so mu vlomili v kolesarnico stanovanjskega bloka v Vošnjakovi ulici. V Velenju je nekdo ukradel kolo kar z ograjenega pritličnega balkona stanovanjskega bloka. Poškodoval tudi fasado V petek je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Žalcu. Vanjo je prišel skozi kletno okno, nato je preiskal prostore, a odnesel ni ničesar. Isti dan je nekdo poskušal vlomiti v hišo na Gomilskem. V notranjost ni prišel, a je pa s poškodovanjem okna lastnikom povzročil za nekaj sto evrov škode. V Trubarjevi ulici v Celju so lastniki hiše prijavili tatvino bakrenih žlebov. Medtem ko je tat kradel, je poškodoval tudi del fasade stavbe. Zaspal na avtocesti Celjski prometni policisti so kaznovali 30-letnega voznika kombiniranega vozila. Voznik je namreč zaspal v vozilu kar na avtocesti. Nanj je policiste opozorilo več voznikov, ki so opazili, da na prehitevalnem pasu avtoceste v smeri Maribor-Ljubljana pri odcepu za Šentrupert stoji kombinirano vozilo s prižganim desnim smernikom. Ko so policisti prišli na kraj, so ugotovili, da je 30-letnik z območja Žalca vozil pod vplivom alkohola, nato med vožnjo zaspal, vozilo pa ustavil kar na prehitevalnem pasu avtoceste. 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE V 93. letu nas je zapustila MARIJA KOPITAR Od nje smo se poslovili v torek, 17. marca 2015, na mestnem pokopališču v Celju. Ostala nam bo v trajnem spominu. Sin Peter z ženo Cilko, vnukinja Urška z možem Matjažem in pravnukoma Gašperjem in Matijo ter vnuk Jernej Morda je to šele začetek novega, neznanega bivanja v nesmrtnosti, lebdenje duha in mirovanja. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame, prababice in praprababice VIDE LAH KAJTNA iz Zgornje Rečice pri Laškem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in društvom, ki ste jo pospremili v lepem številu k njenemu zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Iskrena hvala vsem, ki ste ji kakor koli krajšali čas, ko je bivala v Domu starejših v Laškem. Žalujoči vsi njeni Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN Minilo je tri leta, kar nas je zapustila naša draga ANA ŠANCA iz Rifengozda pri Laškem Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice FANIKE ZORKO iz Harja pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem zasedbe Oljka za odpete žalostinke, gospodu Matjažu Piklu za besede slovesa, glasbenikom za odigrane žalostinke in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ni res, da si odšel -nikoli ne boš, ujet v naša srca z lepimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. VŠP OMIN Letos minevajo štiri leta, kar si nas zapustil, dragi DAMJAN VEBER iz Zgornje Rečice pri Laškem Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Tvoji najdražji BBBBBmBIsIH Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC 699 MOTORNA VOZILA RENAULT modus 1,5 dci, letnik 2007, zelo lepo ohranjen, prevoženih 184.000 km, prodam. Telefon 041 514-065. 659 PRODAM XSARO picasso 1,6 hdi, letnik december 2006, registrirano do 20.12. 2015, 184.000 prevoženih kilometrov, prodam. Telefon 041 687-377. 659 KUPIM Svet JZ za turizem in kulturo Rogaška Slatina na podlagi 14. člena Odloka o spojitvi JZ za kulturo Rogaška Slatina in JZ turizem Rogaška Slatina v JZ za turizem in kulturo Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 58/13) razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina Zdraviliški trg 1, Rogaška Slatina Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba ali specializacija po visokošolskem strokovnem programu oz. magisterij stroke (2. bolonjska stopnja), - najmanj 5 let delovne dobe, od tega najmanj 1 leto na vodilnem delovnem mestu, - izkazovanje organizacijskih in vodstvenih sposobnosti, - aktivno znanje slovenskega jezika in vsaj enega svetovnega tujega (angleško, italijansko, nemško, rusko), - polna poslovna sposobnost. Kandidat je dolžan k vlogi z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev (kopija diplome, dokazilo o izpolnjeni delovni dobi, referenčna potrdila glede zatrjevanih organizacijskih in vodstvenih sposobnostih, dokazilo o znanju tujega jezika) predložiti pisni program dela zavoda za mandatno obdobje. Mandat direktorja traja pet let. Ista oseba je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. Popolno vlogo je treba najkasneje do 8. 4. 2015 dostaviti na naslov: Javni zavod za turizem in kulturo, Zdraviliški trg 1, 3250 Rogaška Slatina s pripisom »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS ZA DIREKTORJA«. Dodatne informacije in pojasnila so dosegljivi pri ge. Petri Gašparic, tel.: 03/81-81-715. V tem razpisu uporabljeni izrazi zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. Predsednik sveta JZ Bojan Pirš l.r. OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, odvoz in prepis takoj. Telefon 031 687-477. 585 STROJI RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. Š 33 PRODAM KUPIM MENJAM Š 27 POSEST TRI kilometre iz Celja oddam vrt za obdelavo pridelkov. Telefon 051 421-126. PRODAM 669 TROSILEC hlevskega gnoja Tehnostroj, 4-tonski, na 4 vretena in puhalnik Tajfun prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 864-879. 600 DOBRO ohranjen traktor Imt 533 delux, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 819-532. 668 SEJALNICO za žita, trave ter vsa drobna semena, širine 2 m, odlično ohranjena, prodam. Telefon 031 717-493. 693 ZA traktor TV 418-423 prodam nosilno konzolo z nekaj priključki in prikolico. Možna menjava za drva. Telefon 051 239-107. 713 DOBRO ohranjeno frezo za Tomo Vinkovič prodam. Telefon 041 574-00 9 . 71 4 BRANO za traktor Tomo Vinkovič, tip 421, prodam. Telefon 031 791-157. 716 11.500 m2 zemljišča, starejšo hišo, kozolec, hlev, v Lokavcu pri Rimskih Toplicah, številka energetske izkaznice 2015-108-34-9633, prodam za 25.000 EUR. Telefon 031 768-221. 613 MANJŠE zemljišče, primerno za vikend ali počitniško hišico, prodam. Telefon 5793-337. Š 53 ZAZIDLJIVO parcelo, na sončni legi, lokacija Razbor 10, Dramlje, velikost 1.000 m2, ugodno prodam. Telefon 031 430752. M 715 ODDAM ŠKOFJA vas. Skladišče, 300 m2, oddam v najem. Telefon 041 725-092. 711 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana. MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 397 TRIBRAZDNI obračalni plug menjam za dvobrazdni 14-colski obračalni plug. Telefon 041 649-414. NAKLADALKO krme, 3. košnje, 2014 ročno spravljeno, zamenjam za 2 m bukovih drv. Telefon 5461-605, 070 612-705. 706 stählipe rsonal TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra/dipl. zdravstvenik • diploma psihiatrične zdravstvene nege • diploma II. stopnje zdravstvene nege • diploma operacijsko-tehnične asistence • zdravnike z zaključeno izobrazbo in z 2 do 3 leti izkušenj s področja somatskih ali geriatričnih bolezni ali z interesom za področje geriatrije. Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch * 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. r£E Stahli Personal / Iris Stàhli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehlipersonal.ch PRODAM ŠKOFJA vas. Tristanovanjsko hišo, 260 m2, oddam v najem. Telefon 041 725-092. 711 STANOVANJE NOVIGRAD. Prodam dvosobno stanovanje, 35 m2, 20 m od morja, vpisano v ZK. Telefon 041 725-092. 711 ODDAM OPREMLJENO garsonjero, 29,5 m2, na Hudinji, vsi komunalni in informacijski priključki, št. energetske izkaznice 2015-233-224-4263, oddamo. Telefon 040 213-518. 683 SOBE za najem, popolnoma opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija: Lešer, Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244. p OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi in večje stanovanje do štiri osebe oddam. Telefon 041 650-737. 646 V CENTRU Celja, na naslovu Trg celjskih knezov 4, nasproti Mestne občina Celje, oddamo v najem stanovanje v izmeri približno 80 m2. Stanovanje ima CK na plin in je delno opremljeno. Najem je možen takoj in traja manj kot eno leto. Telefon (03) 425-8850, 051 363-500. n NUDIM MANJŠE komfortno stanovanje v bližini celjskega gradu nudim za pomoč na manjšem posestvu. Telefon 041 983114. 658 PRODAM JEDILNI kot, mizo, stole, štedilnik, zgornje in spodnje elemente, novo, prodam. Telefon 070 612-705. 706 MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, omice in tete PAVLE KAJIN iz Celja, Obrtna cesta 58 (5. 4. 1930 - 3. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Alojziju Kostajnšku in gospodu župniku Tonetu Vrisku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njeni Ti mirno spi, počivaj brez skrbi, ne veš, kako nam je hudo, kako zelo te pogrešamo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta LUDVIKA PESJAKA iz Olešč pri Laškem (1952 - 2015) se iskreno zahvaljujemo Gasilski zvezi Celje in njenemu predsedniku gospodu Sentočniku, članom Gasilskega društva Svetina, vsem sosednjim društvom, Združenju borcev za vrednote NOB Celje, Krajevni organizaciji Gaberje in Občini Štore. Hvala vsem sorodnikom, posebej gospodu Mirku Zupancu in njegovi družini, sosedom Videc in Vrbovšek, govornikoma, godbi na pihala Svetina ter vsem prijateljem in znancem. Hvala vsem za vse darovano cvetje, svete maše, sveče in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi najdražji, ki ga bodo močno pogrešali JEDILNISKO garnituro, mizo, 120 x 170 cm in šest stolov prodam. Telefon 041 685-913. l 70 FRIZERSKO opremo prodam. Telefon 041 725-092. 711 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orcšnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold AKUSTIKA PRODAM DIATONIČNO harmoniko Alpen, Be, Es, As prodam. Telefon 068 157-054. 696 PRODAM KOKOSl nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOSl nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo, zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 130 kg, možnost dostave, ugodno prodamo. Telefon 041 655-528. 522 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telelefon (02) 582-1401. p BIKA, težkega 320 kg, starega 9 mesecev in telico, 400 kg, ls limuzin, prodam Cena po dogovoru. Telefon 031 249 801. š 47 PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, cepljene, domača krma, prodam Možna dostava. Telefon 041 455-732 625 TRI koze z mladiči prodam. Telefon 031 212-918. 678 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon 051 450-110. l 63 Misel nate ostaja, zdaj ko si odšla tiho, počasi v spanec brez dna ... (A. C.) ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, tašče in babice ANICE MULEJ iz Prožinske vasi 52, Štore (22. 3. 1938 - 6. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, besede tolažbe, cvetje, svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Margareti Selič Amon, ZD Štore ter osebju oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo Splošne bolnišnice Celje pri lajšanju njenih zdravstvenih težav. Hvala tudi gospodu župniku Mihi Hermanu in pogrebni službi Zagajšek za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož Stanko, hčerka Jana in sin Stani z družinama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih vedno ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre DRAGICE TURKUS rojene Satler z Brega pri Polzeli (11. 6. 1948 - 2. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam v trenutkih slovesa stali ob strani. Posebna zahvala gre dr. Jernejšku in sestri Cvetki, negovalki Silvi, Mari Leskovšek, Cvetki Erjavec ter družini Jazbec za pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen obred, vokalni skupini M. J. A. V. za lepo odpete pesmi, govornici gospe Sajovic za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Za vedno bo ostala v naših srcih. Žalujoči njeni najdražji PRAŠIČE, težke od 120 do 140 kg, mesni tip, 1,50 EUR/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 655-528. 625 KRAVO v šestem mesecu brejosti, staro 7 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5770-102. 666 TELIČKO, staro 3 mesece in dve teleti, stari 10 in 13 dni, simentalci, prodam. Telefon 031 840-282. 700 DVE telički, 125 kg, prodam. Kupim brejo kravo. Telefon 031 424-547. 705 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, dobrega porekla, prodam. Telefon 070 267-032. 709 TELIČKO simentalko, težko 210 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 68 DVA bikca simentalca, stara šest in štiri mesece, prodam. Telefon 041 596475. 712 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 718 KUPIM Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, mame, prababice, tašče in sestre ŠTEFANIJE CVETIČ (15. 12. 1935 - 4. 3. 2015) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo sprejeli, imeli radi, na koncu njene poti izrekli so-žalje, podarili vence, sveče, darovali za svete maše in se od naše mamice poslovili v tako velikem številu. Še posebej se zahvaljujemo dr. Miljani Žitko Mastnak za njeno nesebično pomoč v času njene bolezni, sodelavcem Vrtca Šentjur, Osnovne šole Ljubečna in Grafiki Gracer. Hvala gospodu Lovru Slejku za spremstvo na njeni poti slovesa. . Tiho teče našega življenja reka ... Tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu večnega spomina. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Mineva eno leto, kar nas je v 88. letu zapustil naš dragi ALBIN LANCNER s Ceste v Debro, Laško (12. 2. 1927 - 20. 3. 2014) Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj. Žalujoči vsi njegovi PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 2 DVE telici simentalki, težki 250 kg, kupim. Telefon 041 517-616. 687 MLADO jalovo kravo kupim. Telefon 031 434-714. 692 PRODAM DOMAČO koruzo prodam. Telefon 031 649-414. Š 7 KOCKE sena in otave prodam, 2 EUR/kos. Štore, telefon 031 626-126. 519 BALE prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 663 MLEKO, kozje in kravje, dnevno sveže, možnost dostave, v okolici Celja, prodam. Telefon 031 858-087. 565 jininifflH i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja BELO sortno ali mešano vino: beli pinot, laški rizling in šipon prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-631. 545 SENO v kockah prodam. Telefon 031 207444. 665 SENO v kockah prodam. Telefon 031 221243. 679 ŠEST okroglih bal prodam ali menjam za drva. Telefon 041 645-549, Ljubečna. 680 SLADKO seno v kockah prodam. Telefon 041 793-916. 677 SENO in otavo v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 221-243. 689 VEČJO količino starega hlevskega gnoja prodam. Telefon 041 517-616. 687 SILAŽNE bale, otava, šest kosov po 25 EUR, okolica Polzele, prodam. Telefon 041 669-436. 682 KORUZO, tritikalo in krmni krompir prodam. Telefon 041 742-334. 686 KROMPIR, primeren za sajenje, sorte concordia, marabel, catania, prodam. Telefon 041 742-334. 686 EIF astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE L 66 695 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ISTRABENZ PLINI PLINSKE PECI ^^ popravila ^^ letni pregledi ^^ prodaja Pooblaščeni serviser za: ^junkers IVaillant •Immergas Unical Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija Plinarniška 1 3000 Celje 03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si SENO v okroglih suhih balah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 683810. Š 56 SENO in otavo v rinfuzi prodam. Telefon (03) 5461-764. 691 KROMPIR, lanski, uvoz, adora, dezire, agria prodam, lahko z dostavo. Telefon 041 841-835. p SENO in otavo prodam. Telefon 031 249072. 69 4 SLADKO seno in otavo v kockah prodam. Telefon 041 573-380. 701 BALE, silažne, suhe, okrogle in koruzo za krmo, prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 643 SENO v rinfuzi, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 414-509. 708 OSTALO PRODAM SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 59 VITLO za vinograd ali sadovnjak, z enofaznim motorjem, 100 m jeklene vrvi in voziček, razno orodje za inštalaterje ugodno prodam. Telefon 041 630-390. 675 701 let novi tednik TELICO, staro eno leto in vile za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 031 278-786. JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, bele leghorn, cepljene proti vsem kužnim boleznim, dnevno sveža jajca, rjava in bela ter vse vrste visoko kakovostne perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Večje količine tudi dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 557 PLATIŠČA z letnimi gumami, malo vožena, velikost 195/65-15, za mercedes, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098. 606 VEČJO količino suhega sena, baliranega v kocke, po 1,60 EUR in suha bukova drva prodam. Telefon 041 271-038. 624 PREVOZNI bazen Nieros, za mleko, 650 l, na ledeno vodo, prodam zaradi nakupa večjega. Telefon 041 397-215.667 MALO rabljen motokultivator Goldoni, 14 KM, dizel, s frezo in škropilnico, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 819-532. 668 radiocelje 160 let 676 TELICO, brejo, ciko in koruzo v zrnju prodam. Telefon (03) 5743-054, 070 724-162. 688 INVALIDSKI skuter in voziček, oba nova, električna in primerna za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. Telefon 041 517-900. p HRASTOVO mizo in klopi in silažne bale, okrogle, druge košnje, prodam. Telefon 031 426-897. 703 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg in koruzo v zrnju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-978. p ZAPOSLITEV ZAPOSLIM slikopleskarja z izkušnjami. Mohar, d. o. o., Šaranovičeva 11, 3000 Celje, telefon 041 648-121; www.mo-har.si. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n ZA pomoč - urejanje okolice iščemo upokojenca, ki pozna vsa vrtna opravila, tudi manjše sanacije itd. Informacije po telefonu 041 353-015. n ODSTOPIM grobni prostor na celjskem pokopališču. Telefon 051 381-581. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 702 RA z Noulm tednikom In Radiem Celje i Citycenter Celje Med 10. in 19. uro: DOBRODELNI MARATON NA SOBNIH KOLESIH BREZPLAČNE MERITVE TELESNE MASE, MAŠČOB, MIŠIČNE MASE, VODE V TELESU, MASE KOSTI, METABDLIČNE STAROSTI, KRVNEGA TLAKA, KRVNEGA SLADKORJA, HOLESTEROLA, PREDSTAVITEV ANTICELULITNIH PROGRAMOV IN TEHNIK ZA OBLIKOVANJE TELESA DEGUSTACIJA DIETNIH POTIC IN NAMAZOV NAGRADNE IGRE IN ŠTEVILNA PRESENEČENJA ZA OBISKOVALCE 11.00,12.00,16.00 SHOUU PROGRAM AEROBIK TEAMA TOP-FIT 17.00 PRIKAZ VADBE ZA OTROKE IN NAJSTNIKE 18.00 PODELITEV NAGRAD Telefon: E-mail: Naročniška številka Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Poroke Žalec Poročila sta se: Sabina ŽURMAN in Andrej ROTOV-NIK, oba iz Podgorja. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preše Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Smrti Celje Umrli so: Marija PLEVČAK z Ljubečne, 88 let, Anton ŽAGAR iz Nazarja, 79 let, Marija VERTOVŠEK iz Celja, 88 let, Marija MASTNAK iz Štor, 67 let, Martina JOVAN iz Velenja, 86 let, Sonja DOBNIK iz Celja, 72 let, Anton LIPOV-ŠEK iz Laškega, 88 let, Pavel ŠUHEL iz Štor, 79 let, Ivan KRAMERŠEK iz Vojnika, 62 let, Janez VEZENŠEK s Fran-kolovega, 84 let, Marta ŽULIČ iz Celja, 74 let, Pavla KAJIN iz Trnovelj pri Celju, 85 let, Franc GRABLER iz Petrovč, 89 let, Marija KOPRIVC iz Dobja pri Planini, 88 let, Dra-gotina TURK iz Trnovelj pri Celju, 83 let, Vladimir KIKER iz Laškega, 66 let, Jera MESA-RIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 72 let, Boris LONČAR iz Celja, 87 let, Julijana OBLAK iz Šentjurja, 91 let, Angela KRAŠOVIC iz Braslovč, 94 let, Franc SIMONČIČ iz Celja, 69 let, Marija KOPITAR iz Celja, 93 let. Laško Umrli so: Vida LAH KAJ-TNA iz Zgornje Rečice, 91 let, Umrli so: Rudolf PAVLIČ iz Lokavca, 94 let, Ludvik PESJAK iz Olešč, 63 let, Mato KAŠUBA z Rečice ob Savinji, 77 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Bojan KMECL iz Šentjurja, 60 let, Magdalena KUNST iz Celja, 82 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marko JANČIČ iz Zgornjih Negonj, 39 let, Štefanija POČIVAVŠEK iz Slak, 79 let, Marija Terezija STEPIŠNIK iz Šmiklavža pri Škofji vasi, 78 let, Jožefa OREHEK iz Celja, 95 let, Martin ORAČ iz Šerovega, 93 let, Ana Marija ŠEPETAVC iz Pilštanja, 90 let. Žalec Umrli so: Vladimir GRO-BELNIK iz Dobriše vasi, 83 let, Maks KAČ iz Prebolda, 62 let, Ervin BALOH iz Petrovč, 56 let, Igor KUKOVIČ iz Liboj, 49 let, Aleksander HROPOT iz Zgornjih Grušovelj, 43 let. Velenje Umrli so: Frančiška KLA-DNIK iz Žalca, 85 let, Anton DREV iz Šoštanja, 88 let, Anka FRICELJ iz Velenja, 82 let, Danijel GLUŠIČ iz Loke pri Mozirju, 55 let, Dragica TURKUŠ s Polzele, 66 let, Jožef DEBERŠEK iz Gornjega Grada, 83 let, Jakob VIRTIČ iz Velenja, 86 let, Janez KORENJAK iz Skornega pri Šoštanju, 47 let, Ana MULEJ iz Prožinske vasi, 77 let, Roza JAVORNIK iz Velenja, 92 let, Franc Marjan LUBEJ iz Celja, 82 let, Anton SEHER iz Velenja, 97 let, Alojzija KOVŠE iz Vitanja, 76 let, Jožef HRI-BERŠEK iz Šoštanja, 83 let, Marija PLESEC iz Velenja, 78 let, Stanislav VIDEMŠEK iz Velenja, 71 let. VSI NASI MOJSTRI 21 RAZMIŠLJATE O PlllüNOVI, DOBRE]! NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo 1\a s>i -privoščite najboljše! Matere bodo v sredo za svoj praznik zagotovo vesele drobnih cvetličnih pozornosti - pa naj bo to cvet vrtnice ali šopek spomladanskega cvetja. /" nT Damjan Brečko s.p. Za grad 1Z j. 3000 Celje Tel.: 041 691 893 bremont@amiE.net ^ www.brBmont.si a strojnih inštalacij a toplotnih črpalk ■■'"•■ a peči na pelete in polena a solarnih sistemov a plinskih kondenzacijskih peči CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 Marec je mesec žensk PRI UREDITI/I GROBOV, DELO BREZPLAČNO! Če bi sodili po prazničnih dneh, potem je zagotovo marec tisti mesec, ki med vsemi dvanajstimi v letu najbolj pripada ženskam. Potem ko smo 8. marca praznovali mednarodni praznik žensk v spomin na boj za njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, je zdaj pred nami še 25. marec, praznik vseh mater. Materinski dan je mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam, ki so matere. Praznik korenini v letu 1907, ko je v Združenih državah Amerike Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. S to potezo je želela opozoriti na to, da širom Amerike živi tudi veliko ljudi, ki ne spoštujejo svojih mater. Sedem let kasneje je ameriški predsednik Woodrow Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik. Praznovali so ga v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Anna Jarvis je po nekaj letih ugotovila, da je praznik namesto svojega pravega namena postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev in si je celo prizadevala, da Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) bi ga ukinili. Namesto tega so ga hitro prevzele nekatere druge države po svetu, le datume praznovanja so si izbrale same. V Sloveniji je bil materinski dan praznik že v obdobju med obema vojnama. V šolah so takrat po eno učno uro namenili materam, katoliške organizacije so prirejale svoja praznovanja. Potem je za nekaj desetletij praznovanje materinskega dne usahnilo, spet pa je bil 25. marec, sicer tudi krščanski praznik Marijinega oznanjenja, v Sloveniji obujen po letu 1991. Foto: arhiv NT (GrupA) r-^ ■ BTiUl-lGPinHTIKfl PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 ujujuj.strojeplastlka.si NSTALACUEVERHOV p □ nD K Z vami že 20 LET. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KORALNIC INSTAL&CIIB VBRHOVŠEK d.o.o. Pioiimka vas 34/d, Stan, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EI/R0I/ Pri naročilu storitev nad 500 euro v AVTO M E H AN IK A - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kova«, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debrol, 3270 Laško IZPUŠNIH SISTEMOV na/"42661 HITRO K VALI 111 NIT ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7481 031 +388 3 7481 038 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET M /T r H Ü Ei > ■VJ • Ü K * iSfr 'O.PMNIEZASTONI L. A • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV T * koreKcijskihinsončnihočal - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - SMLjflCl PLIlCCA Td:. 011 m 02? I J \)l. M. Grevmfovuk 1, Nova vas, 3000 Cdje www.sjyirisk^rviste^n MmiH ^vm DELOVNI ČAJ: pon. - pet.: od, l der 1Hurt; mir:. oi2.do-M.Mt če želite oglaševati v rubriki vsi i^asi mojstri, -pokličite os± 22 RADIO, KI GA BERETE / VODNIK ČETRTEK, 19. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 20. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 21. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 22. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Drago Jančič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 23. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Drago Jančič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 24. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 25. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LOVE ME LIKE YOU DO - ELLIE GOULDING (4) 2. PRAY TO GOD - CALVIN HARRIS (2) 3. LIPS ARE MOVIN - MEGHAN RAINOR (6) 4. PIECE BY PIECE - KELLY CLARKSON (2) 5. FATTI AVANTI AMORE - NEK (4) 6. FOURFIVESECONDS - RIHANNA & KAYNE WEST & PAUL MCCARTNEY (5) 7. THE NIGHTS - AVICII (3) 8. NO WAY NO - MAGIC! (3) 9. GLORY - JOHN LEGEND FEAT. COMMON (1) 10. EARNED IT - THE WEEKEND (1) DOMAČA LESTVICA 1. PLEŠI Z MANO - DMP (4) 2. HERE FOR YOU - MARAAYA (2) 3. TI TO LAHKO - ZLATKO FT. NINA PUŠLAR (5) 4. MAVA TO - CLEMENS (2) 5. ORIGINAL - CARPE DIEM (3) 6. GLAS SRCA - JANA ŠUŠTERŠIČ (1) 7. ČAS ZA NOROSTI - SOPRANOS(4) 8. DEL NEBA - RUDOLF GAS (3) 9. TVOJI KORAKI - ZEUS (5) 10. ŠALTINKA - RUDI BUČAR EN FIGONI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LIVING FOR LOVE - MADONNA FIRST KISS - KID ROCK PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VSE MOGOČE - I.C.E. Z ROKO V ROKI - KEVIN KORADIN IN ANIKA HORVAT Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Spev: Ona diši po pomladi 2. Juhej: Mala moja 3. Veseli Dolenjci: Venček domoljubnih 4. Harmonknroll: Mini kiklca 5. Mladika: Ko sem zaljubljena meiro|»ol ČETRTEK 19.00 Ugrabitev Michela Houel-lebecqa - komična drama PETEK 18.00 Ugrabitev Michela Houel-lebecqa - komična drama 20.00 Ida - drama SOBOTA 18.00 Ida - drama NEDELJA 18.00 Ida - drama 20.00 Ugrabitev Michela Hou- ellebecqa - komična drama SREDA 19.00 Ljubezen je popolni zločin - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 7. palček - animirana avantura, sinh., 3D 18.15 Banda punc - drama 20.00 Pepelka - Disneyeva avantura 20.30 Ugrabitev Michela Hou-ellebecqa - komična drama SOBOTA 18.00 Chappie - ZF, akcijski triler 18.15 Ugrabitev Michela Houel-lebecqa - komična drama 20.00 Banda punc - drama 20.30 Žarišče - komična krimi-nalka NEDELJA 16.00 7. palček - animirana avantura, sinh. 3D 18.00 Pepelka - Disneyjeva avantura 19.00 Ugrabitev Michela Houel-lebecqa - komična drama 20.15 Chappie - ZF, akcijski triler Spored od 19. 3. do 25. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Annie - komedija sobota, nedelja: 14.20 Asterix: Domovanje bogov - animirani sobota, nedelja: 14.45 Bacek Jon film - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.45 sobota, nedelja: 14.10, 16.00, 17.45 Chappie - ZF, komedija od četrtka do srede: 16.30, 21.30 Duff - dežurni bajs - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 sobota, nedelja: 14.40, 19.30 Eksotični hotel Marigold 2 - komedija, drama od četrtka do srede: 15.10, 18.15, 20.40 Mortdecai - komedija od četrtka do srede: 16.50 Ostrostrelec - biografski petek, sobota: 22.00 Pepelka - fantazijski, romantični od četrtka do srede: 15.10, 17.25, 19.40 Petdeset odtenkov sive - romantična drama od četrtka do srede: 17.35, 20.00 Postali bomo prvaki sveta - drama od četrtka do srede: 18.50, 21.15 Sedmi palček - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 13.40, 14.30, 16.20 Sosedov fant - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.45, 18.40, 20.30 petek, sobota: 16.45, 18.40, 20.30, 22.40 Trilogija razcepljeni: Neupogljivi - ZF četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.00, 20.20 petek, sobota: 15.40, 18.00, 20.20, 22.20 Žarišče - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.10 petek, sobota: 19.00, 21.10, 22.30 PONEDELJEK 18.00 Žarišče - komična krimi-nalka 20.00 Eksotični hotel Marigold 2 - komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 19. 3. 9.00 Ljudska univerza Šentjur Potopis o Iranu predava Breda Jančič 15.00 Celjska kulturnica Ilustracije in poezija odprtje razstave slik Slavice Biderman 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film cikel predavanj dr. Dušana Rutarja 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Pomladanski koncert predstavitev učencev v orkestrih in komornih skupinah 19.00 Galerija Mozirje Mirko Zamernik: Poljub življenja pogovor z avtorjem knjige bo vodil Boris Tomašič; glasbeni program harmonikar Primož Zvir 20.00 Branibor club Celje_ Sašo Stare in Rok Bohinc stand up večer 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Celjski mladinski center Indija - ulice in templji potopisno predavanje 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čista norišnica komedija Špas teatra 20.30 Max klub Velenje_ Big band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani koncert; vokal: Nuška Drašček PETEK, 20. 3. 14.00 Celjski mladinski center The Groovers koncert 16.30 Zdravilišče Laško Skrivnost laških termalnih vrelcev predavanje ob svetovnem dnevu voda Tomaža Majcna 17.00 Dom kulture Velenje Sapramiška igrana predstava za otroke v izvedbi KD Škale 18.00 Ksevt Vitanje_ Na poti po bivši Jugi potopisno predavanje Zorana Furmana 18.00 Knjižnica Šentjur Večer posvečen dr. Pavlu Kunaverju predavanje in odprtje razstave; predstavila ga bosta Boris Kham in Jurij Kunaver 19.00 Narodni dom Celje_ Na krilih labodov večer ruske glasbe, plesa in besede ob svetovnem dnevu poezije z dijaki celjskih srednjih šol 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Koncerni ciklus: Glasba na hribu solist: Matjaž Robavs; Zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa ter vokalni sestav Fantje z Jožefovega hriba 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga predavanje 19.00 Savinov likovni salon Žalec Prostor za kritiko družbene stvarnosti odprtje razstave; intelektualistična igra realnosti v delih Avgusta Lavrenčiča in Staneta Jagodiča 19.30 SLG Celje_ Nika Bezeljak, Nina Šorak: Zakaj (n)imam otrok(e) KUD Moment; izven abonmaja 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Policaji komedija v izvedbi SLG Celje 19.30 Glasbena šola Velenje Akademskih 15 letni koncert Šaleškega pevskega zbora Velenje ob 15-letnici delovanja 20.30 Špital za prjatle Celje Radio Mondo koncert 22.00 Max klub Velenje_ Nude koncert SOBOTA, 21. 3. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ujemi ritem s tolkalci Glasbene šole Celje glasbena sobotnica 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kravica in kislica otroški abonma Jurček v izvedbi gledališča Ku-kuc 10.30 Dom kulture Velenje Svinjski pastir predstava in ustvarjalnica ob svetovnem dnevu lutk 10.00 do 12.00 Celjski mladinski center Pomlad prihaja otroške ustvarjalnice 11.00 Knjižnica Velenje Razstava likovnih del predstavljajo jih ljudje z Dawnovim sindromom 14.00 do 20.00 Celjski dom Fenomen Bruno Groening - po sledeh čudodelnega izcelitelja dokumentarni film 14.00 Gasilski dom Šalek Velenje Vilenjaka Šalčka delavnica ob svetovnem dnevu lutk 17.00 Celjska kulturnica Svetovni dan lutk predstavitev lutkovnih junakov iz različnih lutkovnih predstav Škratovega lutkovnega gledališča Celje 17.00 Dvorana gasilskega doma Levec Prireditev za mamice in očke 19.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec APZ Rista Savina z gosti GŠ Rista Savina Žalec koncert 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Gas brass festival trubaških skupin in izbor skupine za festival Guča VODNIK 23 19.30 Kulturni dom Vransko Dekliščina Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo; gledališki abonma in izven 20.00 Špital za prjatle Celje Poezija na široko odprto branje in poezija še kako ... poslušanje in branje PETEK, 20. 3. 20.00 Dom kulture Velenje Mi Ha Iš - kdo si človek glasbeno-scenska predstava; koncert 21.00 Mestna kavarna Metropol Cafe Mezclao koncert 21.00 eMCe plac Velenje Hip hop koncert NEDELJA, 22. 3. OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 19. IN 26. MARCEM ČETRTEK, GLASBA-FILM 19. marec, Cikel predavanj dr. Dušana Rutarja ob 17. uri Psihoanaliza in film SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 21. marec, cART ob 9. uri Tradicionalni sejem unikatnih ročnih izdelkov PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 23. marec, OBDOBJE ob 17. 30 Predstavitev knjige Timšel in predavanje o Galapagosu avtorja Francija Horvata 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci - Velika noč nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke od 4. do 10. leta 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi SREDA, 25. marec, ob 17. uri NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstavaPepelka malo drugače Dramska skupina Facka iz IV. osnovne šole 11.00 Citycenter Celje 2. nadstropje SPREGLEJTE Razstava o Žigi baronu Herbersteinu in v marcu faksimilirana izdaja njegovega dela Gratae posteritati 1560 (Ljubemu zanamstvu) NE Učimo se špansko! SPREGLEJTE Začetna in nadaljevalna španščina za odrasle v marcu Na voljo še nekaj prostih mest! Prijave na polonca.bajc@knjiznica-celje.si Prišel je velikanski lev ura pravljic 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Proslava ob materinskem dnevu nastopajo: Dekliška vokalna skupina Jožefinke, fantovska vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba... 17.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Monika Rožej in Urša Matjašec koncert za citrarski abonma in izven 18.00 Kulturni dom Svoboda Griže Ni vse zlato, kar se sveti komedija gledališke skupine KD Ljubno o Savinji 18.00 Dom kulture Velenje Tanja Žagar koncert z gosti PONEDELJEK, 23. 3. 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta; pripoveduje Daliborka Vladušič 17.30 Osrednja knjižnica Celje Timšel predstavitev knjige Francija Horvata in predavanje o Galapagosu 18.00 Knjižnica Velenje Odprimo knjige bralni klepet TOREK, 24. 3. 9.00 I. Osnovna šola Celje Oder mladih območno srečanje otroških gledaliških skupin občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 16.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop učencev 7. in 8. razreda ter komornih skupin in učencev 5. in 6. razreda 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop oddelka pihal in tobil 18.00 Železarski muzej Štore Zgodovina za vse predstavitev revije in razprave Župani Teharij 17.00 Kulturni center Laško Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo območno srečanje otroških folklornih skupin 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom od 3. leta dalje 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 8.00 Parkirišče pred pošto Velenje Kramarski sejem SOBOTA, 21. 3. 8.00 Parkirišče pred pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica med 10.00 in 12.00 humanitarno zbiranje oblačil in igračk 9.00 Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje cART sejem unikatnih izdelkov 10.00 do 13.00 Pred Vinoteko Oskarjevo Celje Mini festival modre frankinje predstavitev različnih vinarjev; nastop Nuše Derenda 16.00 do 21.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica NEDELJA, 22. 3. 8.30 Pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah 201$ Jožefov sejem PONEDELJEK, 23. 3. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice . TOREK, 24. 3. 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Celjski grofje in knezi predstavitev knjige Rolande Fugger Germadnik 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Večer mladih skladateljev 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Namibija in Uganda potopisno predavanje Zvoneta Šeruge 18.00 Knjižnica Šentjur Utrinki Južne Amerike potopisno predavanje Vinka Skaleta 19.30 Kulturni center Laško Štefka Valentin monokomedija; gledališki abonma in izven SREDA, 25. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pepelka malo drugače gledališka predstava; gostuje Dramska skupina Facka iz IV. OŠ Celje 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop najmlajših 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Proslava ob dnevu žena, dnevu mučenikov in materinskemu dnevu 19.00 Savinova hiša Žalec Narava in vloga ženske z Zlatko Jambrovič se bo pogovarjala Lidija Koceli 19.19 Knjižnica Velenje Vse to je Indonezija potopisno predavanje Barbare Kelher 19.30 Glasbena šola Velenje Casta Diva koncert ob materinskem dnevu 20.00 Kavarna Lucifer Velenje Aleksandra Čermelj Trio glasbeni večer ob materinskem dnevu Društva vabijo ČETRTEK, 19. 3. 8.00 do 20.00 Petrovče_ Jožefov sejem 14.30 Hiša Sadeži družbe Žalec Možganska telovadba predava Manja Rančigaj Gajšek 15.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Bodi vesel igre, ustvarjanje, varstvo otrok . SREDA, 25. 3. 6.30 do 8.00 Celjski mladinski center Brezplačen zdrav zajtrk Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 19. 3. 18.00 Celjski dom_ Annie muzikal v izvedbi Glasbene šole Rista Savina Žalec; izkupiček za štipendiranje nadarjene glasbenice PETEK, 20. 3. 20.00 Plesni forum Celje_ Dalmatinska klapa Niko dobrodelna prireditev Linos kluba Celje za otroke iz socialno ogroženih družin NEDELJA, 22. 3. 17.00 Športna dvorana Polzela Županov dobrodelni koncert izkupiček za štipendije dijakom in študentom socialno ogroženih družin tTcstu cJL sfctptvv + ti/x \ ^IjHlU kijllUlUlljl Wi f-t^U l lU-ttt. Sobota, 21 marec 2015, ob 19. uri O'Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TI C Žalec in kupi karto, si Razstave Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica. Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: razstava Sharaku v interpretaciji sodobnih japonskih umetnikov, do 22. 3. Galerija Plevnik-Kron-kowska Celje in Galerija AQ Celje: pregledna razstava Črno belo v barvah, slovaškega slikarja Pavla Čanija, do 3. 4. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Skozi moje oči (Češplin kompot), dijakinj 2. letnika Gimnazije Celje - Center, do 21. 3. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Izgubljeno s prevodom, Predraga Szilvas-sya, do 30. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava Žiga (Sigmund) baron Herberstein (1486-1566) in fa-ksimilna izdaja njegovega dela Gratae posteritati (Ljubemu za-namstvu), do 30. 3. Galerija AQ Celje: Roševi dnevi 2015: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev, do 3. 4. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Ivana Kolenka, Pustne maske, do 30. 3. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 31. 3. Dom II. slovenskega tabora Žalec: razstava fotografij Žalec 2014, dr. Borisa Skalina, do 30. 3. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava del ukrajinskega akademskega slikarja Eduarda Belskyja, do 10. 4. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava skulp- tur Jamske vile, Cirila Hočevarja, do 2S. S. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem Južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti zvočne slike kulture Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Prokuristka: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Maja Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Suhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Variti so jo skušali tudi v Rogaški Slatini S slovito pijačo »naše in vaše mladosti« so ljudje prvič nazdravili v Planici »Kot star smučar sem vedel, da bo v primeru sončnega vremena v Planici promocija kokte uspešna, v nasprotnem primeru bi propadel,« je o svoji uspešni prodajni akciji nekoč povedal Emerik Ze-linka. Zanimivo življenjsko pot tega svetovljana in vizionarja, očeta recepta za znamenito brezalkoholno gazirano pijačo, lahko spoznamo na razstavi, ki so jo v Zgodovinskem arhivu Celje odprli nekaj dni pred začetkom letošnjega finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Emerik Zelinka je odraščal v Ljubljani. Ob ogledu razstave izvemo, da je njegov oče blizu današnje Hale Tivoli vodil žganjarno. Zaradi zgodnje očetove smrti je sin kmalu prevzel večino nalog v podjetju. Vodil je proizvodnjo, ob čemer je bil zelo uspešen tudi kot trgovec in promotor. Ko se je zaposlil v Slovenija vinu, mu je direktor Ivan Deu leta 1952 zaupal izdelavo prve gazirane brezalkoholne pijače v Jugoslaviji, ki naj bi bila podobna kokakoli. Emerik je iz temeljnih sestavin šipka, limone in naravnih zelišč izdelal recepturo za kokto. Marketing kot se šika Pijača je bila za trg pripravljena februarja 1953. Zelinka je njeno promocijo povezal z mednarodno uveljavljeno prireditvijo v smučarskih skokih v Planici. Podjetje Slovenija vino je v promocijo vložilo veliko denarja in napora. Obiskovalce so že ob prihodu na železniško postajo pozdravili plakati kokte, enako je bilo v hotelu, na skakalnici je bilo razobešeno ogromno platno, s katerega se je Razstava Emerik Zelinka, Cockta, Planica, ki so jo zasnovali potomci očeta kokte, je bila prvič predstavljena v Slovenskem etnografskem muzeju leta 2013. Na ogled so različni predmeti iz družinske zbirke, med drugim tudi mobilni laboratorij. Postavitev popestrijo predmeti, ki jih je posodilo podjetje Droga Kolinska (Atlantic grupa, d. d.). Veliko predmetov, ki spregovorijo o promociji kokte, je prispeval Miro Slana iz Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu. Nekaj kosov sta prispevala tudi Slovenski etnografski muzej in Zgodovinski arhiv Celje. tudi z Rogaško Slatino. Po uspehu kokte na trgu leta 1952 so namreč tam izdelali kopijo koktine stekleničke z napisom Rogaška 1953 in jo napolnili z mešanico koktinega sirupa in slatine. Poskus se ni posrečil; korist od mešanice je imel le žganjar, ki je iz pokvarjenega zvarka kuhal žganje. Sledil je spor med podjetjema Slovenija vino in Rogaška Slatina, ki so ga reševali v državni politični arbitraži. Prepoved prometa Zgodovinski arhiv Celje je razstavo o Emeriku Zelniki, kokti in Planici dopolnil z odlokom, ki je prepovedoval polnjenje kokte. »Slovenija vino je namreč poleg kokte proizvajalo tudi aromo. Podjetja, ki niso bila registrirana, da bi to pijačo prodajala kot kokto, je preganjal sanitarni inšpektorat. Ko so inšpektorji pregledali teren, so na primer ugotovili, da v Celju ni bilo nikogar, ki bi na črno točil kokto,« je pojasnil direktor arhiva dr. Borut Batagelj. Razstavi so v arhivu dodali tudi nekaj fotografij tekmovanja v smučarskih skokih, ki jih je posnel Josip Pelikan. Čeprav je kazalo, da bo kokta po letu 1991 izrinjena s tržišča, je leta 2000 blagovno znamko kupilo podjetje Kolinska, danes del Atlantic Grupe. Pijačo tako ponovno polnijo v Rogaški Slatini. TINA VENGUST Foto: SHERPA Med razstavljenimi stekleničkami je tudi tista, s katero so leta 1953 v Rogaški Slatini skušali napisati svojo zgodbo o uspehu. A se ideja ni posrečila. smejala deklica, ki je pila kokto. Slednjo so prodajali na stolpu, pili so jo sodniki na tribuni. Med obiskovalci so jo prodajale mične hostese. Akcija je postala prepoznavna predvsem po celostni grafični podobi arhitekta Sergeja Pavlina, ki je oblikoval logotip, stekleničko, zložljivo kartonasto embalažo, oblačila za hostese, poslikavo kamionov - potujočih bifejev. Prepoznaven plakat zagorele deklice, ki s slamico srka kokto, pa je oblikoval Uroš Vagaja. Kopiranje se ni obneslo Je pa ta pijača »naše in vaše mladosti« med drugim povezana Odprtja razstave o Emeriku Zelinki sta se udeležila tudi njegova otroka Katja Zelinka Škerlavaj in Janez Zelinka. FOTO TEDNA Življenje je kot žoga. Nikoli ne veš, kam lahko prileti. Foto: GrupA Za razvoj sta leto ali dve premalo stran 26 Zgodbe s Celjskega -Št. 11 (]f 19. 3. 2015 - Tri desetletja varovanja ■ ■ ■ v v ■ dediščine stran 28 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Ko zima mine, je Slovenija čudovita Carlos Martinez - Iz domačega mesteca nedaleč od Barcelone po izzive na Celjsko preživljam res nepozabno.< »V Sloveniji mi gre najbolj na živce zima. Doma sem v tem času vajen blagih 18 stopinj. Tu je v snežnih razmerah prav grozno. A obožujem prosti čas, ki ga z dekletom, s psom in prijatelji preživim ob odkrivanju lepih kotičkov Slovenije. Prosti čas lahko tu Si predstavljate, da živite v bližini ene večjih evropskih mest, imate dobro službo, življenje, ki vam ga na tihem zavidajo celo prijatelji, in vam pri 27 letih ves svet leži pred nogami - vi pa se odselite v neko eksotično slovansko deželo, kjer govorijo najbolj zapleten jezik na svetu, kjer vsi tarnajo, kako so kar naprej v krizi, in so dobre službe skoraj tako redke kot zadetki na loteriji? Carlos Martinez je v Slovenijo prišel po naključju. In ostal. »Ker mi je življenje tu v izziv,« razloži nejevernemu poslušalcu. »V življenju imam srečo,« dinskim delom, neformalnim začne svojo zgodbo. Kot edin-cu v dobro situirani družini so mu starši omogočili dobro izobrazbo in kar najboljše izhodišče v življenju. Po diplomi se je ukvarjal z mla- izobraževanjem depriviligira-nih socialnih skupin, in ker se je očitno izkazal, so mu v eni od teh ustanov ponudil tudi redno službo z dobro plačo. To dandanes niti v Španiji ni ravno mačji kašelj. Medtem ko so njegovi starši pokali od ponosa in so mu zavidali celo prijatelji, se je Carlos le popraskal za ušesom in se kislo nasmehnil. Prva plača je bila sanjska »Enostavno si nisem predstavljal, da bi že takoj na začetku sprejel sicer udobno, vendar tako dokončno odločitev.« Zavrnil je ponudbo in z nekaj truda poiskal mednarodni projekt, ki ga je pripeljal v Slovenijo. S programom evropske izmenjave Erazmus+ je prišel v Slovenske Konjice. »Sprememba življenja je bila brutalna. Prvič sem bil v tujini in prvič prepuščen samemu sebi. Potreboval sem približno štiri mesece, da sem se navadil na drugačen življenjski ritem.« Po devetih mesecih se mu sicer gostoljubna Slovenija še vedno ni zdela ravno obljubljena dežela, ampak fant obožuje izzive. Če je pot preveč gladka, je tudi dolgočasna. Odločil se je in ostal. »Svojo prvo službo sem našel v fitnes centru kot kolesarski trener. Moja prva plača je znašala 75 evrov. In bil sem tako ponosen, da bi se razpočil.« Glede na stroške je bil to sicer komaj omem- na preži. Vsako jutro se zbudim z mislijo, kaj bom počel novega, česa se bom še lotil. Ideje zbiram na zalogo, za hude čase. In tudi izobražujem se kar naprej. Pa naj gre za šport, jezikoslovje ali kaj tretjega. Ne smeš zaspati. In če si utrujen ... jebiga!« sicer angleški pogovor začini po slovensko. Ob slovnici mu »švic« dol teče Biti naravni govorec jezika je eno, biti učitelj istega jezika pa vse kaj drugega. To je na lastni koži hitro občutil tudi Carlos. »Delal sem pri različnih projektih neformalnega izobraževanja, učil precej težavne slušatelje. Vse te veščine mi sicer pridejo prav, ampak ko pridemo do slovni- »Čudno, če ne že kar sitno se mi je zdelo neprestano zasliševanje, kje živim, kaj počnem, ali imam dekle. Me je precej motilo. To bi bilo v Španiji povsem nesprejemljivo. Pa mi je Tjaša (dekle, op. p.) razložila, da moram to pač vzeti v zakup, ker se ljudje zanimajo zame.« Carlos Martinez se je iz mesteca nedaleč od Barcelone v Slovenijo preselil pred tremi leti. Zdaj dela kot fitnes inštruktor in učitelj španščine. be vreden drobiž, a hkrati dokaz, da zmore. Da bo šlo tudi brez varnostne mreže, ki jo predstavljajo starši in domače okolje. Ideje skladišči za hude čase Tistih prvih nekaj deseta-kov mu je dalo krila. »Začel sem delati v različnih fitnes centrih. Izkoristil sem to, da sem Španec. Potem so me našli za poučevanje jezika.« Na Gimnaziji Celje - Center zdaj že več kot leto uči španščino. Vsej birokraciji, računovodskim izzivom in včasih nerazumljivim pravilom navkljub si je uredil status samostojnega podjetnika. »Čeprav se zavedam, da imajo mnogi povsem drugačno izkušnjo, službe načeloma ni težko najti. Vse je odvisno od človekove naravnanosti. Zaradi pravega pristopa so mi brez težav prisluhnili tudi v celjski knjižnici, kjer zdaj poučujem španščino. A je res, da moram biti ves čas ce, mi tu in tam dobesedno teče pot po hrbtu,« je nazoren. Rad bi bil dober, ampak nisem učitelj. In to mi odpustijo. Je večinoma dovolj, da na kakšno preveč zagonetno vprašanje odgovor prinesem k naslednji uri.« S slovenščino na drugi strani je še težje. »Na ljudski univerzi se učim dvakrat tedensko. Premalo. Se razume. Zavedam se, da nikoli ne bom tekoče govoril slovensko, ampak res bi se rad naučil toliko, da bom lahko komuniciral vsaj na osnovni ravni.« Odkar ima tu tudi dekle, se mu to zdi še bolj pomembno. Nekoč nekje bodo tudi korenine »Spoznala sva se potem, ko sem si tu že našel službo in se odločil, da bom ostal. Tako najin odnos ni obremenjen s težkimi odločitvami. Tjaša in njena družina sta mi izjemno veliko pomagali predvsem pri birokratskih postopkih. »Pametno je poiskati pomoč, ko jo rabiš. In če že govorimo o urejanju statusa samostojnega podjetnika in drugem, sem jo res potreboval.« Če ne prej, bo čas za korenine napočil takrat, ko bodo na vrsti otroci. To bi čisto lahko bilo tudi v Sloveniji, ampak v kakšnem zelenem kotičku, ker obožuje naravo. Tudi v Španiji bi bilo lepo živeti. Po drugi strani je pred njim še vedno izziv, ki se mu reče Evropa. »V vsakem primeru so to odločitve, ki jih ne morem sprejeti sam,« pomenljivo doda. Domače je obiskal pred nekaj dnevi, ko je praznoval trideseti rojstni dan. »Domov se vračam dvakrat na leto. Ampak se izogibam drami, ki jo predstavljajo božič, velika noč in rojstni dnevi. Tokrat sem naredil izjemo in mi ni žal. Zelo so me presenetili, lepo je bilo. In enkrat me bodo tudi starši obiskali v Sloveniji.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »In da ... Slovenci ste res težki pivci. Ko sem šel prvič na pivo, sem obnemel, ko so mi prinesli veliko pivo. To bi v Španiji pomenilo 0,33 litra. Sem gledal tistega pol litra in se spraševal, če je to za dva, saj bom sicer že po eni pijači pijan. Potem sem se naučil tudi, da v družbi ne smem imeti praznega kozarca. Bolj kot sem se trudil spiti, bolj se mi je vrtelo. No, potem sem kozarec stražil tako, da sem ga pokril z dlanjo.« 26 INTERVJU Za razvoj sta leto ali dve premalo »Prenajedanje in potem stradanje ne omogočata preživetja, kaj šele razvoja,« meni dr. Aleš Hančič »V šolah se pri poklicnem usmerjanju mladih trudijo na različne načine. Sodelujejo s podjetji. A v podjetjih morajo spoznati tudi vrednost delavca in to mora za seboj potegniti plačilo. Zanj ne sme biti edino merilo le izobrazba, temveč tudi resničen učinek vsakega delavca, pravi dr. Aleš Hančič.« Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos in Gospodarsko interesno združenje Grozd Plasttehnika, ki imata sedež v Celju, ter Visoka šola za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca so na vlado naslovili poziv h krepitvi sodelovanja med razvojno-raziskovalnimi in izobraževalnimi (R&R&I) organizacijami ter podjetji na področju polimerov in predelovalnih tehnologij. Prepričani so, da bi prav z uresničitvijo predlaganih ukrepov v državi lahko razširili razvojne aktivnosti, ki so ključne za dvig gospodarske rasti v Sloveniji. Javni poziv je nastal v sklopu meddržavnega projekta Polyregion-Pro. Act. Poliregija, kot mu tudi pravijo, povezuje slovenske in avstrijske partnerje na področju predelave polimerov oziroma po domače plastike. »Plastični materiali nas danes obkrožajo na vsakem koraku in industrija predelave plastičnih mas in materialov je takoj za kovinskopredelovalno druga najmočnejša industrija v Sloveniji. Namen projekta je povezati obmejna podjetja, torej slovenska z območja Štajerske, Koroške in Podravja ter na avstrijski strani s Koroške in Štajerske. Oblikovati želimo enotno cono Poliregije, v kateri bi povezano delovali predelovalci plastičnih mas, raziskovalne ustanove, univerze in inštituti, ki bi pomagali pri razvoju tega področja. V treh letih se je zvrstilo ogromno intervjujev v podjetjih, konferenc, okroglih miz, spoznavanj in dvostranskih srečanj podjetij ter predstavitev in neposredne pomoči podjetjem pri razvoju in vpeljavi novih materialov v proizvodnjo,« pojasnjuje direktor Tecosa dr. Aleš Hančič. V projektu sodelujete trije partnerji, ob podjetjih še ustanove z R&R&I področja. Kaj z razvojno-raziskovalnega vidika najbolj pogrešate? Razvoja brez vlaganj ne more biti. Lahko ga izvajajo podjetja sama ali v sodelovanju z razvojnimi ustanovami. Za to je nujen denar, ki ga morajo ob pomoči države zagotavljati podjetja. A pomoči države, da bi lahko podjetja sama oblikovala razvojne oddelke, v zadnjih dveh letih ni bilo. Pri tem država pri razvoju ni pomagala ne polimerom ne kovinski predelavi. Že prej so bili programi zelo nekonsistentni. Veliko se jih je zamenjalo in posamični so trajali prekratek čas, največkrat le po leto ali dve. Na tem področju je manjkala strategija. V podjetjih najbrž zaradi tega niso mogli načrtovati? Prav na to opozarjajo predstavniki podjetij ... Da ne vedo, kako naprej, saj se je bilo ob vsakem programu treba vsega učiti na novo. Ocenjujejo, da bi prav to, če bi bilo v razvoju več stalnosti, najbolj pripomoglo k razvoju te industrije. Zdaj gre veliko časa in delo v prazno. A vendar je industrija polimerov kljub temu obetavna industrija v Sloveniji. V panogi delujejo tako velika kot majhna podjetja ... Največje podjetje je seveda Gorenje, kjer je iz polimerov približno polovica njegovih izdelkov, med večje sodijo še Bosch, Hella in še nekatera. Zelo veliko je tudi majhnih podjetij z le nekaj do nekaj sto zaposlenih. Ta delujejo večinoma kot podizvajalci za evropski trg, proizvajajo le določene komponente in so dobavitelji za avtomobilsko in elektronsko industrijo, industrijo bele tehnike. Prav ta manjša in srednja podjetja, ki nimajo svojih raziskovalnih oddelkov, najbolj potrebujejo našo pomoč, da lahko optimizirajo svojo proizvodnjo in ponudijo na trgu boljše izdelke kot konkurenca. Tecos kot razvojni center skoraj tri četrtine prihodkov ustvari na trgu. Prav zaradi vpetosti v trg ste zelo odvisni od podjetij in tega, ali imajo denar za raziskave ali ne. Bi morala podjetja za tovrstna vlaganja imeti več olajšav? Naš delež na trgu neprestano raste in podjetja vlagajo v razvoj vedno več denarja. To je tudi edina pot, če želijo imeti boljše izdelke, z večjo dodano vrednostjo. V delu, kjer ponujamo storitve, ki jih opravljamo za izboljšavo konkretnih izdelkov, zelo dobro poslujemo in tu ni težav, povpraševanje narašča. Zato pa pogrešamo naročila za tiste raziskave, ki pomenijo dolgoročno vlaganje v razvoj, pri čemer se rezultati pokažejo šele čez dve leti ali tri. Tega podjetja načeloma niso sposobna sama financirati. Zato smo z drugimi ustanovami pozvali vlado, naj omogoči tovrstno razvojno-raziskovalno delo. Naj podjetja dobijo subvencije za izvajanje raziskovalne dejavnosti, sama pa naj se odločijo, ali bodo denar porabila znotraj podjetja ali bodo sodelovala z univerzo ali razvojnimi centri. Podjetja najbolj vedo, kaj je tisto, kar najbolj potrebujejo, zato se naj sama odločijo. Vlada naj dobre prakse, ki so obstajale, a so bile ukinjene, znova uvede - a naj ti programi ne trajajo leto ali dve, temveč tako kot v Avstriji ali Nemčiji najmanj sedem let, in sicer z možnostjo podaljševanja vsakih sedem let. Da ne bo treba vedno znova izobraževati kupa ljudi le za administracijo projekta, kar je še dodaten ogromen strošek. Država varčuje na R&R&I področju, razvoj industrije pa je hiter. Sploh dobijo podjetja dovolj usposobljen kader? Parterji v podjetjih zelo velikokrat opozarjajo prav na to težavo. Izjemno težko pridejo do dovolj ustrezno usposobljenih delavcev, najbolj primanjkuje ali srednješolsko izobraženega ali visoko izobraženega kadra. Zato pozivamo vlado, naj naredi kar največ za to, da bodo tehniški poklici privlačni za mlade. Ko pride iz šole, potrebuje delavec še leto ali dve usposabljanja, da lahko dela na konkretnem stroju. Nekaj je bilo zadnja leta vendarle narejeno, naraščata vpisa v srednješolske poklicne in strokovne programe, prav tako se krepi odločanje za tehniške študijske programe ... Res je, vendar glede na naraščajoč vpis še vedno ostajajo nepodeljene štipendije. Podjetja z dvesto zaposlenimi bi na primer takoj zaposlila po pet, šest CNC-operaterjev ali operaterjev strojev, a jih ne dobijo. Pomagajo si tako, da jih potem sama usposobijo. Prvi koraki so narejeni, a še dolgo bo trajalo, da bodo res narejeni premiki. Čas je, da nam pride v zavest, da je že kakovostna srednja šola tista, ki lahko zagotovi zelo dober kruh. V projektu sodelujete slovenski in avstrijski partnerji. Govorila sva o težavah v Sloveniji, prihajajo torej primeri dobrih praks iz Avstrije? Določene stvari imajo v Avstriji boljše, zlasti pa dolgoročneje urejene. Če izpostavim le tehnološke centre in centre odličnosti, ki smo jih pri nas financirali štiri leta, potem pa sofinanciranje ukinili, so v Avstriji financirani za sedem let z možnostjo podaljšanja vsakih sedem let. Ponovno opozarjam, da je prav ta nekonsistentnost največja cokla razvoju, saj se je vedno treba prilagajati, začenjati povsem od začetka, po drugačnih pravilih. To hromi delovanje raziskovalcev. A prav Tecos je primer tehnološkega centra, ki se je povsem postavil na lastne noge in je pri tem tudi zelo uspešen. Imate za to kakšen poseben recept? Posebnega recepta seveda ni: le veliko dela, veliko truda in zlasti veliko vztrajnosti. Do tega, da beležimo stalno rast in imamo zdaj približno 20 zaposlenih, smo v dvajsetih letih prišli postopoma. Prava je počasna rast. Rast z nekim balonom, ko se vloži veliko denarja, potem pa se pipica v celoti zapre, je že v osnovi zgrešena. Tudi otrok, ki ga najprej prekomerno hraniš, potem pa mu vso hrano odvzameš, ne preživi. Preživetje omogoča to, da lahko računaš na podporo ne le trenutne vlade, temveč vseh vlad, ki imajo skupno vizijo. Ste zato na vlado naslovili pismo s svojimi pobudami, kaj storiti? Poziv smo poslali še Gospodarski zbornici Slovenije in nekaterim drugim ustanovam. Določen odziv smo že dobili. Z ministrstva za gospodarstvo so nam odgovorili, da so naši predlogi zelo konkretni in da se bodo trudili, da jih bodo kar največ vključili v naslednje programe. O tem se tudi že dogovarjajo z ministrstvom za izobraževanje in znanost. Bolj konkretnih odgovorov niti nismo pričakovali. Veliko je že, da pride v zavest, katere so gonilne sile v gospodarstvu, kaj je treba narediti, da se bomo v teh kriznih časih izvlekli naprej, in kam je treba usmerjati razvoj. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Pobude vladi Predstavniki podjetij in R&R&I ustanov so v pozivu vladi izpostavili ključne točke, ki terjajo sistemsko ureditev. Pozornost delovno intenzivnim panogam - V vladnih strateških dokumentih je nesmiselno dajati prednost trendovskim visokotehnološkim področjem, druge, delovno bolj intenzivno usmerjene panoge pa uvrščati med neperspektivne. Tudi podjetja iz t. i. delovno intenzivnih panog lahko dosegajo zelo visoke dodane vrednosti in sodijo med svetovno elito na svojem področju. Prav proizvodna podjetja so zadnja leta vlečni konj slovenskega gospodarstva in ustvarjajo večino BDP. Dolgoročni razpisi - Uvesti in objaviti je treba stalne dolgoročne razpise po principu vavčerjev. Z njimi bi podjetjem omogočili neposredno sofinanciranje storitev raziskovalnih inštitucij, kot so na primer raziskave in izobraževanja pri razvoju novih izdelkov. Finančna pomoč v času razvoja dobrih idej je za podjetja zelo pomembna, saj je to najbolj kritičen čas za uspeh. Strategija gospodarskega razvoja - V nacionalni strategiji gospodarskega razvoja (Strategija pametne specializacije) naj bosta panogi predelave in razvoja materialov prepoznani kot najpomembnejša sektorja. Kar 40 odstotkov vseh slovenskih gospodarskih družb deluje na področju kovinsko- in polimerno-predelovalnih tehnologij in skupaj predstavljajo največjo gospodarsko panogo v državi. Del dobička v razvoj - Če bi podjetja lahko namenila del dobička ali davkov na dobiček R&R&I inštitucijam, bi posredno učinkovito dvignili raziskovalno raven ter omogočili financiranje in nadaljevanje internih raziskav. Slovensko gospodarstvo nujno potrebuje rezultate teh raziskav za dvig konkurenčnosti. Izobraževanje - Uvedba več izobraževalnih programov za področje orodjarstva kot temeljne dejavnosti za delovanje kovinske in polimernopredelo-valne industrije. Potrebni so za kadre v predelavi polimerov v javnem šolstvu tako na ravni poklicnega kot tudi univerzitetnega izobraževanja, saj imamo trenutno le eno zasebno visokošolsko inštitucijo, ki ima učni proces prilagojen in specializiran za področji polimerov in polimernih tehnologij. Nagrajevanje - Zakonsko je treba določiti sistem nagrajevanja, saj raziskovalci, ki delujejo na aplikativno industrijskih projektih, niso enakovredno ovrednoteni kot tisti, ki delujejo na temeljnih raziskavah. Podjetniški duh - Če bi zakonodaja na področju spin-off podjetij omogočala R&R&I ustanovam solastništvo v teh podjetjih, bi to vzpodbudilo podjetniški duh v njih in tudi pri raziskovalcih. REPORTAŽA 27 »V resnici ni problem najti dela, težava je s službami. Tu se izkaže, da so ljudje velikokrat čisto preveč togi in vezani na svojo izobrazbo. Nobeno delo ti ne sme biti pod častjo in vsaka izkušnja je zlata vredna. Po svetu je treba hoditi z odprtimi očmi in aktivno iskati stike s podjetniki, tudi če nimajo razpisa. Več kot veš o njih, bolj se lahko približaš njihovim pričakovanjem. Ko se javiš na razpis, se nikar ne razburjaj, ker ni odgovora. Si predstavljate tistega zaposlenega, ki mora poleg vsega običajnega dela še tristo kandidatom odpisati, da jih žal niso izbrali?« svetuje Marko. Poleg uradnega portala zavoda za zaposlovanje obstajajo še številna druga spletna stičišča, kjer so objavljena prosta delovna mesta. Mnoga podjetja kadrov sploh ne iščejo več s pomočjo zavodov. V tem smislu je lahko tudi stran na Facebooku zelo koristna. 70 odstotkov delovnih mest naj bi bilo namreč skritih in če nisi v toku dogodkov, priložnost enostavno zamudiš. V sklopu trimesečnega programa udeleženci pripravljajo podjetno aktivnost, kjer v praksi preizkusijo pridobljeno znanje. Najmlajšim bodo 18. aprila od 9. ure dalje v Celju pripravili zabaven, ustvarjalen in raznovrsten ulični dogodek, ki ga nikakor ne smete zamuditi. Osrednji del festivala za otroke Pomladna pravljica bo gledališka predstava Žogica nogica. »Kdor jezika špara, kruha strada« Zaposlitveni klub pod okriljem zavoda Nefix in Mladinskega centra v Šentjurju združuje dvajset mladih iskalcev zaposlitve Menjava službe je eden najbolj stresnih dogodkov v človekovem življenju. Za mlade je to velikokrat skok v bazen, za katerega niso prepričani, če je v njem sploh voda. Na eni strani imajo na začetku karierne poti odprte še vse priložnosti in možnosti, po drugi strani velikokrat nimajo niti uporabnih znanj, še manj izkušenj, da bi bili na ozkem igrišču zares konkurenčni igralci. A vendar nekaterim uspe in drugim ne. Ni vse v izhodiščih in družinskih povezavah. Bi si kot zaposlovalec res želeli zaposliti nekoga samo zato, ker je prijateljev sin, četudi ima same desetke v spričevalu? »Za začetek lahko objaviš naše naslove, da nas bodo delodajalci našli,« malo za šalo in malo zares začnejo pogovor udeleženci skupine. Stari so od 24 do 29 let, vsi po vrsti pa se zavedajo, da v življenju ni prav veliko samoumevnih stvari. V času trimesečnega projekta si želijo, če že ne najti službo, pa vsaj zbrati čim več znanj, veščin in kompetenc, da jim bo to čim prej uspelo. Križem rok že doslej niso sedeli. »Kot diplomirana etnologi-nja in kulturna antropologinja sem doslej delala že marsikaj. Ni treba poudarjati, da je bilo komaj kaj od tega v povezavi z mojo izobrazbo,« začne Anja Klinar. »Študij je bil čudovit, a danes bi brez dvoma izbrala kaj drugega. Kaj naravoslovnega. Ali še bolje, poklicno šolo, potem pa bi se izobraževala ob delu. Trenutno bi delala karkoli. Šele z dohodkom si lahko privoščiš razmišljanje, kaj si v resnici sploh želiš.« So nasveti, ne pa tudi skrivne formule Na torkovih delavnicah so se doslej že posvetili življenjepisom in simulacijam razgovorov za službo. Kot pravi Maša Seliškar, pri tem ne moreš ravno odkriti tople vode. »Je pa dobro vedeti, da je manj več, da ni treba razpredati o nepomembnih stvareh in da moraš izhajati iz potreb konkretnega delodajalca in ne iz svojega splošnega vzorčnega obrazca.« Bolj kot se bližajo tridesetim letom, bolj so mladi obremenjeni z neperspektivno-stjo delovnega okolja. Katja Starček pri štiriindvajsetih letih še ne bije plati zvona, a se že razgleduje za primernimi priložnostmi. »Trenutno končujem magistrski študij geografije in pedagogike, potem bo sledilo pripravništvo. Ampak roko na srce - v pedagoški poklic me zaenkrat še ne vleče. Morda kdaj kasneje. Prej bi se rada preiz- kusila še na katerem drugem delovnem področju. Sicer pa sem tudi kot študentka doslej poprijela že za vsako delo.« Nina Kenda naj bi bila s svojo izobrazbo biotehniške stroke med srečneži, ki so zaželeni kot vroče žemljice. »Če si delovno vezan na javni sektor, to trenutno vsekakor ne velja,« malo grenko prida. »Po več mesecih brezposelnosti bi vzela karkoli, tudi delo za nižjo stopnjo izobrazbe, potem bi iskala dalje.« Kmetijskega sejma v Gornji Radgoni se je na primer udeležila, da je s svojo delovno ponudbo osebno nagovorila odgovorne v pri- mernih podjetjih. »Po izkušnjah so kadrovske službe zame prej breme kot pomoč. Ozko te opredelijo za delo, ki ga tako ali tako nimajo, ti pa bi lahko v nekem podjetju glede na izkušnje ponudil bistveno več.« Plačilo so izkušnje, ne denar Če marsikateri študent ekonomijo izbere zaradi pomanjkanja življenjskih načrtov in vizije, za Marka Koštomaja to vsekakor ne velja. »Resno se usmerjam v podjetništvo. Trenutno delam v podjetju kot prostovoljec. Zastonj. Ker sem prepričan, da mi bodo izkušnje in znanje trenutno koristili veliko bolj kot denarni izkupiček. V to sem celo tako prepričan, da sem pred kratkim zavrnil dobro plačano službo za nedoločen čas.« Marko verjame, da bo nekoč pisal zgodbo o uspehu. Ker je tam zunaj že ogromno uspešnih slovenskih zgodb, o katerih se sploh ne govori ali se izgu- bijo v neprestanem kriznem tarnanju. Katera ideja bo prelomna, seveda še ne ve. »Prepričan sem pač, da je treba hoditi po svetu z odprtimi očmi. Za uspešen start-up je nujen začetni kapital, prav tako je pomembna dobra ekipa. Za začetek je učni poligon lahko slovenski trg. »Neuspeha se ne bojim. Sem jih že doživel dovolj, da vem, kaj lahko prinesejo. Po drugi strani je bolje pasti z enega metra kot z desetih metrov višine. In zato se hočem podjetništvu posvetiti zdaj.« Vse, kar je doslej spoznal, ga navdaja z velikim spoštovanjem do podjetnikov. »Tako radi govorimo, da so imeli pač idejo, srečo, da so bili ob pravem času na pravem mestu. Da je v bistvu enostavno. Vse prej kot to! In tisti, ki so res uspešni, so večinoma tudi zelo dostopni in pripravljeni svoje izkušnje deliti.« Upaj si, dokler je tveganje še majhno Mateja Vrščaj se je priselila iz Bele krajine in je na stokanje, da se nič ne da, kar malo alergična. »V naših koncih je pa res mrtvilo.« A kot priseljenka v novem okolju je prikrajšanja za široko družabno mrežo in poznavanje lokalnih razmer. Zaposlitveni klub je ena boljših priložnosti, da nadoknadi ta primanjkljaj. Hkrati je to bistveno bolj proaktivna oblika iskanja zaposlitve kot golo sledenje mnogokrat preveč togim principom zavoda za zaposlovanje. »Na zavodu ti takoj povedo, da ti službe ne bodo našli. In da je v času, ko nimaš službe, tvoja služba, da si službo iščeš.« Del tega so tudi različni zaposlitveni dogodki. »Na ta način vzdržuješ motivacijo, širiš obzorja, socialno omrežje in posledično tudi zaposlitvene priložnosti. Naučiš se biti podjeten. To ne pomeni nujno, da boš ustanovil podjetje. Ampak delodajalci imajo radi ljudi, ki se obnašajo podjetno. Posledično se znaš tudi bolje prodati,« še doda Mateja. Tudi ona se vidi v marketingu in podjetništvu, čeprav je diplomirala iz povsem druge stroke. »Trenutno imamo veliko prednost. Ta čas je strateški. Nimamo še veliko za izgubiti. Ko bomo imeli enkrat družino in kredite, bodo tvegane podjetniške poti precej manj privlačne.« Ob tem nihče od njih ne verjame, da se v tujini cedita mleko in med. »Če ti doma ne uspe, le zakaj bi bilo drugje lažje? Po drugi strani pa smo prav doma tako težki drug do drugega, da človeku lahko uspe res povsod - če mu je prej uspelo v Sloveniji.« Podjetništvo kot pot brez vrnitve Anja Senčar je svojo podjetniško idejo že uresničila in to vse od zamisli do uspešne izvedbe. Medtem ko je bila na porodniškem dopustu, je namreč iskala nadomestno možnost za drage kasete za spravljanje uporabljenih plenic. Razvila je cenovno dostopno in ekološko sprejemljivejšo rešitev, poiskala poslovne partnerje, postavila spletno stran in svoj izdelek zdaj uspešno trži. Zapletlo se je, ko je hotela nove izzive poiskati na marketinškem delovnem mestu. »Dobila sem občutek, da me potencialni delodajalec ne jemlje čisto zares. In da prav zaradi tega svojega popoldanskega posla nisem dobila priložnosti za delo, za katero sem prepričana, da bi bila pri njem uspešna.« Svojim kolegom ob številnih podjetniških vzgibih polaga na srce: »Nikar samo ne govorite o tem, kaj bi in kaj boste. Če imate idejo, verjemite vanjo in naredite vse, da vam bo uspela. Ampak zavedajte se, ko enkrat stopiš v podjetniške čevlje, življenje nikoli več ni tako preprosto in brezskrbno, kot je bilo nekoč.« A kljub vsem težavam bi sama po isti poti brez oklevanja šla še enkrat. »Dokazala sem si, da zmorem.« Ta ponotranje-ni občutek pa je v življenju koristna popotnica, česarkoli se človek že loti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: LARA ŽMAHER Neuspeh slej ko prej vodi v malodušje. Za ohranjanje motivacije se je dobro čim več družiti, udeleževati zaposlitvenih dogodkov in širiti socialno mrežo. Če si dovoliš, da pregloboko padeš v spiralo depresije, je pot iz nje zelo težka. Udeleženci kluba ugotavljajo, da še kako drži star pregovor, da »kdor jezika špara, kruha strada«. »Kaj pa te stane, če vprašaš. Več kot ne ti res ne morejo reči,« je prepričan Marko. 28 REPORTAŽA Že tri desetletja varujejo ljudsko dediščino Šege in opravila s podeželja so se z razstavo preselili v mesto Na gregorjevo so v Muzeju Laško odprli razstavo Naših 30, posvečeno obletnici Etno odbora Jureta Kra-ševca pri Zvezi kulturnih društev občine Laško Mo-žnar. Razstava z besedami, dokumenti, s fotografijami in predmeti odstira delček dejavnosti trinajst društev in dveh javnih zavodov pri oživljanju, predstavljanju in ohranjanju žive in snovne dediščine. V 80. letih prejšnjega stoletja je na pobudo pokojnega Vladimirja Freceta nastala sekcija za obujanje starih običajev in navad. Prvo prireditev v vasi Škofce so člani naslovili Kmečki praznik in na njej po resničnih dogodkih prikazali košnjo, trenje lanu, prejo, pripravo stelje in običaje, ki so nekdaj spremljali kmečko delo in »likof«. To je bil eden od temeljev za osnovanje etno odbora, ki je začel povezovati tudi druga laška društva s podobnim programom. belem, so poskrbeli njegovi ustanovitelji Erika Krašek, Jure Krašovec, Ivan Jelenc, Anton Klavžar, Franc Breč-ko, Jože Petavar, Jure Jan in Vlado Marot. Odbor je danes zasnovan kot poseben programski svet, v katerega je vključenih trinajst društev z dvema javnima zavodoma -Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško in tamkajšnjim zavodom za šport, turizem, informiranje in kulturo. Od začetkov do danes se je članstvo v odboru podvojilo - danes pod svojim okriljem združuje približno tristo ljubiteljev kulturne dediščine. injo^polnijo Skrinjo z zal preteklosti Med številnimi prireditvami omenimo le, da so v treh desetletjih na svetlo spravili 29 letnih prikazov starih ljudskih šeg in delovnih opravil. Poleg tega so sodelovali na pustnih karnevalih, jurjevanjih, marti- »Etno odbor ni le glasnik o tem, kakšno je bilo življenje nekoč, ampak opozarja na pomen iskrenega sodelovanja. V vaških skupnostih so si nekoč pomagali pri opravilih. Danes je način dela seveda drugačen, a kljub temu ne smemo pozabiti na pomen druženja,« pravi Vlado Marot. Častni predsednik zveze kulturnih društev v občini Vlado Marot se spominja, da je bil prvi prikaz nekaj novega in posebnega. »Sodelujoča društva so se nanj pripravljala zavzeto, s posebno »andohtjo«. Nekateri so kopo žgali dva tedna, da so jo nato na prikazu lahko razdirali,« je dejal. Članstvo se je podvojilo Da je odbor dobil svoj statut in da je bilo vse črno na novanjih, obeleževanjih rudarske tradicije v Sedražu, »žegnanjih« konj, Pivu in cvetju. Etno odbor je zaslužen tudi za to, da so v Laškem na Ohceti po stari šegi poročili že trideset parov in da se ljudje na pohodu iz Laškega proti Svetini že nekaj let zapovrstjo spominjajo znamenitega kapelnika Vr-hovskega Anzeka. Dosežke na etnografskem področju v občini odbor med drugim spodbuja s podelitvijo priznanj zlati možnar. smunosrm LITIEGUAI Dragoceni kitajski kipec iz zbirke Alme M. Karlin, ki je do nedavnega veljal za pogrešanega, bo po pol stoletja ponovno postavljen na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. TOPLO VABLJENI VSI LJUBITELJI DOBRIH MUZEJSKIH ZGODB! Pokrajinski muzej Celje, dvorana Barbare Celjske, 27.3.2015, ob 18. uri.' Obiskovalci razstave bodo videli možnarje oziroma »štuke«, s katerimi so nekoč pokali. Več kot sto let ima tale, ki sta ga dvignila častni predsednik zveze kulturnih društev Vlado Marot in kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen. So pa razstavljeni tudi možnarji, ki so jih uporabljali v gospodinjstvu. Gre za posode, v katerih so nekdaj »phali« orehe, kavo ali kaj drugega. Znanja ne skrivajo zase Kakovostni in verodostojni prikazi zahtevajo po besedah Marota ogromno časa in truda. Vedno so zasnovani na določeno temo ali zgodbo, kot na primer proces od setve do kruha, rudarska dediščina, stanovske šege lovcev, čebelarjev. »Smo predvsem informatorji, posnemovalci življenja iz preteklosti. Pohvaliti moram, da so v skupinah dobro zastopani mladi. Imamo tudi člane, ki so vešči starih opravil, z njimi so živeli in znajo to pokazati drugim. Tako se znanje ohranja in prenaša na mlajše rodove.« Sogovornik še dodaja, da se s prikazi ne prenaša le znanje o naši dediščini, ampak se tako širijo tudi vrednote, ki so ljudi vodile nekoč in si Gradivo za razstavo je bilo enostavno pregledati, kar je zasluga Vlada Marota, ki skrbno ureja arhiv. Se je jih želimo tudi danes. pa delovna skupina za pripravo razstave znašla pred drugo težavo - precej majhnim prostorom. »Postavitev TINA VENGUST je težko zasnovati, če je materiala malo, še težje, če ga je veliko,« je dejal kustos Muzeja Laško Tomaž Foto: GrupA Majcen. Zato so razstavo tokrat zasnovali tako, da je vsak člen etno odbora predstavljen na enem panoju s fotografijami in z opisom. Poleg žive dediščine so se v Etno odboru Jureta Krašovca dotikali tudi snovne dediščine. Popisali so del stavb in naprav v občini. Še posebej so se posvetili kozolcem in našli nekaj posebnih primerov, pravih redkih biserov. Nekateri kozolci so namreč imeli »ahkerl«, prostor za shranjevanje živil, ali pa so bili podkleteni. Kot pomnike vinogradniške preteklosti Laškega in okolice so člani odbora na primer raziskovali zidanice. r Kulturno društvo Mala Breza je med drugim obujalo dediščino peric, zato je na razstavi predstavilo ohranjen star škaf in »ri-flmašino«. Številne poglede pa je pritegnilo spodnje krilo ali »un-terca«, ki šteje več kot 120 let. Stol iz sedmih vrst lesa, s pomočjo katerega je mladenič z Vrha nad Laškim želel ugotoviti, katera ženska ima čarovniško moč. Les je nabral na meji treh župnij, stol pa izdeloval od praznika sv. Lucije do božiča, ko je tudi doživel razkritje coprnice. Da se je vse skupaj bridko končalo, boste izvedeli ob ogledu razstave. PO SLEDEH BRALCEV 29 Srne »plenijo« po grobovih Divjad na celjskem pokopališču povzroča škodo - Rešitev se skriva v ograji Na celjskem pokopališču srnjad oziroma divjad že več let povzroča škodo na okrasnem cvetju in grobovih, na kar opozarjajo tudi številni občani. Da živali več kot očitno »plenijo« po grobovih, smo se prepričali tudi na lastne oči. Prevrnjene sveče, pojedeni cvetovi in polno stopinj srnjadi in drugih živali dokazujejo, da so občani upravičeno ogorčeni. Večina vprašanih, tako lovcev, gozdarjev kot občanov, meni, da bi bilo treba pokopališče zavarovati z ograjo, ki bi divjadi onemogočala dostop do grobov. Za postavitev ustrezne ograje je sicer pristojna Mestna občina Celje. Pokopališča so v Zakonu o divjadi opredeljena kot ne-lovne površine, zato tam lovci niso pristojni za reševanje težav z divjadjo. To pomeni, da lovske družine na pokopališčih nimajo pristojnosti, torej ne smejo izvajati lova in posledično tudi niso odgovorne za nastalo škodo, ki jo povzroča divjad, pojasnjuje Peter Terglav, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo pri celjski območni enoti zavoda za gozdove. Za poplačilo škode je odgovorna država, medtem ko je ocenjevanje škod v pristojnosti območnih enot zavoda za gozdove, v primeru celjskega pokopališča je to celjska območna enota. Če ni ograje, tudi ni odškodnin Težave s srnjadjo oziroma z divjadjo so stare že več let. »Škodo na celjskem pokopališču smo do zdaj obravnava- li že večkrat, sicer pogosteje pred približno petimi, šestimi leti. Takrat smo tudi pripravili vso ustrezno dokumentacijo, torej zapisnike in sporazume za povrnitev škode. Vendar je po nam znanih informacijah pristojno ministrstvo zavrnilo vse zapisniško ugotovljene primere,« pravi Terglav. Argument ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi bil, da mora upravljavec nelovnih površin zagoto- tudi s kemijskimi odvračali, ki sicer niso tako učinkovita kot ograje. Ker ograje zaenkrat še ni, občani niso upravičeni do odškodnine. Gre za teritorialno divjad Čeprav lovci niso pristojni za reševanje težav z divjadjo na nelovnih površinah, smo se o tej problematiki pogovarjali tudi z Zdrav-kom Mastnakom, tajnikom viti ustrezno varovanje pred divjadjo oziroma zagotoviti, da divjad na te površine ne prihaja. To je po besedah Petra Terglava možno zagotoviti s postavitvijo žičnate ograje, ki mora biti - v skladu s pravilnikom, ki je podzakonski akt Zakona o divjadi in lovstvu - visoka vsaj 1,5 metra. V določenih primerih bi lahko onemogočili prehajanje divjadi na nelovne površine Marta Vengust, Celje: »Živali najbolj jedo mačehe. Ko jih posadim, cvetje kar izgine. Izgleda tako, kot da bi ga odrezali. Te težave se pojavljajo že najmanj tri leta. Škode do zdaj še nisem prijavila.« Lidija Šmid, cvetličarka pri pokopališču: »Stranke kar precej govorijo o škodi, ki jo povzročajo živali. Nekaterih rož srne sicer ne pojejo, a jih potegnejo iz zemlje. Tako tudi na ta način povzročajo škodo. Mačehe imajo sladek cvet in očitno imajo živali to rade. Občani se kar precej jezijo. Nekateri poskušajo novonasajene rastline pokriti s smrečjem, spet drugi čez rože potegnejo mrežico.« Ivka Rener, Celje: »Jeseni sem prvič opazila škodo. Nekateri so kar trikrat sadili rastline. Opazila sem, da so živali na grobu izkopale dve mačehi. Težava je v tem, ker pokopališče ni zaščiteno z ograjo, tako kot imajo to urejeno ponekod drugod. Menim, da škodo povzročajo predvsem zajci, ker sem videla odtise manjših šap. Škode nisem prijavila, ker se ne splača. Vem pa, da so jo nekateri prijavili.« Na grobovih je polno stopinj živali. Po podatkih gozdarjev naj bi šlo tako za srnjad kot tudi za poljske zajce. Najbolj jim dišijo novonasajene rastline. »V zgodnjem spomladanskem času je v naravi hrane za živali razmeroma malo. Tako srnjad kot navadna jelenjad in poljski zajec prihajajo na urbana območja, kjer si zagotavljajo primerno hrano. Žal hodijo tudi na pokopališče, kamor ljudje prinašajo rože. Te so za prehrano divjadi dobrodošle,« pravi Peter Terglav. Po ocenah gozdarjev gre za majhen trop živali, ki stalno prihaja na pokopališče. Škoda, ki jo povzročajo te živali, ni povezana s splošno številčnostjo srnjadi v širšem območju, je prepričan Peter Terglav. Občani se precej jezijo zaradi škode, ki jo povzroča divjad. Nekateri so se odločili, da bodo divjadi fizično preprečili dostop do okrasnega cvetja. Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje. Lovci sicer za odvračanje divjadi od kmetijskih površin dajejo lastnikom zemljišč razna zaščitna kemična sredstva, ki divjadi »smrdijo«. Prav pridejo tudi razne ograje in električni pastir. Za pokopališče bi bila edina rešitev postavitev ustrezne ograje, ki bi divjadi preprečevala prihod na pokopališče, pravi Mastnak. Na vprašanje, zakaj srne »zahajajo« na pokopališče, odgovarja: »Srnjad uvrščamo pod tako imenovano teritorialno divjad, kar pomeni, da živi na ozemlju, ki si ga sama izbere in ga ponavadi redko zapusti. Tudi površine okoli pokopališča so primerne za njeno bivanje, saj nudijo dovolj kritja. Srnjad je predvsem na območjih, kjer ni veliko vznemirjanja. Okoli pokopališča, kjer je precej zaraščenih površin, in na Jo-žefovem hribu je kar precej srnjadi.« Lov na omenjenih območjih ni dovoljen. Edina nevarnost, ki preti divjadi na tem območju, so avtomobili in morebitni psi, ki se gibajo brez nadzora, še pravi Ma-stnak. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Srne bo ustavljal vsaj del ograje V Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje pojasnjujejo, da bo območje pokopališča vsaj malo zaščiteno pred obiski srn že to pomlad. Predvidevajo namreč delno ograditev pokopališča na južni strani. Ograjo je občina že kupila, za postavitev pa bodo spomladi poskrbeli delavci občinskega režijskega obrata. Umestitev ograje je predvidena do območja, kjer so lani jeseni zasadili gabrovo živo mejo in drevored vzporedno s cesto do spodnjega makadamskega parkirišča. Za letos je načrtovana tudi umestitev ograje med žarnim delom pokopališča in parkovno zasaditvijo ob Mirni poti. Prav tam prihaja na pokopališče tudi največ srnjadi. Kot še ocenjujejo v občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo, glede na zasnovo in lego mestnega pokopališča popolna ograditev območja ni primerna rešitev. IS V Celju prihodnji teden pričakujejo predstavnika ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki si bo ogledal pokopališče in povzročeno škodo na grobovih. Kot še pojasnjujejo v občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo, mora oceno nastale škode pripraviti celjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. 30 AKCIJA sezona akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja ■MATURANTKA NAJ MATURANT V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci letos že četrto leto izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Maturant in maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja smo objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila sledita še naslednja dva. Vseh šest finalistov se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V prvih dveh tednih glasovanja za drugi par finalistov smo v uredništvo prejeli 371 glasov. Med dekleti vodi Anja PertinaČ (112 glasov), med fanti pa Vid Karner (100). ter f áfc, 1 J y 12 L" Alja Zupanc 4. D, EŠ Gentrit Morina 2. A-PTI, EŠ Valentina Kočar 2. A-PTI. EŠ Jernej Drenik 4. A, I. GC Ana Presinger 4. A, I. GC a V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ^ Ekonomske šole Celje - EŠ ■ I. gimnazije v Celju - I. GC ■ ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Gimnazije Lava - GL, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije - SŠSMM in Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo - SŠKER m T Tim Topolovec 4. A, EŠ Valentina Zajtl 4. A, EŠ Klemen Peganc 4. C, I. GC Vid Jereb 4. E, I. GC 26 Anja Pertinač 4. C, GL Spela Kert 4. D, GL Klemen Finkšt 4. EM, SŠSMM Sara Siter 4. B, EŠ Ema Kač Silic 4. E, I. GC Slavica Mikač 4. EM, SŠSMM Aleksander Mocic 4. C, EŠ *19 Urh Kastelic 4. F, I. GC 34. Amadej Stante 4. AK, SŠKER AKCIJA 31 0*s 29 Vid Karner Nino Kuzma rVr V""»1 Patricija Juren 4. C, EŠ Evelina Cizej Štamol 4. F, I. GC Tea Drofenik 4. AK, SŠKER Ismet Šljivar 4. Č. EŠ Janja Jakob 4. Č. EŠ Jernej Krajšek 4. E, EŠ Janja Ramšak 4. E, EŠ Filip Brezovšek 4. G, I. GC Oskar Žveglič 4. AE, SŠKER Jošt Beričnik 4. BE, SŠKER Janez Dvoršak 3. CE, SŠKER Urban Culetto 4. AR, SŠKER Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupo-Luka ne'ki nam boste poslali po pošti ali Prinesli osebno. Teržan Kuponi za glasovanje v marcu so MODRE barve. 4. D, EŠ Pri štetju ne bomo več upoštevali rdečkastih februarskih kuponov. I, 25 Peter Kovačevič 4. C, GL Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov............................................................................. Alen Tilinger 4. BR, SŠKER kontaktni telefon/e-pošta.............................................................................. Ali ste naročnik Novega tednika? DDA DNE X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 SLEDI CASA novi tednik Št. 11,19. marec2015 Poslovanje podjetij nekoč diktirala Listanje po starih številkah Novega tednika odkriva tudi burno novejšo zgodovino gospodarskega razvoja Celja in širše celjske regije. Nekateri zapisi, zlasti tisti v petdesetih in šestdesetih letih, se danes zdijo kot znanstvena fantastika. Vse je bilo »plansko«, vse je bilo naše, to je družbeno, in vse se je dogajalo zato, ker je tako sklenila partija. Si lahko predstavljate, da so v prvih mesecih leta 1950 delavci sklepali pogodbe, v katerih so se zavezali, da bodo svojemu podjetju ostali zvesti 10, 15, 20 let ali kar do upokojitve? Partija je s tem želela ustaviti prehajanje delavcev iz enega podjetja v drugega, saj je to, kot je ugotavljala, slabo vplivalo na izpolnjevanje »planskih« nalog. V primerjavi z današnjimi časi, ko je velik uspeh že zaposlitev za določen čas, so takšne pogodbe res nekaj neverjetnega. Da o tem, kako je bila takrat ena glavnih nalog podjetij gradnja stanovanja za svoje delavce, niti ne govorimo. Izbor starih člankov, ki vam ga ponujamo, še zdaleč ne razkriva vsega, kar se je v preteklih sedmih desetletjih dogajalo s podjetji na Celjskem. Osredotočili smo se namreč le na zapise ob 19. marcu v letih, ki so se končala z ničlo. Torej leta 1950, 1960, 1970 ...V petdesetih in šestdesetih letih, deloma pa tudi v sedemdesetih, je zapisov o posameznih podjetjih bolj malo. Kaj se je dogajalo v gospodarstvu, je v glavnem mogoče izvedeti iz poročil s sej ljudskih odborov ter partijskih in sindikalnih organizacij. Bolj samostojni članki o podjetjih so se pojavili šele v sedemdesetih letih, ko je Novi tednik prvič začel poročati tudi o težavah v posameznih kolektivih. In do danes žal še ni nehal. JI Laški rudarji so v čast volitev napovedali t km^anje vsem rudnikom v Sloveniji V petdesetih letih so podjetja v Sloveniji in tudi na prostoru celotne Jugoslavije zelo rada tekmovala, katero bo prej doseglo letni načrt. Vse svoje delo, danes bi temu rekli garanje, so posvetila pomembnim dogodkom in kongresom - večinoma partijskim in sindikalnim. Laški rudarji so leta 1950 izzvali svoje kolege v Sloveniji, da še pred volitvami v zvezno skupščino izpolnijo četrtletni načrt dela. »Tolkli se bodo za slednji odstotek,« je 18. marca zapisal takratni Celjski tednik. Rudarjem, ki so prostovoljno delali tudi ob nedeljah, so v jami pomagali celo kolegi iz pisarn. Vendar laški rudnik ni bil edini, kjer so v čast volitev delali prostovoljno. Časopis je poročal, da so na tisoče prostovoljnih ur opravili tudi v Tovarni emajlirane posode, kjer so ves zaslužek darovali partijski organizaciji, in v Celjski tiskarni, Aeru, Tovarni kemičnih izdelkov, Tkalnici hlačevine, Avtoobnovi in še marsikje drugje. Laški rudnik, kjer so v svojih najbolj bogatih časih, ki so se končali pred štirimi desetletji, na leto nakopali več kot sto tisoč ton premoga, so dokončno zaprli avgusta leta 1992. Danes se rudarjev iz Hude Jame spomnijo le še na praznik njihove zavetnice. Že nekaj let so namreč v ospredju druge zgodbe, zlasti tiste iz Barbarinega rova. Pred 8. marcem 1970 je bil v Novem tedniku objavljen tale oglas Gorenja, ki ga nikakor nismo mogli spregledati. Očitno so bile takrat cigarete zelo poceni, pralni stroji pa dragi, saj bi se kadilski možje, da bi obvarovali roke svojih ženičk, morali za kar štiri leta odpovedati kajenju. Danes bi bilo za nakup dobrega pralnega stroja dovolj, če bi kajenje opustili za pol leta ali celo manj. V šestdesetih letih je poleg industrije cvetelo tudi gradbeništvo, kjer je kraljeval Ingrad. Marca 1960 je Celjski tednik zapisal, da se tej panogi obeta zelo bogato leto, saj bodo v celjskem okraju zgradili 1.100 novih stanovanj. Glede na to, da je bilo takrat zelo pomembno, kakšen standard imajo delavci, takšne številke sploh ne presenečajo. V Železarni Store so se na primer po poročanju Celjskega tednika spraševali, ali naj dajo denar za obnovo tovarne ali raje za stanovanja delavcev. Za čim več dela gradbincev so marca leta 1960 poskrbeli tudi v takrat edinem celjskem hotelu Evropa. Mestna oblast je namreč ugotovila, da »dobiva turizem vse večjo veljavo«, zato je bilo treba hotel v celoti prenoviti. Še zlasti, ker je »ostal v stilu avstro-ogrskih gostišč in ne ustreza več za današnjo rabo«. Marca leta 1960 je bilo v časopisu mogoče prebrati tudi tole novico: leta 1959 so osebni dohodki v povprečju narasli za 21 odstotkov, najbolj so se zvišali v industriji usnja in v kovinski industriji ter črni metalurgiji. Boljša organizacija dela v gradbeništvu V letošnjem letu nr j bi s* v fctj ikem okraju povečal ojiseg urudbc nih det za približno H odstotkov Nedvomno bo to povečanje zahte valo iiboljiarile organizacijc dela tn večje napore izvajalcev, Zelo vaino je vprjiisnjc vskladitve gradbenih in zaključnih gradbenih det Tako bodo v ilngradu« obrati zaključnih del povečali povprečno «'oje kapacitete za 50 odstotkov, soboslikar-ski obrat pa celo za 100 od sto I kov. kar bo zelo pripomogle k reSItvl In vskladitvl le/a problema. Va i no vlogo pa igra ludi pri hitrejši in sodobnejši gradnji modernizacijo, ki dobiva tudi vse pomembnejše mesto v gospodarskih Investicijah. Za Izvriitcv vseh nalog, ki čakajo gradbeništvo v letošnjem letu pa bo potrebno kadrovsko ojačati projektantske organizacije, ki naj ■ «IiuIa U^tn.FAlH t.iAi .. Ustanovitev poslovnega zdru ienja, ki bo skrbelo za vskladitev vseh tistih laz deta gradbene proizvodnje. Je korak datje k realizaciji programov in pogodb gradbenih podjetij. Zdru len je pa bo tudi skrbelo z» spoštovanje gradbenih rokov, tako da bo tudi ta problem delno rešen. Posebno skrb pa po sveča letošnji druibeni ptcin celjskega okraja stanovanjski Izgrad nji, ki naj bo kolikor mogoče sistematična in intenzivna. Leto* naj bi v celjskem okraju predvidoma rgradill I It» stanovanj za kar "bi porabili okoli 2,759 mili Jonov dinarjev; vse večjo pozornost pa Je treba posvečat: hišnim svetom, ki pridobivajo na samostoj nos ti. Za sistema lične i šo stanovanjsko izgradnjo pa bodo v vseh ob člnah sestaviti petletni program sla- Emo zapufal Celjane, hi dolgujejo Hanki 8 milijonov $ Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let so bile še vedno občine tiste, ki so iz težav reševale podjetja in si marsikdaj zaradi tega nakopale težave. Kot na primer celjski izvršni svet, ki je za reševanje Ema najel kar osem milijonov dolarjev posojila. Novi tednik je 22. marca 1990 zelo kritično poročal, da so bili posli nezakoniti in da občinska pomoč ne bo rešila Emovih težav z likvidnostjo. Napovedal je tudi, da bo podjetje najbrž prej ali slej končalo v stečaju. In je imel zelo prav. Vse višje rdeče številke in nato še izguba jugoslovanskih trgov so namreč podjetje kmalu pahnile na smetišče zgodovine. Ostalo je sicer cel kup manjših podjetij, ki so nadaljevala nekatere proizvodne programe nekdanjega velikega podjetja, vendar takšne slave, kot jo je imel nekoč Emo, niso dosegla. Žal je v naslednjih letih za Emom zdrvel navzdol kar cel gospodarski voz celjske regije. novi tednik www.novitednik.com Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: novi tednik www.novitednik.com \70 let Telefonska številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, i' Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Ju Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: - naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški - tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh novi tednik Št. 11,19. marec2015 SLEDI CASA 33 g ■ ■ g V V ■ I va partija, težave pa reševale občine Tole je bil v Novem tedniku eden zadnjih zapisov o Vegradu pod vodstvom dolgoletnega direktorja Moharema Bolica. Objavili smo ga 16. marca 2000. Leto kasneje je namreč glavno besedo v podjetju prevzela Hilda Tovšak, niti deset let kasneje pa je nekoč eden največjih gradbincev v Sloveniji končal v stečaju. Časov, ko je zaposloval 1.200 ljudi in ni imel blokiranega žiro računa, se najbrž spominjajo le še redki. Novo tisočletje je prineslo nove junake. CELOTEN KOLEKTIV CINKARNE ZAHTEVA DOSLEDNO IZVAJANJE NALOG ZNOTRAJ PODJETJA IN PRIČAKOVANO POtfGC OD ZUNAJ ICrlM t ¡ irvicrn; ie Iri^a. . v'■:>" du nadrubncscl JMV/1I od *iV::h p» .'lir,.ni: nlKt ui tutefth ix»]tdk* čuti pod p*-' utiivvsth uulvv nI rui ttolttVfu T pod poalMH i, dM bj kar naj- jrtje tv v»o od rLk.1 I/V» jj.jo i:: urpdLLl I.uKo hlTro JrtJu. MmndlO* to n:i: nI komtraja sproA&tU svoje um- janj* H'l.ri::r v ki.iekTivu bi prti*Xoraij Putlodi- eudno, taj 10 pni v ladiljtil iJco «jvnotmmU, vlada proprifanjp. uuuh-eio Leto 1970 je za razliko od prejšnjih let, ko je Novi tednik pisal predvsem o delovnih zmagah, prinesel prva poročila o težavah v podjetjih. Časopis je kar nekaj časa zaskrbljeno poročal o izgubi v cinkarni, 18. marca pa zapisal, da širša skupnost premalo skrbi za težave tega podjetja in da je treba rešiti številna sistemska vprašanja, zlasti izvozne premije, ki zavirajo njegov razvoj. Cinkarna ni bila edina, ki se je soočila z rdečimi številkami. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, kot je poročal marca Novi tednik, so imela izgubo še štiri podjetja - Volna Laško, Stix Velenje, Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah in Kino Žalec. To, da je imelo takrat v celi regiji izgubo pet podjetij, se danes zdi skorajda neverjetno in tudi nevredno omembe, takrat pa so zaradi tega zasedali partijski komiteji in občinske skupščine. Finančne težave Volne Laško je na primer rešila občina, ki je izpraznila svoj rezervni sklad, film Neretva pa je rešil Kino Žalec. V Celjskem tedniku, ki je izšel 18. marca 1960, smo našli tudi tole obvestilo. Objavljamo ga v tolažbo vsem tistim, ki še vedno niso preboleli sovražnega prevzema Kovinotehne, ki je pod svojim okriljem imela tudi trgovino Železninar. Obvestilo namreč dokazuje, da so vendarle bili tudi časi, ko je bil Železninar močnejši od Merkurja. Nakelskega podjetja, vsaj takšnega, kot je bil leta 2000, ko je prevzel Kovinotehno, ni več, tudi podjetje Železninar je šlo v zgodovino. Ostali so le še prostori, kjer je bila do leta 2006 znamenita trgovina, ki je danes v lasti podjetnika Petra Merksche in začasno služi kot depo Muzeju novejše zgodovine Celje. Na Polzeli so že sredi petdesetih let izdelali prve nogavice iz umetne svile, ki so v tistih časih postale pravi modni hit, prvi v takratni Jugoslaviji pa so kasneje izdelali tudi hlačne nogavice, znamenite »pegice«. Nasploh je bila kar cela polzelska tovarna (ki se danes sooča z veliko krizo) v prejšnjem stoletju, še zlasti pa v začetku osemdesetih, pravi hit. Novi tednik je 13. marca 1980 o njenih uspehih med drugim zapisal, da je izvozila za kar 3 milijone ameriških dolarjev svojih izdelkov. Pravo nasprotje celjskemu Topru, kjer so se, kot je mogoče razbrati iz zapisov v časopisu, že začele kazati prve razpoke. Spet pod okriljem SZDL I ŠE VEDNO IZKORIŠČANJE Zgodovina Novega tednika (10. del) Večletna prizadevanja celjske občine, da bi v sodelovanju z ostalimi občinami uredila vprašanja v zvezi z izhajanjem takratnega Celjskega tednika, niso obrodila sadov. Težave, predvsem materialne, so se iz leta v leto večale. Finančno agonijo so leta 1970 vsaj začasno rešili tako, da je Novi tednik ponovno začel izhajati kot glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Težko je ugotoviti, kaj se je premaknilo v miselnosti takratnih oblastnikov pri SZDL v Celju, da je njen izvršni odbor predlagal občinski konferenci, naj prevzame usta-noviteljstvo Novega tednika. Ker je tednik opravljal informativno poslanstvo tudi na območju širše celjske regije, so v SZDL sklenili, da bodo k ustanoviteljstvu pritegnili tudi nekatere sosednje občine, ki za razliko od preteklih let sodelovanja niso odklonile. Občinske konference SZDL Celje, Laško in Žalec so s tem tudi formalno postale »lastnice« časopisa. Čeprav so sporazum podpisale samo tri občine, s tem niso izključevale morebitne soudeležbe tudi ostalih občin, saj je bil osnovni namen tednika še vedno »zajemati« informativno dejavnost s celotnega področja. www.kamra.si Vsebino številke si lahko bralci preberete na Novi tednik, 18. marec 1970 Nekaj naslovov iz številke pred 45 leti: Še vedno izkoriščanje Čigava bo miza za namizni tenis? Komu koristijo zamude? Za desetkrat premalo denarja Boj za domače strokovnjake? Obsodbe gostilničarjev www.dlib.si JNOVIB ■ ■ milnih ŠOLA MLADIH KOMUNISTOV ISÉ 34 AKCIJA DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Nakup po nareku Tokrat so ženske pokazale moč. Marinka je narekovala, Simona in Duška Klinar sta sledili navodilom in dirjali med policami. Pri odhodu v trgovino sta ponavadi pomembni dve stvari: nakupovalni seznam in denar. Prvega potrebujemo, da česa ne pozabimo, in drugega, ker je vse treba plačati. A ne vedno! Spet se je začela akcija Do polnega vozička brez mošnjička in pravi izziv je pred vsemi, ki boste sodelovali. Seznam, ki si ga lahko pripravite in vam je lahko v veliko pomoč, mora biti čim daljši, dobrodošel je kakšen sprehod med policami v Planetu Tuš, da je jasno, kje je kaj, in tri minute nakupovanja so res lahko maksimalno izkoriščene. S prvim nakupom, opravljenim minulo sredo, je led prebila Marinka Blagotinšek iz Orle vasi. Pri njej doma dela nikoli ne zmanjka, saj kmetija zahteva svoje, nam je povedala. Zdaj je sicer upokojena, a časa je še vedno premalo. Če ji ga kaj ostane, rada kvačka. Akcijo je spremljala že v preteklih sezonah in pošiljala kupone, a sreča se ji je nasmehnila letos. Poslušala je Radio Celje in po žrebanju ji je bilo popolnoma jasno, zakaj smo jo poklicali. Rahla trema je poskrbela, da je zaradi veselja začela narekovati kar takoj in da ji je pri seznamu ponagajal škrat, ki je hotel, da v vozičku pristaneta pralni prašek in mehčalec, ki nista živili. To, da je že na začetku povedala, da ravno ne ve, kako so zloženi izdelki, je bil znak, da bo Simona Brglez med nakupovanjem zagotovo dobro izkoristila nabrano kondicijo za lov na želeno Marinka Blagotinšek je bila več kot zadovoljna s svojim nakupom. (GrupA) blago. Marinka Blagotinšek je na koncu svojo shrambo in hladilnik založila z izdelki v vrednosti 65,44 evra. Vaša priložnost za nakup je kupon, ki ga najdete v Novem tedniku. Izpolnite ga, pošljite in morda bomo izžrebali prav vas. Če vam bo telefon zazvonil v sredo ob 12.15, je velika verjetnost, da vas kličemo z Radia Celje. Le še seznam v roke in pametno izkoristite nakupovalne minute! NL Foto: SHERPA Tri kuverte, ki lahko nakup tudi obogatijo. Med njimi je žrebala Anica, ki je Simoni po adrenalinskem teku svetovala, naj diha, diha, diha. Bo polnega vozička brez mošnjička IS— 75 Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje ^p KUPON tednik radio Ime in priimek: Naslov:_ Telefon: _ E-mail: _ O vrednosti lahko ugibamo, a blagajna na koncu pokaže znesek, ki se prihrani s takšnim nakupom. Bolj kot je organizirano narekovanje, večji je prihranek, vsaj ponavadi je tako. Več slik lahko najdete na www.radiocelje.com in FB-strani Novi tednik in Radio Celje. Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preše Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. PISMA BRALCEV 35 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Sprenevedanje o honorarjih O milijardi evrov, ki so jo pridobili za honorarno dejavnost izbranci v zadnjih nekaj letih, je mnogo različnih mnenj. Če bi vsebina dejavnosti koristila za napredek in razvoj gospodarstva, kmetijstva, kulture in sociale, bi bil izplačan denar upravičen. A nič od tega. Različni izgovori ministrice za izobraževanje in ministra za finance, so nespremenljivi za večino državljanov. Ni pošteno, da so zaradi lastnega pohlepa po denarju pozabili na mlade z diplomo, magisterijem ali doktoratom, da ne najdejo zaposlitve v svoji domovini. Sprašujemo se, ali niso dobili honorarjev za dodatno delo, opravljeno kar med rednim delovnim časom. Izgovor, da ni bil porabljen družbeni denar, je dvomljiv. Gospe in gospodje na nekaterih visokih položajih ali se zavedate, da je naša država že po ustavi socialna država? Minister je izjavil, da ne živimo v komunističnem družbenem redu in ne moremo biti vsi enaki. Toda bodite vsaj pošteni in upoštevajte, da je morala velika vrednota. Vsa veličina človeka ni samo v njegovem znanju, temveč tudi v njegovi plemenitosti. Sebi ste izplačali preveč. Dobili ste redno plačo in povrh še honorar za vprašljivo dodatno delo. Nekaterim pa niso izplačali niti opravljenega dela za nekaj mesecev. Kot vodilni uslužbenci bi morali skrbeti za vse državljane, tudi za malega človeka, ne pa si polniti svoj žep. Gospod minister, izjavili ste, da imate večje potrebe za življenje kot nekateri. Če živite v socialni Povabilo bralcem Nekateri bralci ste se že odzvali na naše povabilo in prinesli izrezke iz časopisov, ki ste jih shranili iz različnih razlogov. Ostale še čakamo, da se opogumite in prinesete karkoli, kar vas povezuje z našim časopisom. Pred rojstnim dnevom Novega tednika, 2. junija, bomo tri bralce, ki so že sodelovali ali še bodo, povabili v uredništvo, kjer bodo lahko pobliže spoznali delo novinarjev. Za vse, ki ste že ali še boste nastopili s svojo zgodbo, povezano z našim časopisom, smo pripravili hišna darila. Vabljeni! državi, privoščite vsem vsaj normalno življenje, ne pa življenja pod pragom revščine. Hvala vsem, ki se trudite odpraviti nepravilnosti, da bomo živeli v pravičnem družbenem redu, sicer bomo zabredli v še hujše težave. BOŽENA SOTLAR, Šentjur Modri telefon Kurjenje ivernih plošč Bralec opaža, da njegov sosed za ogrevanje hiše uporablja iverne plošče, ki jih pomeša med lesne pelete. To bralca moti, saj omenja, da je pljučni in srčni bolnik. Poleg tega opaža, da naj bi se od tega sušilo drevje. Zanima ga, če je kurjenje ivernih plošč sploh dovoljeno. Z ministrstva za okolje in prostor odgovarjajo: »Vrste goriv, ki se lahko kurijo v malih kurilnih napravah, so obravnavane v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13 in 2/15). Kurjenje ivernih plošč je dovoljeno samo v primeru, če so dane na trg kot lesni ostanki iz obdelave in predelave lesa ter proizvodnje pohištva in je bila izvedena meritev onesnaževal v omenjenih lesnih ostankih. Vseb- nost onesnaževal ne sme presegati mejne vrednosti, ki je v uredbi podana za neonesna-ženo biomaso. Kurjenje iver-nih plošč kot odpadno staro pohištvo ali brez opravljene meritve onesnaževal je prepovedano. Ob sumu kurjenja prepovedanega goriva se obrnite na Inšpektorat RS za okolje in prostor, območna enota Celje.« Energetska izkaznica Bralec želi podariti hišo vnuku. Zanima ga, če je pri darilni pogodbi prav tako treba predložiti energetsko izkaznico. Iz ministrstva za infrastrukturo odgovarjajo, da je Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. energetska izkaznica potrebna le za najem oziroma nakup ali prodajo stanovanja. V bralčevem primeru tako energetska izkaznica ni potrebna. BRANE JERANKO Za prvi sadjarjev Cuprablau Z Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadlem listju. Jablanov škrlup (Venturia inaegualis) V prvi dekadi meseca marca je čas za prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). FRUTAPON Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v: • 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, • 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z v 0,8% (800 g/100 L vode) koncentraciji ali Cuprablau Z ultra v 0,6% koncentraciji (600 g/100 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Zelena jablanova uš (Aphis pomi) Rožičavost češpelj (Taphrina pruni) Breskova kodravost (Tahphrina deformans) Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: - Nande Osojnik tel.: 031504 512 /nande.osojnik@cinkarna.si Prodaja: - Industrijska prodajalna tel.: 03 427 62 60 /03 427 62 61 hh 3 CINKARNA Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum) 36 REPORTAŽA Delili so srečo, sanje, upanje in prihodnost Celjski sejem je ta konec tedna gostil 20. sejem Flora, 14. sejem Poroka, 11. Altermed in vse bolj upoštevanja vreden ApiSlovenija Od vseh celjskih sejmov je spomladanski četvorček morda najbolj privlačen. Precej bolj obvladljiv od velikega obrtnega brata, dovolj raznolik, da se ga brez negodovanja udeležijo tako kleni možje kot raznežena dekleta, in hkrati dovolj poljuden, da se lahko tudi naključni »firbci« mimogrede opremimo s čim koristnim. Prav nič ni bilo presenetljivo, da v soboto dopoldne niti slučajno ni bilo mogoče parkirati v neposredni bližini Golovca, medtem ko tudi vrsta pri blagajni ni bila ravno zanemarljiva. Časi, ko so bile čebele le konjiček kakšnega strica v petem kolenu, so več kot očitno minili. Čebelarstvo je tudi po letošnjem obsegu sejemskega prostora, namenjenega prireditvi ApiSlovenija, vse pomembnejša kmetijska dejavnost. Vsak resen čebelar bo dodal, da gre za čisto resno znanost in je nenehno izobraževanje zato več kot nujno. Razvpiti Einsteinov rek, da imamo ljudje po smrti zadnje čebele samo še štiriletni rok trajanja, pa je nekaj straho-spoštovanja vsadil tudi v tiste, ki z vsem skupaj nimamo prav dosti zveze. V dvorani, kjer je ob čebelarski opremi, orodju, medenih izdelkih, takšnih in drugačnih pripravkih v resnici brenčalo kot v panju, sem trčila v dobrodušnega gospoda s klobukom in košatimi brki. Svojih 85 let je izvrstno skrival za širokim nasmehom. Razložil mi je, da je že vse življenje čebelar, da je bil kooperant za Medex, da zdaj tradicijo nadaljuje njegov sin in da se res veseli tega sejma, ker vsako leto vsaj tu sreča cel kup starih prijateljev in znancev. Da je prišel po čebelarsko znanje in nekaj opreme, mi je malo kasneje povedal še Ivan iz Mirne na Dolenjskem. »Vsako leto pridem. Tokrat si pri vrtnarjih želim le nekoliko več grmovnic in okrasnih dre- ves. Sicer pa jo bom mahnil pogledat tudi na Altermed.« Zdravje iz loncev in mešalnikov Napotila sva se v isto smer. Ponudnica žitnih mlinčkov iz Šmarja pri Jelšah mi je takoj na vratih ponudila čudovit borovničev sladoled. »Ljudje se zelo zanimajo, zdravo živijo ali se vsaj trudijo za to. Izobražujejo se, mi pa z njimi,« je dobre vo- lje na hitro razložila. Sprehodila sem se mimo konopljinega perila, energijskih kristalov, unikatnega nakita in tinktur čudežnih učinkov, dokler me ni ustavil vonj čemaža pri stojnici društva ekoloških kmetov Deteljica. Gospa z ekološke kmetije Šmalčič iz Podsrede je bila navdušena nad vzdušjem in odzivom ljudi, a brez podpore združenja bi lahko o udeležbi na takem sejmu samo sanjala. »Večjim Trendi poročnih oblek se zdijo pri vsakem ponudniku drugačni. »Najbolj top smernica so trenutno vintage, charlestone in zlato. Pri nas so neveste, ki si to upajo, še redke. Imamo pa veliko strank iz Avstrije,« smo izvedeli. Lahko izberete pletenino. V drugi »kamrici« so priporočali čipko, izvrstni pa bodo tudi organca, šumeča svila in til. Od okraskov pa globoki dekolteji, izrezani hrbti, bleščeči kamenčki, pošitki in okraski. Večina nevest se menda odloči za slonokoščeno barvo, nekatere pa tudi za živordečo in celo črno. Naš nasvet; če se okrasite z žarom presrečne neveste, lahko brez škode nadenete skoraj karkoli. ponudnikom se morda izplača, ampak za povprečnega kmeta je sejemski prostor absolutno predrag.« Na animacijskem odru je Tajča Pavček ravno pripravljala sladico iz zmrznjenih banan, višenj in čokolade. Menda je izvrstna, ampak degustacijska vrsta je bila tako dolga, da sem ji kar verjla na besedo. Za njo je na oder prišla energična primorska kuharica Emilija Pavlič. »Sem prav hvaležna, da pašem zraven s svojo kuhinjo. Mnogi ponujajo živila, jaz pa mladim razlagam, da je zdravo kuhanje lahko tudi preprosto in dostopno. Jim vedno znova pravim -vaja dela mojstra! Če sem se jaz naučila dela z računalnikom, se lahko tudi oni kuhanja.« Zeleno, ki te ljubim, zeleno Pri smutijih Katje Mrzel iz Zelenega ponedeljka gneča še zdaleč ni bila takšna kot pri sladoledu. Tokrat sem bila v prednosti. Iz izkušenj vem, da je pri njej varno spiti tudi najbolj zelenega zelenčka. Njena filozofija pravi, da so stvari lahko vsaj tako dobre kot so zdrave. Promotorka presne hrane je svoje poslanstvo v nekaj letih zgradila v dobro stoječe podjetje. Neverjetno zgodbo je v desetih letih s sodelavci napisala tudi Sanja Lončar. Predavanja njihovega društva Skupaj za zdravje človeka in narave so vedno nabito polna, njene knjige dosegajo sanjske naklade. »Če pogledate naokrog, je več kot V Celju je pobudam nevladnih organizacij, ki so večkrat korak pred splošnim dogajanjem, prisluhnil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Veliko govora je bilo tudi o varovanju naših avtohtonih sort. Med večjimi težavami so razpravljavci izpostavili onesnaževanje s toplogrednimi plini in kurjenje v neučinkovitih pečeh za les. Omeniti še velja, da je zaključeno prehodno obdobje o zelenem javnem naročanju, ki je javne zavode zavezovalo k vsaj desetim odstotkom dobave ekološke in preusme-ritvene proizvodnje. Minister Židan sporoča: »Prihodnost slovenskih ekoloških proizvajalcev je v povezovanju.« očitno, da se na tem področju dogajajo temeljni premiki. Ljudje iščejo naravne rešitve, vedno več je takšnih, ki so pripravljeni sami nekaj narediti za svoje zdravje. Na tem sejmu se mi zdi, da se vsi razstavljavci trudimo za isto stvar. Če je kdo našel vsaj kakšno rešitev zase, je bil čas in denar, ki ga je vložil v obisk, izvrstno naložen.« Knjiga ljubezni Tik pred izhodom mi je skoraj v zraku zastal korak. Zaslišala sem namreč prijeten glas, ki je obljubljal, da deli srečo. Kaj pa hočemo od življenja drugega kot srečo? Trenutek kasneje se je sreča materializirala v obliki »Tople vode se v fotografiji tudi ne da več izumljati,« je bil odkrit eden od fotografov. Kljub temu so se številni na sejmu mladim parom poskušali približati s svojimi idejami, pristopom in z inovativnostjo. Deset ekip aranžerjev iz petih šol je ustvarjalo na temo Jutro, prebujanje v znanost in inovacije. Devet ekip mladih vrtnarjev iz štirih šol je pripravljalo kreacije na temo Prijazno za čebele, prijetno za ljudi - medovite rastline in sprostitev. Kar 22 mladih cvetličarjev in 21 njihovih pomočnikov iz petih šol in treh cvetličarn pa se je pomerilo v izdelavi cvetličnih kreacij. Najboljša mlada cvetličarka je Brigita Klinar iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Z iste šole prihaja tudi Teja Prašnikar, ki je osvojila tretje mesto. Tudi med mladimi vrtnarji so slavili dijaki celjske šole. Prvo mesto sta osvojila Matej Podgoršek in Stojan Gaber, drugo pa Miha Drolc in David Kreča. Zmaga med aranžerji je šla v Ljubljano. Med novostmi letošnjega sejma Poroka v Celju je bila modna revija Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko v okviru Šolskega centra Celje. Dijaki so Predstavniki Ekoci -namreč predstavili lastne poročne kreacije na temo spremembe, ki zaznam Poroka v belem - klasika ali malo drugače? Delo je To bo eden glavnih iz predstavilo 40 dijakov usmeritev frizerstvo in modni ustvarjalec. pogovarjali tudi na po: Tej tematiki se sicer p REPORTAŽA 37 Statistika pomladnega sejemskega dogajanja v Celju je zabeležila 426 razstavljavcev iz 12 držav, v treh dneh pa se je na prizorišču zvrstilo okrog 20 tisoč obiskovalcev. V obsejemskem programu je bilo zaslediti več predavanj za promocijo konoplje, tako vsestransko uporabne industrijske različice kot konoplje v medicinske namene. Kot poudarjajo v Društvu prekmurske pobude Onej, že vrsto let opozarjajo vladne institucije, na odprejo vrata tej rastlini, ki omogoča, da se na naravni način zoperstavimo raku. neuničljivih čudežnih krp. Čistijo brez vode, brez čistil in brez truda. Jaz pa sem si morala priznati, da je to v bistvu res ena čista, še najbolj oprijemljiva sreča. Krasna popotnica za vstop na 14. sejem Poroka. Poročne pravljice na tisoč in en način ženske precej raje povezujem s takimi blaženimi občutki. Najmanj do konca dni, se razume. Glede na to, da so v Ljubljani feministke pred dnevi sabotirale festival ženstvenosti, bo zdaj zagotovo katera skočila v zrak - ampak to, da si vse ženske enkrat v življenju želimo biti princeske, je menda genetsko. Poročna industrija je zadevo vsekakor vzela zares. Zlatarji, gostinci, modne svetovalke in fotografi so s sokoljim očesom odbirali potencialne kandidate od priložnostnih radovednežev. Železo je treba kovati, dokler je vroče. Čisto v kotu, daleč od središčnih položajev, sta vrvež opazovala nevpadljiva razstavljavca, fant in dekle sredi dvajsetih. Ob preprosti mizici sta ponujala Knjigo ljubezni. »Na podlagi dvotedenske spletne delavnice mlademu paru izdelava fotografsko in literarno zgodbo - o njunih začetkih, lastnostih, v katere sta se zaljubila, vizijah, načrtih in iskricah, ki ju povezujejo.« Ob nekaj precej neprijaznih nevestah in vidno živčnih parih sta bila videti kot ambasadorja najbolj bistvenega. »Če so razlogi za poročno avanturo pravi, tudi izvedba na dan D ne bo tako stresna.« Cvetje pa je ta konec tedna tako ali tako podčrtalo in povezalo vse. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA i Eko civilne iniciative Slovenije so opozorili na vse bolj očitne podnebne mujejo naše življenje in pomembno vplivajo na zagotavljanje naše hrane. :zivov prihodnosti. O zagotavljanju prehranske varnosti in semen, so se svetu ob odprtju letošnje Štafete semen v okviru obsejemskega dogajanja. losvečajo že v vrtcih. V Sloveniji bi morali medovite rastline poleg javnih površin saditi tudi na okenske police, gredice in domače vrtove, opozarjajo čebelarji. Vse glasnejše pa so mednarodne pobude, da bi 20. maj OZN razglasila za svetovni dan čebel. Čebelarji po lanskem katastrofalnem letu pričakujejo od 30 do 40 odstotkov izgub. Kar veseli prvega moža čebelarske zveze Boštjana Noča, je rast števila čebelarjev. V zadnjih petih letih so prostovoljno članstvo povečali za skoraj tretjino. Ta trenutek imajo skoraj osem tisoč članov, kar pomeni 90 odstotkov vseh slovenskih čebelarjev. To pa je v evropskem prostoru brez dvoma svojevrsten fenomen. 38 PODLISTKA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Razgledi po Kamniško-Savinjskih Alpah (3) Iz zgodovine planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah Dr. Johannes Frischauf (1837-1924) je leta 1868 prvič obiskal slovenske Alpe, v letih od 1874 do 1878 pa je sistematično raziskal in obširno opisal Kamniško-Savinjske Alpe. Leta 1877 je izdal knjigo Die Sannthaler Alpen (Savinjske Alpe), ki je prva monografija o tem gorovju. V njej je opisal prve pristope na vrhove in gradnjo poti ter planinskih koč, za kar si je zelo prizadeval in je tudi prispeval lastna sredstva. Leta 1876 je dal postaviti tri planinske koče: na Korošici za pohod na Ojstrico in Planjavo, na Okrešlju za pohod na Mrzlo goro, Rinke, Skuto in Grintovec ter za prehode v dolino Kamniške Bistrice in na Suhadolnikovi planini pod Ko-krskim sedlom za pohode na Kočno in Grintovec ter za prehode v dolino Kokre ali Kamni- ško Bistrico. Poleg tega je dal popraviti ali na novo zgraditi poti na Grintovec in Skuto ter pot pod slapom Rinko na Okre-šelj. Manj je znano, da je že na prelomu stoletja načrtoval in že zakoličil cesto iz Logarske doline do Železne Kaplje. V tem času je namreč ožina pri Igli preprečevala promet v spodnji del Savinjske doline. SREČKO MAČEK (Nadaljevanje prihodnjič) Uporabljena vira: Zbirka planinskih razglednic Gorenjskega muzeja, objavljeno na portalu www.kamra. si. Avtorica Jelena Justin, Gorenjski muzej; Aleksander Videčnik: Dr. Johannes Frischauf, objavljeno v Stoletje Frischaufovega doma na Okrešlju, Fit media, 2008, str. 23. radiocelje 160 let Potem ko je snežni plaz leta 1907 odnesel obe koči, tako »nemško« kot tudi »slovensko«, se je Savinjska podružnica SPD odločila, da bo zgradila moderno planinsko kočo, ki že od začetka nosi ime po Johannesu Frischaufu. Podobo, kakršno ima danes, je Frischaufov dom dobil v letih 1988-1991. Dr. Johannes Frischauf je leta 1877 napisal knjigo Die Sannthaler Alpen, ki je prva monografska predstavitev Savinjskih Alp. Hrani jo Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Šolski dnevi od vrtca do fakultete Učenci petega razreda podružnične šole Vrh nad Laškim v šol. 1975/76 Učenci petega razreda, letnik 1964/65, so bili predzadnja generacija še »celotne« osemletke v podružnični šoli Vrh nad Laškim OŠ Primoža Trubarja v Laškem. V šolskem letu 1975/76 je bil ta peti razred tudi zadnje leto »samostojen«, v naslednjem, šestem razredu, je bil že »kombiniran« z zadnjo generacijo osemletke z letnikom 1965/66. Od generacije 1966/67 so otroci po četrtem razredu nadaljevali osnovno šolo v »centralni« šoli. Kar nekaj otrok, ki so na fotografiji, le ni končalo osemletke v navedeni podružnični šoli, saj so Na fotografiji so učitelji Drago Knavs, Vika Kovačič, Drago Cepuš, Božena Tanšek, Vida Zupanc; učenke in učenci stojijo (z leve): Marica Tovornik, Dragica Marovt, Anica Knez, Anica Lokovšek, Srečko Maček, Franc Pušnik, Franc Videc; sedijo: Marta Zalokar (sestra dvojčice Minke Zalokar), Danica Planko, Drago Martun, Vili Knez, Darinka Zelič, Brigita Biderman, Andreja Hrastnik, Minka Zalokar (sestra dvojčice Marte Zalokar). Zanimiva zgodba dvojčic Minke in Marte, ki sta pred dnevi praznovali abrahama, je bila objavljena v rubriki Zanimivosti v prejšnji številki Novega tednika. se prešolali bodisi v Laško ali Rimske Toplice. Dolgoletna praksa je bila, da so lahko nekateri »šentlenartsko šolo« zapuščali že po četrtem razredu in nadaljevali guljenje šolskih klopi v glavni »centralni« šoli. V navedeni generaciji je že po četrtem razredu najprej odšla v Laško Jelka Lapornik (zato je tudi ni na fotografiji), po petem razredu se ji je pridružila še Andreja Hrastnik in v sedmem razredu se je pridružil še Srečko Maček. Marica To- vornik in Brigita Biderman ter dvojčici Minka in Marta Zalokar pa so od šestega razreda obiskovale OŠ Rimske Toplice. Rubriko pripravlja Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. MLADI ZA MLADE 39 Na odru Plavtova Dvojčka Da je starorimska dramatika nesmrtna, dokazujejo dijaki I. gimnazije v Celju klasične smeri, ki so na oder postavili komedijo Dvojčka dramatika Tita Makcija Plavta. Igra je prava komedija zmešnjav, saj se dvojčka - eden od njiju se je pred mnogimi leti izgubil - pojavita na istem mestu v istem trenutku in s tem povzročita nemalo komičnih trenutkov. Jeseni, ko je I. gimnazija v Celju gostila srečanje klasičnih gimnazij - vseh s tem pro- gramom je v Sloveniji le pet - je vsaka gimnazija odigrala po en prizor. Pobudo, da predstavo odigrajo v celoti, je dala mentorica Ivana Šikoni-ja, profesorica latinščine, ki je na vprašanje, ali se dijaki lahko poistovetijo s tako starim besedilom, odgovorila: »O tem nisem razmišljala. Kot klasiki skoraj nimamo druge možnosti kot postaviti na oder delo rimskega avtorja. S predstavo želimo popularizirati to obdobje. Ugotavljam pa, da je bilo dijakom, glede na to, kako so se vživeli v vloge, besedilo jasno in blizu.« Tudi dijaki niso imeli nobenih težav z besedilom. »Zanimivo je, da je Plavt uporabljal zelo sočno besedišče,« nam je zaupala Maja Todic, ki igra enega od dvojčkov. »Z besedilom ni bilo težav, saj so imeli stari Rimljani podobne težave, kot jih imamo danes mi,« je povedal Patrik Zavr-šnik, ki igra sužnja. Kako pa so se navadili na za današnji čas precej nenavadna oblačila? Kostume jim je sicer poso- Otroci z gregorčki Z rožicami risali nasmehe Na mednarodni praznik žensk, 8. marca, so člani Dijaške sekcije Kluba študentov občine Celje v Citycentru Celje delili rdeče rožice in tako spominjali na enakopravnost in vlogo žensk v svetu. Dan žena je dan prazno- žensk. Ker gre za mednaro-vanja ekonomske, politične dni dan žensk, so se dijaki in socialne enakopravnosti odločili, da bodo predstavni- V predstavi Dvojčka nastopajo: Maja Todic, Anastasia Carai, Patrik Završnik, Jošt Yoshinaka Gerl, Patricija Šimanovič, Lelja Valentic, Adin Cosic, Miha Mohorčič in Džamal Dautovic. Tehnični vodja je Žan Javornik. Na predvečer gregorjevega Prihod pomladi smo v Novi Cerkvi praznovali na svoj način ob mraku 11. marca. Luči, ki smo jih vrgli v vodo, so bile hišice, cerkvice, mlini - prave umetniške stvaritve otrok in njihovih staršev. Šega se vrača v številne kraje po Sloveniji. Nam jo je uspelo obuditi skupaj s Sorževo domačijo, turističnim in gasilskim društvom iz Nove Cerkve. Bilo je čudovito. Tretješolci POŠ Nova Cerkev dilo SLG Celje. »Toge sem se hitro navadil in si zdaj skoraj ne predstavljam biti brez nje. Ugotovil pa sem, da rado piha spodaj,« nam je hudomušno pojasnil Patrik, ki se je za klasično gimnazijo odločil zaradi študija medicine. Igralskih izkušenj nima, bi pa še rad igral. »Sodelovati sem se odločil na pobudo mentorice.« Še želijo pred občinstvo V predstavi igra devet dijakov, glavni moški vlogi igrata dekleti. Je bilo težko? »Niti ne. Edino glas bi lahko bil bolj globok,« je povedala Maja. »Meni se je bilo najtežje vživeti v vlogo starca, saj sem še mlad,« je ob tem pripomnil Adin Čosic, ki razmišlja o igralstvu tudi kot o poklicu. »Zelo me zanimajo jeziki, zato sem se vpisal na klasično gimnazijo, saj se tako lahko učim tri tuje jezike vsa štiri leta.« Vadili so večinoma popoldne, včasih pa tudi med poukom. Predstavo so premierno odigrali na Kulturnem maratonu, zatem so jo še pred selektorjem za Gledališke vizije. »Želimo si jo odigrati še nekajkrat. Škoda bi bilo, da ne bi,« nam je zaupala mentorica. V slovenščini, ne latinščini Predstava je v slovenščini, bi jo bilo mogoče odigrati tudi v latinščini? »Seveda, a bi potrebovali več časa,« so povedali tako dijaki kot mentorica. »Žal pa bi bila verjetno namenjena veliko manjšemu številu gledalcev. Vse klasične gimnazije, ki se ukvarjamo tudi z gledališčem, zato raje pripravljamo predstavo v slovenščini.« Dijakom sicer starorimska besedila niso tuja, saj jih pri pouku redno obravnavajo. »Ves čas skušamo tudi dokazovati, da latinščina ni mrtev jezik, da nanjo naletimo na vsakem koraku. V tem smislu je tudi to, kar danes imenujemo kanon latinske književnosti, še vedno zelo aktualno in je ob ustrezni interpretaciji dijakom tudi blizu. Zlasti lirična poezija, saj so v letih, ko mnogi na lastni koži izkušajo takšna in drugačna čustva in jim je tako na primer Katul zelo blizu,« nam je za konec pojasnila mentorica Ivana Šikonija, ki je pripravila že kar nekaj krajših dramatizacij. NP, foto: JAN KOROŠEC Dijaška sekcija Kluba študentov občine Celje obljublja, da bo takšne akcije nadaljevala tudi v prihodnje. cam nežnejšega spola 8. marec polepšali tudi oni. Kot je povedala vodja projekta Špela Kamenik, so se za deljenje rožic odločili, ker ljudje večkrat pozabljamo na bistvo tega praznika. Marsikje je enakopravnost med moškimi in ženskami samoumevna, čeprav ni vedno tako. Velikokrat namreč pozabljamo na države tretjega sveta, kjer je ženski spol ponavadi avtomatično manjvreden. Prav je, da se vsaj enkrat na leto spomnimo in opozorimo na te pereče probleme. Ženske, ki so prejele rožice, so bile nad akcijo zelo pozitivno presenečene. Veseli jih, da se dijaki zavedajo njihove preteklosti, saj so tudi v Sloveniji že od leta 1897 potekali boji za enakopravnost žensk. Če so rožice celo dopoldne risale nasmehe na ženske obraze, so njihovi odzivi še večje nasmehe risali na obraze dijakov. ŠK, foto: MATIC GABRIEL hh 3 CINKARNA www.cinkarna-gradnja.si 40 BRALCI POROČEVALCI Člane KZ Šmarje je v Evropskem parlamentu v Bruslju sprejel evropski poslanec Franc Bogovič. Po izkušnje na sever Člani Kmetijske zadruge Šmarje svoje znanje in izkušnje iz leta v leto dopolnjujejo. Poseben del izmenjave izkušenj in dobrih praks so strokovne ekskurzije, kjer spoznavajo kolege v drugih državah, primerjajo pristope pri delu, stroške in trende, ki jih čakajo. Tokrat so se mudili v Belgiji in na Nizozemskem. V sklopu tokratne strokovne ekskurzije so se odpravili v Belgijo, kjer so si v kraju Dilsen Stokkem ogledali farmo družine Strassen, ki goji znamenito govedo belgijska modra. Zatem so izkušnje v kraju Maasmecheln izmenjali z družino Meertens, ki je usmerjena v pridelavo mleka. »Zagotovo je bilo zanimivo videti pasmo krav, ki je pri nas zelo redka, in se utrditi v prepričanju, da po standardih in obsegu proizvodnje nikakor ne zaostajamo za kolegi na severu, kot bi bil kdo zmotno prepričan,« je povedal direktor KZ Šmarje Vinko But. V sklopu strokovnega obiska jih je v Evropskem parlamentu v Bruslju sprejel pridruženi član parlamentarnega odbora za kmetijstvo evropski poslanec Franc Bo-govič. Predstavil je delovanje inštitucije in smeri, v katere se bo v prihodnje razvijala evropska kmetijska politika, ter se seznanil s težavami, s katerimi se pri vsakdanjem delu srečujejo člani KZ Šmarje. »Po dveh dneh strokovnih vsebin smo si za konec ogledali še del Nizozemske, ki je ena od evropskih kmetijskih velesil,« je še povedal But. PČ Pohvale laškim planincem Občnega zbora Planinskega društva Laško se je 7. marca udeležila četrtina članov, ki jih je bilo lani 237. Prav stalnost članstva odraža dobro delo društva. Dobro je bila ocenjena vzgoja za vodnike, marka-ciste in naravovarstvenike, pri čemer je bilo še posebej izpostavljeno dobro delo z najmlajšimi - klinčki. Dobro je dela pohvala gostov, da nam zavidajo število vodnikov in markacistov, kar potrjuje pravilno usmerjenost društva, da vlaga v izobraževanje kadrov. To je namreč relativno drago in brez soprispevka Planinske zveze Slovenije, ki ji je treba odvesti 45 odstotkov članarine. Realiziran je bil ves zastavljen programa dela, vodniki so bili opremljeni s primerno opremo, nabavljeni so varnostni kompleti za člane in nečlane, ki si jih lahko najamejo pri društvu. Dolgoletni vodnik Tone Šterban je prejel priznanje za častnega vodnika, ki ga podeljuje PZS. Markacisti imajo na skrbi več kot 75 kilometrov planinskih poti. Njihovo delo zajema tudi vzdrževanje, obnavljanje in označevanje poti, kar so izjemno dobro in ažurno opravili v zadovoljstvo vseh planincev, ki jih pot zanese na naše območje. Zanese pa jih, ker so to poti, ki so vključene v slovensko planinsko transverzalo. Pohvaljeno je bilo vključevanje društva v aktivnosti PZS, kjer v organih deluje kar nekaj naših članov. Enako je pohvalno vključevanje društva v lokalno skupnost, na drugi strani pa smo zelo zadovoljni s sodelovanjem občine, krajevnih skupnosti, Stika Laško, Laka in številnih društev, družin ter gospodarskih družb in podjetnikov pri izvedbi aktivnosti društva. Nadzorni odbor je zelo dobro ocenil skrbno vodeno poslovanje, ki se odraža v transparentnosti in dobrem likvidnem položaju društva. Občni zbor je kot novega vodjo odseka za planinske poti potrdil Jureta Vidica in izrekel zahvalo dosedanjemu vodji Jocu Krašku. Sprejeta sta bila program dela in finančni načrt za leto 2015. Nadaljevali bomo delo iz preteklega leta, ki temelji na delu vodnikov, markacistov, skrbi za varstvo narave in na delu z mladimi. Načrtovanih je precej izletov, zlasti je po- hvalna izletniška aktivnost planinske sekcije upokojencev. Kot novost želimo ob 50-letnici prvega orientacijskega pohoda v izvedbi društva organizirati spominski orientacijski pohod, ki naj bi postal stalna aktivnost. Društvo upa, da število članov ne bo drastično padlo, kar se lahko zgodi, ker se je članarina dvignila kar za 14 odstotkov pri članstvu B, ki je tudi v večini. Stalna naloga ostaja skrb za vzdrževanje planinskega doma na Šmohorju, ki terja veliko finančno angažiranje. Društvo si bo prizadevalo, da bo vključeno v strategijo razvoja in trženja turizma v občini, pri čemer pripravljavec ne bi smel imeti zadržkov, če vemo, koliko planskih poti teče po občini in so na raz- Občni zbor je izrekel zahvalo dosedanjemu vodji odseka za planinske poti Jocu Krašku. polago vsem planincem in pohodnikom. Občni zbor so prisrčno popestrili naši klinčki Jure Maček ter Samo in Beno Čibej z glasbenim nastopom. ZDENKA PEŠEC, predsednica PD Laško Uspešne šahistke Tekmovanje mladih šahi-stov je bilo 8. marca v Murski Soboti. Ekipa šahistk s I. gimnazije v Celju, ki sta jo sestavljali Eva Petauer in Urška Červan, si je na ekipnem državnem tekmovanju v šahu z odlično igro priigrala drugo mesto v državi. Fantovska ekipa (David Opalič, Miha Bombek, Žan Jarc in Rok Jeranko) je v močni konkurenci osvojila 9. mesto. NP, foto: JPZ Setveni koledar 19. ČE cvet do 9. ure, 20. PE -------, od 13. ure list; mlaj ob 11. uri 21. SO l ist do 11. ure, od 15. ure list 22. NE list do 10. ure, od 11. ure plod 23. PO plod 24. TO korenina 25. SR korenina do 10. ure, od 11. ure list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Z leve: David Opalič, Urška Červan in Eva Petauer 70\ let novitednikl radiocelje 160 let BRALCI POROČEVALCI 41 V veselem vzdušju in ob prijetnih zvokih glasbe smo počastili mednarodni dan žensk. S prireditvijo so bili vsi zadovoljni in so si zaželeli še več podobnih srečanj. Jubilej društva Celjsko Društvo upokojencev Nova vas bo letos aprila dopolnilo 30 let. V ta namen smo 7. marca pripravili slovesnost, s katero smo združili še zbor članstva in slovesnost ob dnevu žena. Udeležba je bila zelo dobra (107 članov od skupno 301), saj se člani radi udeležujejo srečanj, kjer se lahko sprostijo in pozabijo na vsakodnevne skrbi in tegobe. Srečanje je bilo v OŠ Fra- kot zelo pozitivnega. Sprejel na Roša, ki nam je odstopila prostor. Najmlajši pevski zbor pod vodstvom Marjane Šeško nas je v uvodu razveselil s pesmicami, med katerimi smo z veseljem prepoznali tudi ljudsko pesem. Potem ko nam je ravnateljica Mojca Kolin zaželela dobrodošlico, se je začelo delovno dopoldne. Zbor je ugotavljal poslovanje preteklega leta in ga ocenil je program in smernice za delovanje v letošnjem letu. Ugotovil je dobro sodelovanje z vsemi organizacijami v mestni četrti in širše. Žal se društvo vsako leto srečuje s kroničnim pomanjkanjem finančnih sredstev. V naših vrstah je vedno več bolnih, osamljenih in pomoči potrebnih članov ter vsako leto manj denarja. Občinska do- tacija društvom je skromna, a na srečo dobro sodelujemo z Mestno četrtjo Nova vas. Po vzoru ljudskega reka »vsak cent trikrat obrnemo, preden ga porabimo«, privarčujemo tudi pri tem, da vso delo opravimo prostovoljno in brezplačno. V naših vrstah je 27 članov, ki so v društvu že od ustanovitve. Na prireditvi jih je bilo šest. Zahvalili smo se jim za zvestobo in jim podarili rožico in čestitko. Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev društva Lovro Blažin in njegova žena Marica se nista mogla udeležiti srečanja iz zdravstvenih razlogov. Obiskali smo ju na domu in gospodu Lovru podelili zlato plaketo pokrajinske zveze upokojencev, gospe Marici pa pisno priznanje PZDU. Zaslužnim članom smo podelili pisna priznanja DU in se jih zahvalili za sodelovanje in prispevek za uspešno delovanje društva. Svečanost so s prisotnostjo in pozdravnim govorom počastili predsednik PZDU, predsednik celjske zveze DU, predstavnik DU Dečkovo naselje in predsednik MČ Nova vas. Svečana seja se je končala v prijetnem vzdušju ob kosilu in druženju. Poleg šole gostiteljice gre zahvala tudi našim prostovoljkam in prostovoljcem, ki so prispevali k uspelemu srečanju. Pozivam vse upokojence, ki še niso naši člani, da se nam pridružijo. Ob tej priložnosti želim vsem ženskam vse najboljše za njihov praznik, čeprav malo pozno. Je pa še pravi čas za čestitke vsem materam ob njihovem prazniku. DRAGO PRTENJAK, predsednik DU Nova vas NAJINA POROKA Kmetovanje - njun način življenja Visok zakonski jubilej, petdeset let skupnega življenja, sta praznovala 70-letna Ivana in 83-letni Avgust Likeb iz Založ pri Polzeli. Civilni obred je na gradu Komenda opravil pol-zelski župan Jože Kužnik, cerkvenega pa v župnijski cerkvi sv. Marjete domači župnik Jože Kovačec. Oba zakonca izhajata iz kunove kmetije. Že kot otroka trdne in številne kmečke družine v Založah. Avgust iz po domače Brdovškove, kjer zakonca tudi živita, Ivana z Ra- sta bila deležna trde in skrbne vzgoje, vajena sta bila dela in spoštovanja do staršev. Posebej za Avgusta velja, da je bil Ivana in Avgust Likeb že kot otrok preizkušen, saj je očeta izgubil pri trinajstih letih. Njega in soseda so leta 1944 namreč ustrelili Nemci. Tako je mama ostala sama s petimi otroki, s tremi fanti in z dvema dekletoma. Najstarejša Avgustova sestra je štela 14 let, najmlajši brat dve leti. Leta so tekla, Avgustovi bratje in sestre so si ustvarili družine, sam pa je prevzel domačo kmetijo. S poroko je v svoj dom pripeljal ljubečo, pridno in svojemu stanu vdano ženo, ki mu je rodila štiri otroke: Avgusta, Brigito, Matejo in Jernejo. Avgust mlajši je nasledil očeta, skupaj z ženo Simono in tremi sinovi nadaljuje kmetovanje na srednje veliki kmetiji, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in mesa. Seveda je slavljencema v največje veselje pet vnukinj in pet vnukov. Zelo srečna sta, da sta še dokaj dobrega zdravja, da lahko »ta mladim« pomagata pri delu in gospodarjenju. Zelo rada tudi potujeta, za kar zdaj imata čas, ki ga včasih ni bilo. Njunega zlatega jubileja so veseli vsi njuni, praznovanju pa so se pridružili tudi drugi sorodniki, prijatelji in sosedje. TT 42 ŽIVALSKI SVET Zastrupljevalec, grozi ti zaporna kazen! Parižlje: muce umirajo v strašanskih mukah »Poginila mi je na rokah,« nam je s cmokom v grlu povedala lastnica muce, ki jo je nekdo pred dnevi zastrupil v Parižljah. Pravzaprav je to že njena druga mačka, ki je poginila zaradi strupa. Lastnica želi ostati anonimna, saj se boji, da se zgodba ne bi spet ponovila. Ima dokaz, da je šlo za strup, storilca pa zdaj išče žalska policija. V Parižljah naj bi v zadnjem času poginilo ali izginilo že nekaj mačk. Čeprav lastniki sumijo, kdo bi lahko v njihovem kraju počel takšna gnusna dejanja, se ne upajo javno izgovoriti imena te osebe. »Neposrednih do- kazov ni, želim pa si, da se to enkrat konča. Gre vendarle za življenja živalic in nekdo bo moral odreagirati in osebo, ki to počne, kaznovati,« dodaja naša sogovornica. Hitro delujoči strup Prva njena muca je bila zastrupljena pred tedni. Družina je sprva opazila, da je z mačko nekaj narobe. »Nič ni jedla, zadnje tačke je vlekla za seboj, nato jo je začelo zanašati, nakar se je ulegla na bok in obležala. Takoj smo jo peljali k veterinarju, ki je tudi ugotovil, da je bila zastrupljena. K sreči je muca takrat preživela,« nam še pojasnjuje njena lastnica, ki je veterinarjem hvaležna, da so žival uspeli rešiti. Na žalski veterinarski postaji so potrdili, da je šlo za strup. »In to za nekakšen živčni strup, ki se uporablja za polže in deluje zelo hitro. To se je tudi videlo, saj nam je druga muca poginila le nekaj dni zatem, ko je bila zastrupljena prva mačka,« še pojasni krajanka Pariželj in omeni, da je muca umirala v strašanskih mukah. Simptomi so bili enaki, vendar so se pokazali še v hujši obliki. »Ne morem vam razložiti, kako se je mučila. Spet smo klicali veterinarje, vendar so glede na znake dejali, da muci BRALCI FOTOGRAFIRAJO V Parižljah nekdo zastruplja mačke. Ženska, s katero smo se pogovarjali, je imela dve. Veterinarji so eno uspeli rešiti, druga pa je poginila v hudih bolečinah. tudi njihov hiter prihod ne bi mogel pomagati. Muca mi je poginila na rokah pri vhodnih vratih v hišo,« žalostno razlaga lastnica. »Dovolj imam!« Ker ima tega dovolj, bo zadevo prijavila na žalsko policijsko postajo, ki bo zdaj začela preiskovati kaznivo dejanje mučenja živali. Največkrat se v takšnih primerih poda kazenska ovadba proti neznanemu storilcu, kadar lastnik poginulih mačk storilca ne pozna, zato zadeve pogosto ostanejo neraziskane. V kolikor pa bo naša sogovornica na policiji podala ime osebe, za katero sumi, da mačke zastruplja in bo policija ta sum s preiskovanjem potrdila, grozi osebi tudi zaporna kazen. O mučenju živali namreč govori 341. člen Kazenskega zako- Kot pes in mačka? »Ko sem dedku in babici, ki sta že vrsto let naročnika Novega tednika, pokazala tole sliko naše mucke Bibe in kužka Gaia, sta me prosila, naj vam napišem e-pošto in ji priložim tudi fotografijo,« nam je napisala Katja Tomažič. Dodala je še, da sta njihovi živalci dokaz, da rek, da sta dva kot pes in mačka, ne pomeni vedno nekaj slabega. »Nasprotno, pri nas sta stkala tesno prijateljstvo in drug brez drugega skoraj ne moreta več.« nika RS: »Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Če kdo muči več živali živalski policiji ali policiji. Samo z dokazi lahko takšno početje ustavimo.« O primeru iz Pariželj je obveščena tudi živalska policija. A ima ta nekoliko zvezane Žalski policisti so lani na območju Gotovelj preiskali podoben primer, ko so ovadili in kaznovali osebo, ki je bila kriva za pogin več mačk. Zato upajo, da bodo uspešno preiskali tudi dogodek v Parižljah. ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.« S skupnimi močmi nad storilca Da je primer iz Pariželj zaskrbljujoč, pravi tudi Verica Skok iz Društva proti mučenju živali Celje. »Po vseh klicih, ki smo jih prejeli s tamkajšnjega območja, so muce ležale v lastnih iztrebkih in umirale v groznih bolečinah. Zato je še kako pomembno, da vsi, ki bi videli karkoli nenavadnega ali morda opazili koga, ki bi to počel, to sporočijo. Nam, roke, kadar gre za ukrepanje v takšnih primerih. Veliko več lahko stori pri osvešča-nju in preventivi, pravi vodja živalske policije Aldo Goran Ninovski. »Je pa celjska regija zelo problematična ravno po številu takšnih primerov,« še dodaja. Največ zastrupitev mačk je v času kotitev mladičkov v okoljih, kjer lastniki ne poskrbijo za sterilizacijo ali kastracijo živali. Razmnoževanje mačk še dodatno moti tiste, ki so do teh živali že tako ali tako brezvestni. To nato vodi samo še v možnosti zastrupitev. Tudi zato opozorila o pravočasni kastraciji oziroma sterilizaciji živali niso nepomembna. SIMONA ŠOLINIČ www.vb-sentj ur.si V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! NA KOLESIH 43 Avtoplin, prijazen za denarnico Razlogi za avtoplin in proti njemu - Pri predelavi avtomobila na avtoplin ne bodimo zaletavi Avtoplin lahko stroške za gorivo našega jeklenega konjička prepolovi. Prednosti avtoplina ne manjka, pomanjkljivosti si zaslužimo, če pri naročilu za predelavo nismo dovolj previdni. Večkrat je mogoče slišati za težave, ki jih imajo lastniki avtomobilov, ki pri naročilu za predelavo avtomobila za vožnjo z avtoplinom ne ravnajo, kot bi morali. Avtomobilov, ki uporabljajo kot gorivo avtoplin, je vsako leto več. V Sloveniji ga uporablja od dva in pol do tri odstotke avtomobilov. V Italiji in na Nizozemskem je ta odstotek veliko višji, saj znaša približno 15 odstotkov. Celo na Policijski upravi Celje so dali eno od vozil pred letom predelati na avtoplin. Izkazalo se je, da toliko privarčujejo, da bodo predelali še nekatera druga vozila. Predelava avtomobila se izplača v vsakem primeru. Seveda, če je opravljena strokovno. Razlika je le v času, v katerem se ta naložba povrne. Za avto z manjšo porabo in ob nizkem številu prevoženih kilometrov je ta doba daljša. Za vozila s štirimi cilindri je cena predelave okvirno od tisoč do dva tisoč evrov. »Razlike se pojavljajo predvsem zaradi različnih sistemov in zaradi različne kakovosti vgrajenih naprav,« opozarjajo v Službi za tehnične zadeve pri AMZS. Nova vozila, za katera poskrbijo za možnost uporabe avtoplina že v tovarni, so od običajnih vozil dražja za približno dva tisoč evrov. Prednosti in slabosti Med prednostmi predelave avtomobila na avtoplin sta -poleg velikega prihranka pri ceni goriva - uporaba okolju prijaznejšega goriva in mirnejši tek motorja. Če je predelava avtomobila opravljena strokovno, življenjsko dobo motorja podaljšamo za tretjino, tudi motorno olje ima daljšo življenjsko dobo. Zaradi čistejšega izgorevanja namreč motorno olje počasneje izgublja svoje značilnosti. Varstvo okolja? V primerjavi z bencinskim gorivom je pri avtoplinu za tretjino manj ogljikovega monoksida, od 20 do 40 odstotkov manj nezgorelih ogljikovodikov, od 15 do 80 odstotkov manj dušikovih oksidov ... In slabosti predelave avtomobila za uporabo avtoplina? Med slabostmi predelave avtomobila na avtoplin je izguba prostora za rezervno kolo. To seveda ni edina slabost. »V primeru, če naprava ni strokovno vgrajena oziroma je napačno nastavljena, se lahko pojavijo težave na ventilih in na sedežih ventilov,« opozarjajo v Službi za tehnične zadeve pri AMZS. Bodite previdni V AMZS zato poudarjajo, naj predelavo avtomobila na avtoplin opravi uveljavljeno podjetje, ki ima izkušnje in dobra priporočila. »Precej je namreč takšnih, ki izvajajo predelave le kot dodatno dejavnost. Zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj pride do težav, ki se ne pojavljajo zgolj na plinskem sistemu, temveč tudi na motorju,« so povedali v tehnični službi pri AMZS. Pri naknadni predelavi novih vozil, ki so samo na Z UQODNE]ŠIMI AVTO KREDITI BO LAŽJE! I) banka celje Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!www.banka-celje.si PRODAJALNA LATKOVA VAS •lonsered t VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d. SI - 3312 Prebold Slovenija T: 03 7771 i 23 M: 05! 665 5M £: trgovinaGuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 In kako je s splošno varnostjo avtomobilov, ki uporabljajo avtoplin? Iz AMZS odgovarjajo, da imajo sodobni sistemi veliko varnostnih prvin, ki zagotavljajo, da je plinski sistem varnejši, kot je bencinski. Tako ima sistem varnostnih ventilov in parametre za izklop v sili, brez katerih plin ne deluje. Do eksplozije ne more priti. Za vžig plina sta pomembna iskra ali odprt plamen, poleg tega tudi prava koncentracija plina v okolju. Parkiranje v podzemnih garažah je načeloma še vedno prepovedano, ker tako določa zastarela zakonodaja. To naj bi spremenili. bencinski pogon, je moramo biti pozorni na dvoje - ali ima monter dogovor z lokalnim prodajalcem oziroma s serviserjem ali gre za uradni dogovor z uvoznikom določene znamke vozil, svarijo v AMZS. Izkušnje namreč kažejo, da gre v večini primerov za prvo možnost, kar lahko ob morebitnih okvarah pomeni težave pri uveljavljanju garancije. Kje napolniti? Iz leta v leto ne narašča samo število avtomobilov, ki uporabljajo za gorivo avtoplin. Vedno več je tudi črpalk, to je bencinskih servisov, kjer lahko jeklenega konjička napolnimo z avto-plinom. Posodo za gorivo polnimo podobno, kot jo z bencinom ali dizlom, tudi napolnimo jo v podobnem času. Tega, da bi rezervoar preveč napolnili s plinom, se nam ni treba bati, saj ostane v posodi - ko se pojavijo višje temperature - dovolj prostora za raztezanje. v> Avtoplina seveda še vedno ne moremo natočiti na vsakem bencinskem servisu. Na mobilni telefon si tako lahko naložimo aplikacijo, ki nam pomaga izvedeti, kje med potjo po Evropi je Trenutno je cena avtoplina na Petro-lu 0,648 evra na liter. najbližja plinska črpalka. Zemljevid slovenskih in drugih evropskih plinskih črpalk je objavljen tudi na spletni strani www.plinske--crpalke.si. Tam je posebej objavljen tudi podroben seznam slovenskih črpalk. Seveda s cenami plina, ki se od črpalke do črpalke nekoliko razlikujejo. Najti je mogoče celo kalkulator prihranka, ki izračuna, koliko nasploh lahko privarčujemo z uporabo avtoplina. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE tusklub novitednik radiocelje Je vas hladilnik prazen Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! i Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: - naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baski - tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh I I Naro I—I in pri I I Naro I—I in pri Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poitni naslov: Datum rojstva: Telefonska Številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, i' Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Jt Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo io hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. novitednik www.novitednik.com 44 AKCIJA Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje NIJZ Zdravstveni dom Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje TOP FIT center za zdravje in rekreacijo Vidi se, da so shujšali. Lahko potrdimo, ker smo v uredništvu primerjali fotografije z začetka akcije. Bomo dosegli dvestotico? Samo še dve delavnici in ... konec »Finiširamo« bi se izrazili, če bi v športnem žargonu opisali trenutno stanje v skupini naših udeležencev akcije (S)huj-šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Marjeta Krušič je ta teden shujšala še za dodaten kilogram, tako jo je do sedaj »pobralo« že za 14 kilogramov! Sledijo ji Darja Jakopin, Marko Vrbnjak, Karolina Gaber, Gordana Bodiroža in Irena Selič. Toda ta lestvica ne pomeni, da je bolj priden tisti, ki shujša več. Pomeni le prikaz, koliko se lahko v takšnem času na pravilen način zmanjša teža. Treba je vedeti, da so zelo pridni tudi tisti, ki so morda shujšali manj kilogramov, a so glede na svojo začetno težo naredili ogromno. Hujšanje je seveda odvisno od vsakega posameznika. Tekmovalnost se ne nanaša na število kilogramov, ki so jih izničili, am- ODLOČENA SEM ... »Kaaaaj? Za toliko sem shujšala? Pridna sem, ni kaj, vam rečem.« pak na čim bolj zdrav način življenja in prehranjevanja. Sicer pa je skupina skupno zdaj lažja za 183,5 kilograma. Na dopustu brez skušnjav V torek jih je ponovno pozdravila zdravnica Jana Govc Eržen. Z nasmehom od ušes do ušes je več kot zadovoljno poslušala udeležence akcije, ko so ji razlagali, da je njihovo zdravje zdaj boljše. Takšni podatki so zanjo največje darilo. To pomeni, da je skupaj z ostalimi strokovnimi vodji akcije le-to uspešno zasnovala. Tokrat je skupini predavala o obvladovanju teže v času dopusta. Pomad prinaša velikonočne in prvomajske praznike, ki jih marsikdo izkoristi za počitnice. Kar pa odpira možnosti, da bi se naši udeleženci tudi malo pregrešili pri hrani in tako prišli v skušnjavo. Ravno v času praznikov in dopustov se že v skladu s kulturo prehranjevalne navade nekoliko spremenijo. Toda jedilnik se da v skladu s tem spremeniti tudi v zdravega. »Izbiramo živila, ki imajo manj energije in manj ka- Gordana Bodiroža je do zdaj shujšala 10 kilogramov. Z nasmehom pove, da ji največ pomeni to, da se je naučila pravilno prehranjevati. In zdrav način življenja se kaže v boljšem fizičnem počutju tudi pri njej. »Ne samo to, sem še bolj gibčna, bolj nasmejana in bolj samozavestna. Tudi obleke, ki jih pred petimi leti nisem mogla obleči, zdaj lahko nosim,« je vesela. Že prej je hujšala, a brez strokovnega vodstva. »Takrat sem hujšala s pomočjo raznih diet sama, a tega ne priporočam. Vedno sem se zatem spet zredila in dobila nato še več kilogramov. Takšen način hujšanja, kot je v tej akciji, pa je prava pot,« doda. Gordana je ves čas nasmejana in prav vidi se, kako izguba kilogramov pozitivno vpliva nanjo: »A veste, da se nisem niti enkrat pregrešila in nikoli v času hujšanja nisem občutila lakote.« Bravo! Doma ima dve hčerki, za kateri pravi, da jo podpirata in se z njo veselita za vsak gram teže, ki ga izgubi. Odločitev? »Po koncu akcije bom nadaljevala pravi način prehranjevanja in življenja. Ker zdaj vidim, da to resnično pomaga.« lorij. Če se bomo pregrešili, to pomeni, da moramo biti nato bolj telesno aktivni. V koliko želimo ohraniti doseženo telesno težo ali jo morda še dodatno izgubiti, bi si morali izbirati takšno vrsto dopusta, kjer redilne hrane ni v izobilju. Na dopustu bi morali biti tudi aktivni, deloma pa počivati ter izbirati hrano, ki je zdrava ali pa jo »Do zdaj sem shujšala deset kilogramov, kar je pravzaprav več, kot sem načrtovala na začetku akcije,« nas preseneti Dragica Schmidt. Kako to, da je dosegla še več, kot je želela? »K temu je pripomoglo veliko več gibanja. Redno sem telovadila doma in v fitnesu, se sprehajala, predvsem pa se zdravo prehranjevala,« pravi. Dodaja, da se počuti veliko bolje v primerjavi s preteklim obdobjem. Razlika je tudi v videzu, doda. »Naenkrat so mi spet prav tudi stara oblačila, zadovoljna sem sama s seboj. To opazijo tudi drugi, ki sicer pravijo, da sem se malo postarala v obraz, ampak linija je pa prava. Največ sprememb čutim v pasu in v zgornjem delu telesa, pa v mišicah, ki sem jih pridobila zaradi telovadbe v fitnesu,« še razloži. Po končani akciji si je zadala, da bo vzdrževala zdajšnjo telesno težo, predvsem pa se bo držala zdravega načina prehranjevanja, sprehodi bodo postali stalnica. Schmidtova je bila tudi najboljša v testu nordijske hoje na dva kilometra pretekli teden. sami pripravljati. Pri tem pa moramo upoštevati vse, kar smo se naučili v delavnicah hujšanja,« jim je dejala Govc Erženova. Naslednji teden bo na vrsti delavnica, kjer bodo predstavili zdravo kuhanje in obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje. SŠol Foto: GrupA Profesorica športne vzgoje in kineziologinja iz ZD Celje Brigita Fižuleto je z vsakim posameznikov v skupini tokrat predebatirala rezultate testa hoje na dva kilometra. Naj spomnimo, da je bila tema predavanja pretekli teden nordijska hoja. S testom so na osnovi časa prehojene poti in frekvence srca pridobili tako imenovani fitnes indeks vsakega posameznika. »Test je pokazal, da je pri več kot petih udeležencih akcije aerobna zmogljivost nadpovprečna. Ugotovili smo, da so izredno telesno pripravljeni, zato jim svetujem, da naj takšno aktivnost vzdržujejo tudi naprej. Letošnja skupina je nadpovprečno dobra in z rezultati sem zelo zadovoljna.« ZA ZDRAVJE 45 Tudi vas muči suha koža? Preženite jo z ustreznimi mastnimi kremami Med pogostimi vzroki za obisk zdravnika je suha koža. Vzroki zanjo so različni. Praviloma ne vodi v resnejša obolenja, pri čemer dermatologi s preiskavami preverijo tudi, ali je suha koža morebiti simptom katere druge bolezni. Zato pri diagnozi upoštevajo celosten pristop k bolniku. Suhost je največkrat posledica nepravilne nege največjega človeškega organa, ki ima vsestransko funkcijo. Med drugim ščiti človeško telo pred zunanjimi vplivi in uravnava temperaturo telesa. Ljudje pogosto pri umivanju uporabljajo preveč alkalna mila. Ta porušijo naravno maščobno prevleko kože in jo izsušijo. Lahko je suhost kože tudi odraz do- ločenega življenjskega obdobja. »Ženska v zrelejšem obdobju ali starejši moški zaradi hormonskih vplivov ali sestave kože nimata več toliko mastne kože, pri čemer je okvarjena tako imenovana maščobna dvoplast kože,« pravi Janja Šmid, dr. med., specialistka dermato-venerologije z Dermatovene-rološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Maščobna dvoplast je na površini kože in človeka ščiti pred zunanjimi mehanskimi vplivi. Kadar človek uporablja preveč agresivna mila ali gele ali je predolgo v preveč suhem prostoru ali na mrazu, je ta dvoplast okvarjena. Koža se takrat odzove s suhostjo, ki se odrazi s srbenjem ali z vnetjem. Pojavi se tudi ek-cem. r '("HERMANA OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATTJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJeCMAlL.COM v_/ Janja Šmid, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Dermatove-nerološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje: »Pri kopanju v bazenih ali na morju ljudem, ki imajo suho kožo, priporočamo nanos posebne kreme, ki preprečuje, da bi bila koža preveč izpostavljena vodi.« Srbenje in praskanje Suha koža ni samo težava odraslih, ampak tudi otrok. »Največkrat nastane zaradi genetskega obolenja, ki se imenuje atopijski dermatitis. Pri tem sta motena sinteza maščob ali njihov prenos na površino kože. Zaradi tega se ne zmore tvoriti normalna maščobna dvoplast,« pojasnjuje zdravnica. Koža je organ, ki se sam obnovi, preprosto povedano, koža poskrbi sama zase. Če je posredi genetska okvara in se koža ne zmore sama mastiti, zdravniki predpišejo posebne pripravke in kreme, ki jih morajo osebe s takšno okvaro redno nanašati. Prvi simptom, ki spremlja pojav suhe kože, je srbenje. Nekateri si spraskajo kožo, da nastanejo tudi rane ali vnetje. Velikokrat se zato pojavi ekcem. Zdravniki se predvsem pozimi srečujejo s pojavom zimskega ekcema, do katerega pride ravno zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih. Ta prav tako dodatno izsuši kožo. Pojavijo se tudi lišaji. Kaj sporoča suha koža? Oseba s suho kožo ne potrebuje specifičnega zdravljenja, ampak zadostuje že, da si dnevno na kožo dvakrat nanaša pripravke in posebne kreme, ki imajo podobne sestavine, kot jih ima zdrava koža. Zelo uporabna so pri tem oljna toaletna sredstva. Če gre za hudo obliko suhe kože, ki privede do večjih oblik vnetij, zdravniki predpišejo tudi ustrezna zdravila. Ustrezna temperatura vode »Za lepo in zdravo kožo se je treba držati načel zdravega življenja, kamor spadajo tudi uživanje zadostne količine vode, dovolj gibanja in seveda zdrava prehrana. Samo pitje vode ne reši težav s suho kožo. Ob tem je nanjo treba vseeno nanašati ustrezne mastne pripravke, ki ohranjajo maščobno dvoplast in s tem preprečijo dodatno izhlapevanje vode iz kože,« odgovarja Šmidova na vprašanje, ali je možno suho kožo »pozdraviti« s pitjem vode, kot to lahko zasledimo na spletu. Pri suhi koži zdravniki odsvetujejo prekomerno kopanje ali tuširanje. »Temperatura vode ne sme biti previsoka, ker dodatno izsuši kožo. Za tuširanje so priporočljivi sintetični de-tergenti, ki imajo primerno pH vrednost in ne vsebujejo saponinov. Ustrezna temperatura vode pri tuširanju je od 32 do 34 stopinj Celzija. Višja temperatura namreč okvarja maščobno dvo-plast,« dodaja Šmidova. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Ko stvari postanejo jasne Optika Rožič je podjetje s 40-letno tradicijo poslovanja in je bila tudi ena izmed prvih zasebnih okulističnih ambulant v Celju. Specializirana je na področju korekcije in zaščite vida. Centralna enota je v Celju, v Gledališki ulici 2 (nasproti Hotela Turška mačka), svojo poslovalnico ima tudi v prostorih Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, na Celjski cesti 16. Redni očesni pregledi so pomembni za vzdrževanje čistega vida in ohranitev vida za celo življenje, pravijo v Optiki Rožič. Okulistični pregledi so zelo pomemben del rutinskega preverjanja zdravstvenega stanja vseh nas. Odrasli potrebujejo očesne preglede za redno posodabljanje dioptrije in za odkri- vanje zgodnjih znakov bolezni. Za zagotavljanje normalnega razvoja vida so redni pregledi pomembni tudi pri otrocih. V Optiki Rožič vam poleg merjenja dioptrije omogočajo tudi specialistični okulistični pregled, s katerim vam ugotovijo prve znake sive mrene, nudijo vam tudi pregled za kontaktne leče in pregled za vozniški izpit. Naročite se lahko na telefon: 03/493-02-76 ali 041 352 288. Optika Rožič je pogodbeni dobavitelj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato lahko pri njih dobite tudi očala na recept. Očala na recept lahko dobi vsak, ki ima sklenjeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter ima eno od okvar ali bolezni oči, ki jih določajo Pra- «*» CARRERA RACING S I tj t f 1 3 S S vila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z veseljem vam bodo svetovali pri izbiri in nakupu korekcijskih očal in leč. Navdušeni boste nad bogato in raznovrstno ponudbo. Našli boste korekcijske okvirje za vse generacije. Na področju korekcijskih stekel sodelujejo le z najkvalitetnejšimi partnerji, kot so Essilor,Zeis,OKM,Hoya ... Vsakemu uporabniku priporočajo vsaj enkrat letno obisk pri specialistu za kontaktne leče. Kontaktne oziroma korekcijske leče so v neposrednem kontaktu z roženico očesa. Prednosti kontaktnih leč so predvsem dobra korekcija in ostrina, naravna slika, boljša ostrina kot z očali, leče se ne rosijo, kontaktna leča se pomika z očesom, kar omogoča oster vid iz vseh zornih kotov (pomembno pri vožnji)... Vsak uporabnik kontaktnih leč mora pred začetkom nošenja k specialistu (okulistu), da mu predpiše ustrezne kontaktne leče. Nošenje le-teh dandanes ne predstavlja nobenega tveganja. Treba je upoštevati nasvete za pravilno nego in vzdrževanje leč, saj se v nasprotnem primeru lahko razvijejo bakterije, ki povzročajo okužbe oči. V Optiki Rožič vam nudijo dnevne, 14-dnevne in mesečne leče ter tekočine in dodatke za leče različnih proizvajalcev. V zadnjem času so v ospredju tudi barvne leče, ki lahko popolnoma spremenijo barvo očesa in služijo tudi kot odličen modni dodatek. Okulistični pr Korekcijska ho Kontaktne leči Optika Rožič Gledališka ulica 2, 3000 Celje telefon: 03 493 02 76 PE Šmarje pri Jelšah (zdravstveni dom), Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah telefon: 041 352 288 KUPON Izrezi kupon za brezplačni pregled oči in 25%P°Pust Pr' nakupu korekcijskih očal 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ko je leta 1960 John F. Kennedy (1917-1963) postal predsednik ZDA, je na predlog svojega brata, pravosodnega ministra Roberta Kennedyja, imenoval Arthurja Schlesingerja za svojega svetovalca. Schlesinger je na svojem prvem srečanju z novim predsednikom vprašal: »Gospod predsednik, ne vem točno, kaj naj bi jaz kot zgodovinar delal v vlogi vašega svetovalca.« »Gospod svetovalec, tudi jaz ne vem točno, kaj naj bi delal kot predsednik, ampak prepričan sem, da bo za oba dovolj dela.« »Nekulturni« dopust Špela Ožir je te dni na zasluženem dopustu, ki ga preživlja povsem »nekulturno«. Privoščila si je namreč smučanje in si bo tako nabrala nove moči za spremljanje številnih kulturnih dogodkov, o katerih poroča v časopisu in na radiu. Počasi naj vijuga! Srce se ni omehčalo Včasih so opozicijska prizadevanja podobna zaletavanju ovnov v neprebojni zid. Še nedolgo tega je v državnem zboru prva dama Nove Slovenije Ljudmila Novak čustveno potarnala, da se ob proračunskih predlogih z drugega brega vladarjevo srce ni niti enkrat omehčalo. Nekaj takega bi po zadnji seji lahko rekel tudi mladi šentjurski svetnik Cerarjeve stranke Peter Jevšinek. Vladarjevo srce se namreč ni usmililo niti enega od amandmajev, ki so jih v dobri veri bolj ali manj pravočasno in v skladu s poslovnikom vložili. »Kjer ni, še vojska ne vzame,« je župan Marko Diaci novince jedrnato postavil na trda tla. Spraševali smo vas, kako se imenuje svetovalna rubrika o izbiri in vzgoji psa. Pravilen odgovor se glasi: Kuža za zgled. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Milene Fluher iz Celja, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Akcija NT in RC, v kateri nakupujemo brez denarja, se imenuje ... Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 24. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. 6 2 3 5 7 9 6 4 4 9 3 6 7 1 5 8 7 8 2 3 4 2 4 6 9 8 3 5 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Neznosna stresnost vrtičkanja Ni razlike Kakšna je razlika med vegeto in taščo? Je ni, obe se mešata povsod. Hujšanje Predebela gospa je pri zdravniku in ta ji daje napotke za hujšanje.Ona ga vpraša: »Sem slišala, da pri hujšanju dosti pomaga olivno olje. Kako je s tem?« Zdravnik: »Pomaga, pomaga ...« Ona: »In kako se uporablja?« Zdravnik: »Najbolj pomaga, če z njim na debelo namažete tla okoli hladilnika.« Volk in kozlički Volk potrka na vrata kozličkov in reče: »Jaz sem vaša mamica, prinesla sem vam mleko!« Kozlički hitro odgovorijo: »Ne laži, volk, mi smo jo poslali po pivo!« Preveč lukenj Vpraša mama Janezka: »Kje pa je cedilo?« Janezek: »Stran sem ga vrgel, ker je imelo polno lukenj.« Pomagalo je Žena pride domov in pove možu, da je bila pri hipnotizer-ju, ki jo je ozdravil glavobolov. »Kako je to mogoče?« vpraša mož. Žena: »Enostavno. Stati sem morala pred ogledalom in ponavljati: >Glava me ne boli več, glava me ne boli več ...<. In res me je nehala. Kaj če bi še ti šel, glede na to, da tudi ti nisi najbolj vroč v postelji?« Mož se strinja in po nekaj tretmajih pride domov, strga z žene obleko in ljubita se kot že dolgo ne. Nato reče: »Počakaj nekaj sekund, takoj pridem nazaj.« Zgodbo ponovita še bolje kot prvič. Mož spet vstane, gre v kopalnico, žena pa mu po tihem sledi in ko skrivaj pogleda v kopalnico, zagleda moža pred ogledalom, ki si ponavlja: »To ni moja žena, to ni moja žena .« Dan žena »Kaj si vzel ženi za dan žena?« »Sto evrov.« »Kako to?« »Ni imela več.« Palica in gumica Babica pride na poln avtobus, kjer mora stati in zato nervozno ropoče s palico. Mladenič na sedežu jo pogleda in reče: »Lahko bi imeli kakšno gumico na tej palici, da ne bi tako ropotala.« Babica jezno: »Če bi tvoj oče imel gumico na svoji palici, bi danes jaz imela kje sedeti!« Vedno sem rad zahajal na vrt - doma na deželi, kjer smo imeli hišo, in ob obiskih pri znancih in sorodnikih. Lepo je bilo pasti oči na vrtninah, sploh ker je znano, da zelena barva pomirja. Zato tudi rad kot gobar in tudi sicer zahajam v gozd, na travnike in polja, v botanične parke, da se napasem zelenja, da se lažje prebijem skozi stresni vsakdan. Tudi v bloku, kjer zdaj živim, smo si na balkonu uredili mali botanični vrt. Še posebej simpatičen mi je bil v zadnjih letih, ko smo gojili feferone in paradižnik, ki se je razrasel v bujno krošnjo. Lepa zelena kulisa je pogled na nasprotni blok naredila mnogo prijaznejši. Z užitkom sem poleti sedel na vrtno zofo, ob večerih popil hladno pivo in užival na balkonu. Priznati moram, da kakšen poseben strokovnjak za vrtičkarstvo nisem, vse zasluge za lepo balkonsko podobo pripadajo ženi. Kljub veliki želji, včasih tudi vnemi, da bi se bolj poglobil v skrivnosti balkonskega vrtičkarstva, da bi se iz pasivnega občudovalca prelevil v aktivnega poznavalca, so se moji poskusi izjalovili. Pri strokovni literaturi, ki sem jo začel prebirati, sem ponavadi po prelistanju končal pri uvodnem poglavju, po kozarcu piva se mi je ob branju napotkov začelo zehati. In tudi čar časopisov, spletnih novic in kakšnega športnega prenosa je bil močnejši od volje po vrtičkarskem izobraževanju. Tako mi je od aktivnih opravil za naš vrt na balkonu ostalo le zalivanje. To mi je kar šlo, očitno še preveč. Ko smo imeli zemljo in zasaditev kar v balkonskem koritu, sem, ko sem opravil z zalivanjem in posedel na zofi, večkrat slišal glasne pritožbe spodnjih sosedov, »kako spet teče od zgoraj«. Enkrat sem jim pojasnil, da za konstrukcijo balkonskega korita nisem kriv in če so kakšne gradbene napake ali poškodbe, niso nastale po naši krivdi, zato REŠITEV SUDOKU 143 3 8 9 5 4 7 2 1 6 1 5 6 2 8 3 9 4 7 7 2 4 1 6 9 3 8 5 2 1 8 3 5 6 7 9 4 6 4 3 7 9 1 5 2 8 9 7 5 4 2 8 6 3 1 5 6 1 8 3 2 4 7 9 8 9 2 6 7 4 1 5 3 4 3 7 9 1 5 8 6 2 bi moral to urediti lastnik. Mi smo namreč samo najemniki. No, morda sem kdaj tudi pretiraval pri zalivanju, a zagotovo ne tako, kot to že nekaj časa počne nekdo nekaj nadstropij nad nami, ki zaliva tako, da bi si morda lahko kdaj tudi umil roke in prihranil pri vodarini. Za dobre medsosedske odnose smo se odločili, da bomo odslej imeli zasaditev v posodah s podstavki. Sem bil prepričan, da je zdaj zadeva urejena, pripomb spodaj ni bilo slišati. Vse do nekega vročega lanskega poznega poletnega popoldneva, ko sem malo pohitel z zalivanjem, da bi si potem v miru lahko ogledal tekmo Brazilije na svetovnem nogometnem prvenstvu. Nekaj minut po opravljenem delu, čeprav sem še vmes preveril, če je vse v redu, sem slišal glasno negodovanje, celo resno razburjenje od spodaj. Moj nogometni večer je bil pokvarjen. Sprejel sem prelomno odločitev - nikoli več ne bom zalival na tem balkonu, pa če se vse posuši in nikoli več ne bo zelene panorame. Tudi na naši najemniški njivi žal ni šlo brez incidenta. Predlani, ko smo pobrali sveže pridelke in jih prinesli domov, sem v naglici, ko se mi je nekam mudilo, po nesreči zamenjal vrečki, ki sta bili podobni, in tako so namesto ostankov hrane v zaboj za biološke odpadke romali sveži pridelki. Lahko si predstavljate, kaj vse sem bil tisti večer za svojo ženo in kako tihi dnevi so sledili potem. Lani se je na nas ekološke vrtičkarje spravila še narava z obilnim deževjem in nam iz vrtičkov naredila pragozd. Puljenje zeli je bilo seveda misija nemogoče. Kot leto pred tem ročno odstranjevanje koloradskega hrošča. Kot zdaj kaže, je moje navdušenje nad to vrsto aktivne zelene rekreacije močno usahnilo, če ne kar za večno ugasnilo. Očitno sem bolj narejen za občudovanje kot urejanje vrtičkov. WANNABE VRTIČKAR V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ROJSTVO TELETA STANJE SAMOZADOVOLJNEGA ČLOVEKA EMIL BARONIK PEVKA JURKOVIČ ELEKTRIČNO NEGATIVNI OSNOVNI DELEC VPONKA (ŽARG.) RAZPREDELNICA EVA MOŠKON INDIJSKO ROBNO HRIBOVJE KATRAN LOGIČNO ZORMANOVA MIŠLJENJE JUNAKINJA TURŠKO LJUDSTVO V RUSIJI MESTO V EGIPTU AMERIŠKI IZUMITELJ VINKO (THOMAS OŠLAK ALVA) 12 HUMORISTKA PUTRIH REKA V BOSNI IZMERJENA VIŠINSKA TOČKA VERA V DUHOVE LESNO PODJETJE V STRAŽI ANDRAŽ VEHOVAR GOZDARSKI ČUVAJ IGRALKA RINA PRIPAD. MATIČ. NARODA ČEZ MEJO PREBIVALCI AREZZA RAZČLENJEVANJE UVAJALEC NOVEGA 18 TISOČ METROV DEL TENIŠKE IGRE EVA ČERNE 13 RIMSKI HIŠNI BOG JAP. OBL. BUDIZMA 1B 17 AMERIŠKA IGRALKA WEST SPANSKI PEVEC (JULIO) NANESE-NOST KREME NA KOŽO CESTA (LAT.) DERIVAT AMONIJAKA PRODAJALEC ROKAVIC STROKOVNI IZRAZ NASELJE POD MENINO PLANINO ZNAMKA ŠPORTNE OPREME OSNOVNIK (LINGV.) 3 ZVEZNA DRŽAVA V ZDA HITER LOVSKI PES NEUGLAJEN ČLOVEK TURŠKI VELIKAŠ LJUDSTVO V ZAMBIJI AMERIŠKA POP PEVKA MAJHNA VRV SLOVENSKI REŽISER (JANEZ) FRANCOSKI PISATELJ (JULES) LANA TURNER SAMUEL JACKSON AMERIŠKA IGRALKA FONDA NAJVIŠJI VZOR NEKD. IZRAEL. POLIT. (GOLDA) KOLIČINA PREDPLAČILO ANGLEŠKI AVTO GOL (EKSPR.) KITAJSKI FILOZOF (LAO) PEVKA DERŽAJ PRODAJNO BLAGO JANEZ MENART ITALIJANSKI PESNIK ALIGHIERI ROGER MOORE MOČAN VETER RAZLIČICA IMENA KSENIJA PREBIVALCI ASIRIJE TRIJE PEVCI PLEMIŠKA RODBINA NA ŠTAJERSKEM PRIPADNIK GERMANOV LISTNATO DREVO Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju 2. nagrada: darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem 3. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. marca 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 10 Vodoravno: OBEY, KAKI, MEGALOMAN, ISO, OPAST, KANIŽA, PE, AR, SANDAL, NAPA, JURE, OBRADEK, KK, SKICE, ANTAGONIST, TAB, TATI, VERIGAR, OBET, TNALA, OLA, PEROCI, KAN, TORUS, ON, HEKSAMETER, TA, KOPE, i 2 s 4 5 B 7 B 9 iO ii 12 is 14 15 1B i? iB Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boste sprva ogorčeni, nato vam bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo hitro uspeli razjasniti novo situacijo. On: Natančno boste vedeli, kaj želite, in to ne glede na govorice, ki se bodo začele širiti. Proti koncu tedna se boste odločili za odhod v družbo, kjer vas nekdo že nekaj časa nestrpno pričakuje. Ona: Imenitno se boste zabavali in poleg tega še zaslužili. Vseeno raje premislite, ali je to res samo vaša zasluga. Kljub velikemu uspehu ne pozabite na prijatelje, saj jih boste še potrebovali. On: Dobro bi bilo, če bi malo prikrivali svoja dejanja. Partnerka bi lahko hitro posumila, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Popazite tudi na poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje. DVOJČKA ffl Ona: Nekdo vas posluša veliko bolje kot vi njega, čeprav mu nenehno očitate, da ni dovolj pozoren. Bodite bolj samokritični in videli boste, da se bo vse skupaj obrnilo bolje, kot ste pričakovali. On: Premislite, ali je bolje to, da se dan za dnem prepirate in si uničujete živce, ali to, da stvar prekinete in prebolite. Pri odločitvi vam bo zelo pomagal nekdo, od katerega tega sploh ne boste pričakovali. Ona: Dobro bi bilo, če bi z nekom sklenili zavezništvo, saj boste le tako zmogli vse težave, ki vas čakajo. V dvoje je lažje in še bolj zanimivo. Kdo ve, mogoče bo ta tandem postal trajnejša zveza? On: Prijateljica vam bo na začetku sicer malo nagajala, vendar boste hitro spoznali njene prave namene, ki bodo več kot prijetni, še posebej kar se tiče ljubezenskih zadev. Lepo vam bo. HRIPAVEC, OSEMSTO, BOR, HENA, PTT, LOWE, MOLIVEC, REZAR, MLAKE, KSI, VALONE, BEG, TRAP, ONI, ORAL, AKNE, AK, GON, VOGEL, RIŽANA, USKOK, MORSKI PES, ETAŽA, BUT, MACA. Geslo: Kava za dobro jutro Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju, prejme: Tatjana Polšak, Okrogarjeva 7, 3000 Celje. 2. nagrado, bon za jed za dve osebi v Piceriji Verona v Celju, prejme: Ljubo Srnovršnik, Liboje 56, 3301 Petrovče. 3. nagrado, bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme: Stanko Verstovšek, Širje 1, 1432 Zidani Most. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Dobo bi bilo, da bi čim prej utrdili svoj položaj, saj je nekomu veliko do tega, da bi vas spodnesel. Toda spomnite se pregovora: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. In natančno to se bo tudi zgodilo. On: Finančne obveznosti se bodo počasi zmanjšale, zato si boste lahko končno oddahnili in malo mirneje zaživeli. V prostem času se malo bolj posvetite družini, ki jo že dolgo zapostavljate. Hvaležna vam bo. Um^MJUr*! Ona: Za nasvet boste prosili partnerja, ki vam bo znal pomagati iz trenutne zagate. Škoda, da se tega niste spomnili že nekoliko prej, saj v tem primeru do težav sploh ne bi prišlo. Pred vami je zanimiv podvig. On: Še vedno obstaja možnost za uspeh. Partnerka je začela že počasi zgubljati potrpljenje, zato ji posvetite malo več pozornosti, drugače se boste zapletli v nepomembne prepire, ki prav nikomur nič ne koristijo. STRELEC & Ona: Šele konec tedna boste imeli dovolj časa, da se boste končno posvetili srčnemu izvoljencu. Kljub temu boste zaigrali na prave strune in ga hitro pomirili. On: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje. Toda naenkrat se boste zavedli, da tudi to ni tisto, kar ste iskali. Tako se boste spet zagrebli v delo in poskušali najti še boljšo rešitev. Premislite malo o takšnem ravnanju... KOZOROG & Ona: Sprva boste sicer nekako sramežljivo skrivali čustva, vendar boste tokrat spoznali, da je prišel čas tudi za kakšna bolj konkretna dejanja. Pri partnerju bo ta sprememba naletela na ugoden sprejem. On: S partnerko se boste spustili v vroč prepir, ki se bo končal na najboljši možen način. Ljubosumnost je povsem odveč, saj ste se že v preteklem obdobju dodobra prepričali, da vam je partnerka popolnoma zvesta. Ona: Nepričakovana novica vam bo polepšala dolgočasen teden in prinesla povsem nova pričakovanja. Obetajo se vam boljši čas, ko si boste lahko končno privoščili tudi nekaj več časa zase, predvsem pa za partnerja. On: Prizadeli boste partnerko, vendar se ji boste že v naslednjem trenutku več kot prijetno oddolžili. Je že tako, da je življenje polno slabih in tudi dobrih trenutkov. DEVICA Ona: Nikar se ne obirajte, temveč izkoristite tisto, kar se vam ponuja. Prijatelj vam lahko postane tudi kaj več, treba bo le premagati začetno sramežljivost in pot bo odprta. Pazite se škodoželjnežev, ki jih nikoli ne manjka. On: Ni treba, da vedno poveste vse, kar se je zgodilo. Če bi bili le za kanček bolj diskretni, se stvar ne bi razvedela, vi pa bi še vedno uživali privilegije, ki ste jih sicer izgubili. Boste drugič zato previdnejši . Ona: Prijatelji vam bodo priznali vse, za kar ste si tako naporno prizadevali. Počutili se boste kot že dolgo ne, zato ne bi bilo narobe, če bi poskusili organizirati manjšo zabavo. Koristila bi tako vam kot tudi ostalim. On: Obiskali boste starega prijatelja in obujala bosta spomine na nekdanje simpatije. Tako boste izvedeli presenetljivo skrivnost, ki vam bo v kratkem času pomagala osvojiti osebo, ki ste si jo nekoč lahko samo želeli. Ona: Doživeli boste veliko presenečenje, vendar se ne prenaglite, temveč ohranite trezno glavo. Le tako boste lahko odločali o zelo pomembni zadevi, ki je pred vami. Predvsem ne bodite panični. On: Ne boste se zadovoljili s ponujenim, zahtevali boste nekaj več. Premislite, ali se vam takšno tveganje utegne povrniti ali je posredi le vaša domišljavost. Partnerka vas bo uspela prefinjeno presenetiti. 5 OBLJUBA TERBIJ B 2 4 7 8 9 ŽIVEŽ NIOBIJ POSEBNEŽ 11 14 15 48 RUMENA STRAN Posebne gostje večera so bile članice vokalne skupine ČeBelle. Organizator koncerta Dušan Konda nam je zaupal, da so vokalistke Kastelove sodelavke v celjski upravni enoti. Kot se za praznik ljubezni spodobi, so zapeli zimzeleno slovensko uspešnico Dan ljubezni. ČeBelle zapele s Kastelom Ob slovenskem prazniku zaljubljenih - gregorjevem - je na Špici v Celju nastopil domači glasbenik Jože Kastelic - Kastelo. Na koncertu, ki je trajal celi dve uri, je predstavil tako avtorske skladbe kot tudi domače in svetovne glasbene uspešnice. Kastela je na odru spremljal odlični kitarski improvizator Aleš Bednjički, s katerim je sodeloval že v skupini Deseti brat. LK Foto: SHERPA Jože Kastelic - Kastelo je po daljši koncertni pavzi zares navdušil. Pevec in kitarist, ki že dobro desetletje deluje kot solist, je svoj prvi album z naslovom Naj te jutro prebudi posnel leta 2003. Zaradi službenih obveznosti je bil zadnja leta manj aktiven. Dušan Konda, predsednik celjskega kajak kanu kluba, se vse pogosteje loteva organizacije različnih zabavnih, predvsem glasbenih prireditev. Ob tem ni pozabil na športne, saj napoveduje poseben spektakel sredi junija, ko bo v Celju tekma evropskega pokala v spustu. Takrat naj bi na glavni oder znova stopil Jože Kastelic - Kastelo. Po zdrave izdelke Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je odprl denarnico in si privoščil nekaj zdravih izdelkov. Ujeli smo ga namreč na sejmu Altermed, kjer je polna vrečka dokazovala, da je dobro izkoristil ponudbo sejma. NC, foto: SHERPA Komu sta pisala? Pošta v Žalcu je v začetku tedna praznovala 150. rojstni dan. Z uslužbenci sta se veselila tudi žalski župan Janko Kos in direktor poslovne enote Celje Dušan Gomboc. Kosa danes najbolj navdušuje hitrost pošiljanja informacij. Seveda je pri tem mislil na elektronsko pošto. Sta pa ob tej priložnosti oba odposlala tudi klasično pismo. Komu sta pisala, ne vemo. Morda Božičku. Da bo pismo zagotovo prispelo pravočasno. LK Z leve: predsednik mestne skupnosti Žalec Roman Virant, župan Janko Kos, ljubiteljski fotograf in filatelist Veni Ferant ter direktor celjske poslovne enote pošte Dušan Gomboc Ni vse zanič Stane Rozman (na sliki z ženo Tatjano), direktor Pokrajinskega muzeja Celje, je gotovo malo zrasel od ponosa, ko je izvedel za pohvalo treh skritih popotnic s Češke, ki so v akciji enega od slovenskih dnevnikov ocenjevale turistično prijaznost knežjega mesta. Nad muzejem so bile še posebej navdušene, pa tudi večino druge ponudbe v mestu so ocenile kot zelo dobro. Očitno nam morajo spet tujci razložiti, da vse pri nas le ni zanič. NC, foto: SHERPA