Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 8, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne u valujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstrO-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. staie 10 h. Stev. 205. Telefonska itevllka 65. Celje, v četrtek, dne 9. septembra 1909. 1 fokovi ^„n 48.s^ [ Leto I. Skopaj bode končalo tretje in začelo četrto četrtletje za naročnino na list. Opozarjemo naše naročnike, da se v pravem času pobrigajo, da naročnino plačajo, a zaostale dolžnike, da takoj plačajo dolino naročnino, ker smo drugače prisiljeni ustaviti list terdanebodepotem nepotrebnih reklamacij in nepravilnih rekriminacij. List ima tako nizko naročnino, da spada sploh med najcenejše dnevnike ter se ta mala vsotica brez muke lahko točno pošlje. Upravništvo „Nar. Dnevnik". Vsenemški shod v Žandovu. Dne 5. t. m. se je sešel v saksonskem Žandovu občni zbor vsenemške Zveze. Shoda se je udeležilo seveda tudi mnogo delegatov iz Avstrije. Predsednik dr. Class iz Monakova je izrazil obžalovanje nad tem, da se Bienerthova vlada ne vede dovolj odločno proti češkim navalom, da je pa zato tem bolj zadovoljiva obrambna akcija nižjeav-strijskih Nemcev. Dr. Krautmann iz Bonna je govoril o jezikovni politiki T Avstriji. Župnik Geissler iz Berolina je poročal o Nemcih v Bosni. Dejal je, da so razmere v severnem delu Bosne zelo ugodne za nemško kolonizacijo, manj ugodna tla za to so v Hercegovini, to pa zaradi kli-matičnih razmer. Urednik Kaiser je poudarjal važnost šolskega vprašanja za Nemce. Državni poslanec Jesser z Dunaja je razpravljal o gospodarskem bojn protiČehom, zahteval je organizacijo nemškega delovnega trga ter priporočal posredovanje dela na strogo narodnih temeljih, nadalje organizacijo blagovnega trga in še posebno obrambo proti temu, da bi Čehi kupovali nemška zemljišča v narodno ogroženih krajih. Nadalje je priporočal govornik kolonizacijo nemških malih kmetov na slovanskem ozemlju in dobro socialno politiko, da bi se tako popravilo škodljive učinke industrializacije nemškega ozemlja, med katerimi navaja večjo umrljivost otrok ali pa manjšanje števila porodov. Potem je govoril o narodnem bojkotu in poudarjal, da so se mnogokrat pri izvajanju bojkota delali pogreški: tako so bili vsled bojkota češkega hmelja oškodovani baš nemški poljedelci, z boj kotiranjem severnočeškega in plzen-skega piva so bile oškodovane tudi samo nemške koristi. Za časa razprav je prišlo na shod okolo 600 udeležnikov iz Podmokle in Dččina (na Češkem), kateri so bili zelo navdušeno pozdravljeni ter so se tudi udeležili občnega zbora. To je kratko poročilo o tem občnem zboru Vsenemške zveze. Sedaj js pač tudi že inozemstvo spoznalo, kar vedo avstrijski Slovani že zdavnej: da je najznačilnejša posledica priklopljenja Bosne in Hercegovine k avstro - ogrski monarhiji ta, da je Nemčija takorekoč anektirala avstrijsko polovico naše države. Pred nekoliki dnevi je priobčila londonska „Times" članek, ki so ga tudi avstrijski oficijozni listi citirali, ker je bil zelo uljudno pisan, ki pa nam vkljub temu griča, da se tega za nas žalostnega dejstva tudi v Londonu prav dobro zavedajo? „Times" je pisala, da Anglija nima namena druge države odvračati od njih zvez in da si tudi ne prizadeva Nemčijo obdati s sovražnočutečimi sosedi. Kdor to trdi, zavija resnico. Da se pa izognemo nesporazumljenju, je absolutno potrebno, da vemo. ali imajo angleški državniki računati z državo, kisi je svoje individualnosti (torej svojega slo-yanskega značaja!) v svesti, ali pa zdržavo, ki se čuti v vsakem kritičnem trenotku vezano. Ako gleda torej tujina na našo državo samo kot na privesek Nemčije, ne dela s tem nič drugega kakor naši Nemci, kateri izvajajo iz odvisnosti Avstrije od Nemčije potrebo uničujočega boja proti Slovanom. Stvar je prišla že tako daleč, da je bilo mogoče na shodu takozvanih svobodomiselnih poslancev v Linen brez vsakega srama trditi, da „je z zavezniško zvestobo nasproti Nemčiji nezdružljivo, ako je šla vlada tako daleč slovanskim narodom nasproti in ako začenja v Avstriji slovanska struja prevladovati". Celo posi. Redlichu, katerega imajo navadno za zmernejšega Nemca, se ne zdi današnja politika v Avstriji Nemcem dovolj prijazna, kar je baje v nasprotju z zvezo med Avstrijo in Nemčijo. V takih razmerah pač ni čudno, ako se pri nas vsenemškemu gibanju dobro godi ter da dandanes Vsenemci ne zahtevajo več tako glasno kakor nekdaj, naj se Avstrija zlije z Nemčijo v eno celoto, da mariveč tako govore in delajo kakor da bi se bilo to že v resnici zgodilo. Dokaz za to nam je podal vsenemški shod v Žandovu minolojiedeljo, o katerem poročamo na uvodu. V drugih razmerah bi to bila anomalija, toda v slavni dobi, katero je začel grof Aehren-thal v naši vnanji in baron Bienerth v naši notranji politiki, je to razumljivo, da je politiko avstrijske vlade proti Čehom presojal in zaradi nedo-statne odločnosti tudi obsojal govornik iz — Moguča, ali ako je naši jezikovni politiki določal pota govornik iz — Bonna; tudi ne smemo biti iznenadeni, ako je na tem shodu dokazoval član avstrijskega parlamenta potrebo nemške kolonizacije med avstrijskimi Slovani po pruskem vzgledu na Poznanjskem ter pojasnjeval, kako naj se izvaja bojkot proti Čehom, da bi vsled tega Nemci škode ne trpeli. Sigurnost, da državno pravdništvo ne porabi teh dejstev kot materijal za kak monstre-proces zaradi veleizdaje in da tudi vnanje ministerstvo ne najde v njih povoda za kak diplomatični korak (oboje bi bilo neučinljivo ter bi se ne vjemalo z zavezniško vernostjo proti Nemčiji), nas oprošča suma, da imamo namen ovajati. Opozarjamo na ta dejstva kot na dokaz za to, kako globoko je naša država padla zaradi nesrečne protislovanske notranje in vnanje politike. Iz tegft žalostnega propadanja se more rešiti samo tedaj, ako se bod<> nje vodilni državniki še o pravem času zavedli, da rek: „pravičnost je temelj držav", velja tudi za Avstrijo in da krivično zatiranje Slovanov spodkopava temelje te države. Politična kronika. a Bienerthove konference. „N. Fr. Pr." od 7. t, m. poroča; Nemški poslanci iz Češkega so obvestili minist, predsed. o nevzdržljivosti današnjih narodnostnih razmer na Češkem. Kot predpogoj za odnehanje od obstrukcije so označili v prvi vrsti reorganizacijo deželne uprave v dveh smereh: 1. odstranitev zlorabe, da se češkim dež. odbornikom prideljujejo nemške zadeve; 2. da je od deželnih uradnikov 95% češke narodnosti. Nemci so pripravljeni opustiti obstrnkcijo le v toliko, da se deželni zbor konstituira; za svoje na-daljne zastopanje v dež. zboru si morajo prepustiti popolnoma svobodne roke. Govorilo se je tudi o pomnožitvi deželnoodborniških mest in zdi se, da bi v tej točki bilo sporazumljenje mogoče, samo da bi Nemci morali dovoliti, da se dež. zbor ne samo konstituira ampak da tudi nadalje zboruje, ker je pomnožitev odborniških mest mogoča samo, ako se deželni red spremeni, to je pa mogoče edino le na temelju sklepa dež. zbora. Češko stališče v nemških zahtevah je : delazmožnost deželnega zbora se ne sme odkupovati s koncesijami. a Nemški šovinizem kršč. socijal-cev. Večkrat smo že poudarjali, da se v nemškem šovinizmu Luegerjevi klerikalci prav nič ne razlikujejo od Ma-likovih in Wolfovih radikalcev in Vse-nemcev. Na zadnji konferenci kršč. soc. stranke na Dunaju je bilo sklenjeno, da bode kršč. soc. večina nižje avstr. drž. zbora delala z vso odločnostjo na to, da pribori Axmann - KolisKovemu zakonu cesarjevo sankcijo, da se proglasi nemščina kot edini pripustni učni jezik na vseh javnih šolah na Nižje Avstrijskem in da se izdajo potrebni zakoni, s pomočjo katerih bode nemški značaj te dežele in prestolnice očuvan; nemški značaj N. Avstrijskega in Dunaja trdi kršč. soc. komunike, je v interesu države potreben. Axmann - Koliskov zakon bode v bodočem zasedanju deželnega zbora takoj postavljen na dnevni red in tudi sprejet in storilo se bode vse, da bode tudi sankcioniran. Da stoji vse to v očivid-nem nasprotju s pravim značajem mnogo-narodne in po svoji večini slovanske države, da stoji to v protislovju z državnimi temeljnimi zakoni in da s takim postopanjem delajo v resnici ne za blagor habsburške dinastije in njih države temveč v resnici edino le pruskega kralja, vse to kršč. soc. kot veliko „državno stranko" nič ne moti. V divjem lovu na mandate so vrgli od sebe državno idejo, interese dinastije in celokupnosti avstrijske države in so se v brezmejni strankarski sebičnosti postavili na čelo vsenemškega proti-avstrijskega in protidinastičnega gibanja ter delajo s sovražniki Slovanov in države vred na to, da onemogočijo spravo med narodi in izvršitev velikega poslanstva, ki je ima Avstrija v centralni Evropi in na Balkanu. a Vsenemške demonstracije na Dunaju. V nedeljo so nemški nacijonalci priredili dva velika protičeška shoda; enega v rotundi v Pratru, drugega v X. okraju v takozvanih „rožnih dvoranah", kjer imajo Čehi svoje veselice. Čehi so nameravali imeti istega dne v istih prostorih gledališko predstavo, so jo pa odpovedali, da se izognejo spopadom z nemškimi zbesnelci. Sploh postopajo Čehi na Dunaju mirno in dostojno ter se prav skrbno izogibljejo r vsemu, kar bi moglo dati nemškim fanatikom tudi najmanjši povod za napad. Rotunda v Pratru je državna last in dovoljenje za to protičeško manifestacijo je dal trgovinski minister, kršč. soc. dr. Weiskirchner, presumptivni naslednik bar. Bienertha v načelstva vlade. Pribijemo to dejstvo, da si ne bodo Slovenci obetali od bodočega mini8terskega predsednika kaj boljšega kakor od sedanjega. Na Ringu se je vršil „slavnostni buml" tobože v proslavo obletnice bitke v teutoburških gozdih med Nemci in Rimljani, v resnici pa proti Čehom. Tega „bumla" se je udeležilo nekoliko tisoč ljudi: kakor poroča „Tagespost" samih uradnikov, dijakov in turnarjev, ki, so bili okrašeni s plavicami, velikonemškimi trakovi in znaki. Duh, ki je vladal na vseh teh demonstracijah karakterizirajo besede, katere je v petek izustil nek nemški kolovodja na pripravnem shodu v Fünfhausu: „Ne odnehamo, dokler ne strgamo vseh čeških napisov in ne demoliramo vseh čeških šol (na Dunaju)!" Pač res kulturen narod! a Nemški cesar se je pripeljal k velikim cesarskim vojaškim vajam na Moravskem. Vsi nemški listi so polni poročil o pozdravih in udanostnih izjavah nemških in ponemčenih mest na Češkem in moravskem. Z nemškim cesarjem je prišel tudi nemški posi, na Dunaju Tschirschki in načelnik nem. generalnega štaba von Moltke. a Grško. Kriza v armadi je rešena v smislu zahtev mladih častnikov. Vsi kraljevi princi so izstopili iz aktivne službe, se li bode v reorganizaciji tako napredovalo, kakor so častniki zahtevali, se še ne ve. Dnevna Jroniha. o Vendar enkrat! Dolgo smo morali dregati, predno smo dosegli, da so pri „Hrvatskem Dnevniku" ustavili in-serat „Südmarkische Volksbank". Torkov „Slovenec" namreč ve poročati, da je „H. D." vsled njegove (!) intervencije ustavil tiskanje inserata „S. V.". No^ torej ! o Častnim doktorjem je imenovalo dr. Cooka, ki je dosegel severni tečaj, vseučilišče v Kodanju. V-5 © « öS ce Ò£ © s O .03 •N •N O O ?h Ph © GG k ce © © k cS S o ce a ce k Ph © OG O « o? ■Ö O) S o Hrvati v Ameriki imajo danes 13 časopisov, med" 'tèmi en dnevnik. 11 jih stoji na stališču sloge med Hrvati in Srbi. o Mednarodni veterinarski kongres se vrši od 13.—19. t. m. v Haagu. — Udeleže se po odposlanstvu tudi Hrvati. o Kongres za socijalno reformo se bode poslednje dni tega meseca po 16 letnem odmoru obdržaval na Dunaju. Stoinštirideset let je bil star|Hadži Bessin v Eoniji v Mali Aziji, a sedaj jè umrl. Starček je bil do zadnjega svež Ua duhu in telesu. o Proti „nepravim očetom" je izšel ministerski odlok. Večkrat se je pripetilo, da se je kak mož pripoznal očetom nezakonskega otroka svoje žene, dasi ni bil. Da še iztegne raznim civilnopravnim zmešnjavam, ki lahko tako nastanejo, se opozarjajo politični in farni uradi, da se strogo držijo tozadevnih predpisov. o Veleizdajniki na Tirolskem. — Sedaj so odkrili tudi na Tridentinskem zaroto i reden tis to v. Uredništvo časnika Alto Adige so uradno zaprli. Podrobnosti še niso znane, vendar je očito, da je bila res naperjena proti Avstriji. Že na prvi mah se vidi, da je vse kaj drugega kot srbska vele-izdaja(l), a vendar mislimo, da se ne bo zločincem nič hudega storilo. o Imenovanje. Cesar je imenoval za sekcijskega šefa v ministerstvu notranjih zadev dozdajnega sekcijskega šefa v trg. ministerstvu dr. Alfreda pl. Eriesa. ! o Grob kralja Ladislava poljskega in ogrskega, ki je padel 1. 1444 pri Varni na Bolgarskem, so mislili nekateri, da so ga našli. V tej misli jih je potrjalo dejstvo, da je bil v grobu sam trup brez glave. Ladislavu so bili namreč odsekali glavo. Sedaj se je pa izkazalo, da je to truplo Turka. o „Drang nach Westen". — Pred dnevi smo poročali, da so Nemci prekrstili Tržič-Monfalcone v Falkenberg, danes pa moramo povedati, da že tudi Italija ni več varna pred nemštvom. Videm-Udine se naziva Weiden. o Severni tečaj odkrit. Profesor astronomije na vseučilišču v Kodanju, dr. Strömemgen je izjavil, da je imel razgovor z dr. Cookom, po katerem se ne sme dalje dvomiti, da je Cook dosegel res severni tečaj, oziroma, da je bil vneposredni bližini. Časniške vesti, ki bi utegnile z astro-nomskejga stališča vzbujati o tem dejstvu dVome, so se pri bližjem preiskovanju pokazale, da temelje na nespo-razumljenju. — Vendar se pa misli, da je bil pred njim na severnem tečaju amerikanski major Peary. Kajti profesor Mac Millan, njegov sopotnik, je telegrafiral iz Indijan Harbour, da so bili brezdvomno na tečaju. Peary tudi odločno zahteva, da se to njemu prizna. o Hakatisti na delu. V Katovicah v Pruski Šleziji so imeli hakatisti shod, na katerem so zaključili, da zaprosijo cesarja, naj tudi za to pokrajino dovoli tako izjemno stanje v škodo Poljakom, kakor je uvedeno drugod. — „Nordd. Allg. Ztg." prinaša skrajno hudoben članek v tej zadevi in se za-dira nad katoliškim shodom v Vrati-slavi, kjer niso smeli Poljaki rabiti svojega jezika. K koncu pravi: „Pruski državljani poljskega porekla se naj učijo nemškega jezika, potem jim prepoved rabe poljščine ne bo več ne-všečna." Tako piše pruski vladni list. Bolj cinično se ne more rogati človeškemu pravu. o Slovanski zdravniški komite je sklenil, da priredi bodoče leto ob priliki slovanske konference v Sofiji istotam tudi vseslovanski sestanek zdravnikov. o Podivjani oficirji. V ponedeljek rano, okoli 3. ure v j atro je sedel v zagrebški kavarni „Corso" z nekoliko prijateljev pravnik Maiukas. — Eden Mainkasovih prijateljev se je sporekel z nekim mladim civilistom, ki je sedel pri sosednji mi^, a Mainkas se je dvignil, da se zavzame za svojega prijatelja. Protivnik — oficir grof Dra-ganič v civilni obleki — je stopil proti Mainkasu in ga vprašal nemški: „Wer sind Sie?" „Mainkas bin ich" — je rekel pravnik. „Was ist Mainkas?" — Nato je prišlo do prepira; Mainkas je uporabil primerno ostro besedo, a oficir se je razljutil in velel: „Warten Sie mich nur 5 Minuten!" „Zu Diensten" — je odgovoril pravnik. — Ker je minulo več časa, ne da bi se bil oficir povrnil, je Mainkas odšel; ko je pozneje šel zopet mimo kavartie, je zazrl notri grofa Draganiča v oficirski monturi. Mainkas je vstopil. Častnik pa je meninič tebinič potegnil ostro sabljo ter začel neusmiljeno sekati po ubogem pravniku, katerega je ranil na glavi,' mu odsekal levo uho in kazalec desne roke. Rane Mainkasove so nevarne. V ponedeljek ob 11. uri predpoldne, je imel ta dogodek svoj žalosten finale. V isto kavarno „Corso" je prišel ob 'tej uri dr. Reberski ter se približat častniku Dfaganiču z vprašanjem: je-li on tisti, ki je ranil Main-kasa? Draganič pa je takoj potegnil sabljo (saj je grof!); ali dr. Reberski ga je grozno pljtfsknil1 po obrazu tet-mu odvzel' sabljo s tako silo, da je popokalo remenje. Dva druga oficirja, prijatelja Draganovičeva, sta priskočila in sta s sabljama navalila na Re-berskega, ki se je junaški branil, držeč v levi roki stolico, v desni pa ostro sabljo. Eden oficirjev je ranil Reber-skega na glavi in roki, ali ranjenec je na to kar podivjal. Oficirji so morali pobegniti v stranišče in sobo za telefon. (Trije!) — Dr. Reberski je potem sam šel v bolnišnico, da mu obvežejo lahke rane. V isto bolnišnico je prišel tudi eden oficirjev s porezanimi žilami na desni roki. Štajerske novice. v Poučni tečaj „Zveze narodnih društev". Brez velikega hrupa se je zbralo danes 30 mož in mladeničev ter nekatere dame k poučnem tečaju „Zveze narodnih društev" v Celju. Ta poučni tečaj, kos malega vseučilišča, je prvi svoje vrsfe na Sp. Štajerskem. Že prireditev kaže, da se je pričelo spodnje-štaj. slovenstvo najživahnejše gibati tudi na kulturnem polju; stremi sedaj za poglobitvijo in širjenjem splošne izobrazbe in stremi za vzgojo delavcev» ki bodo to misel širili in za njo delali. Naravno, da morejo biti nositelji te misli le naprednjaki. Prvi je ta poučni tečaj, a gotovo ne zadnji; ne bodemo odnehali od dela v tej smeri, ker je združeno z njim življensko vprašanje ne le napredne smeri temveč celega naroda. Tečaj je dopoldne otvoril predsednik „Zveze nar. dr." g. nadučitelj A. Pesek s pozdravom g. dež. posi. dr. Vek. Kukovca in vseh udeležencev: nekateri so celo prihiteli iz Kranjske in Primorske. G. dr. Kukovec je na to izvajal, da je popolnoma v interesu stvari, ako se zberejo na enakih tečajih, kjer je le malo zabave, a mnogo resnega dela in truda, samo oni, ki hočejo res postati apostoli izobrazbe in napredne misli na deželi. Mi rabimo značajnih, navdušenih, trdnih delavcev, ki bodo znali prestati v popolnem prepričanju o vzvišenosti svojega poslanstva vsak vihar. S prireditvo tega tečaja je storila Z. N. D. precejšen korak naprej, na katerem ji je le častitati. Želi tečaju najboljši uspeh. — Danes so predavali dopoldne gg. Anton Ogorelec, nadučitelj pri Sv. Barbari v Haluz. o alkoholizmu, Radoslav Knaflič, nadučitelj v Kokarjih, o knjižničarstvu, popoldne dr. I. Lipoid o sokolstvu in I. Lesničar o časnikarstvu. — ^Izvlečke iz predavanj bodemo počasi priobčili. — Zvečer se vrši sestanek ude-ležnikov v „Sokolskem domu". — Jutri predavajo dop gg. Pesek o narodni vzgoji, A. Oset o organizaciji napredne mladine. Popoldne: gg. dr. Koderman o društvenem pravu in I. Prekovšek o društvenem življenju. d Iz Celja. Komaj je odložil Joh. Woschnagg (prej Ivan Vošnjak) svoj deželnozborski mandat za celjsko mestno skupino, se že posvetujejo Celjani, koga da bi naj izvolili kot naslednik. Imenujeta se svetnik pri c. kr. višjem deželnem sodišču dr. Pevetz, ki je doma iz Vojnika in predstojnika mestnega urada dr. Otto Ambroschitsch. Seveda sta oba pristna Nemca (!). Oče dr. Ambroschitscha je rojen Kranjec, ravno tako tndi dr. Otto Ambroschitsch, ko-jega oče se še sedaj piše lepo slovensko: „Ambrožič". Brat, odvetnik v Ljubljani, si je svoje ime tako prikrojil, da se piše dr. Ambrositsch, predstojniku mestnega urada je pa še samo eden „sch" premalo ter $e piše dr. Ambroschitsch. — Seveda pri vsem tem ostane vendarle za vsakega pametnega človeka ime slovensko in sta ter ostaneta oba gospoda rojena Slovenca ter bi Nemca le tedaj mògia biti, ako bi prišla še enkrat na svet. Brat obeh, Viktor Ambroschitsch, obiskoval je slovensko šolo celjske okolice ter je bil imenovan tüdi med pohvaljenci. Dotični katalogi so seveda vsakemu, ki se za to zanima, na ogled. v Še brezimno pismo. Po časni-ških glasovih „Slov. Naroda", „Nar. Dnevnika" in „Straže" o morebitnem piscu znanega pisma Hansu Woschnaggu je konečno po navedbah Vladimirja Pu-šenjaka zadnja „Straža" imenovala ime g. ravnatelja zadružne zveze Fran Jo-šta. 6. Jošt je sam prosil, naj izvrše-valni odbor narodne stranke stvar strogo preišče in njega odveže suma, ki je vsled razmer nanj padel. V včerajšnji tozadevni razpravi, katere se je udeležil g. Jošt, se pa zadeva v ti točki še nikakor ni konečno dognala in je torej danes nam nemogoče, na katero koli stran se izreči, da ne oviramo razsodišča, kateremu se je g. Jošt podvrgel in ki bode gotovo vse možno ukrenilo, da se stvar pojasni. Začasno objavljamo na drugem mestu izjavo gosp. Jošta. v Danes zvečer v „Sokolski dom" v Gaberje, kjer se vrši ob osmih zvečer ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice! Gaberški Slovenci in Slovenke, udeležite se tega važnega zborovanja. Za nas celjske Slovence so Gaberje važna postojanka pred pragom celjskega mesta, ne zancmarjajmo torej te naše predstraže in udeležimo se današnjega občnega zbora v častnem številu. O nalogah nove podružnice govori g. Ivan Prekoršek. d Ptujski diletanti v Celju. A. Peskova „Slepa ljubezen". — Včeraj so nastopili ptujski diletantje z „Slepo ljubeznijo" na celjskem odru. O hibah in vrlinah te Pesk&ve ljudske igre se je že veliko razpravljalo baš v našem listu; prijetno se je včeraj občutilo, da je gospod pisatelj upošteval naše „gledališke" razmere in dal tekst na mnogih mestih, zlasti v 4. in 5. dejanju znatno skrajšati. Na ta način je izginilo precej mučnih dvogovorov in je igra postala živejša. Po mnenju bo treba še tuintam kaj skrajšati. Z igralci smo bili izredno zadovoljni. Je bila to izvrrstna misel, da se pokažejo na našem odru ptujski diletanti; tako nastane prijetna sprememba in slovenski Ptujčani so pokazali tudi na večjem odru, da razumejo svojo nalogo! Mimogrede omenjeno: ali se ne bi dali taki obiski diletantov iz različnih spodnještajerskih mest večkrat aranžirati ? Dobre posledice leže na dlani. Največ utiša sta včeraj nedvomno napravila Mimika (gdč. Mešek Anka, učiteljica od Sv. Marjete) in Janez (g. Čeh Janez, učitelj pri Sv. Marjeti). Ne le zaradi lepega, dovršenega petja, temveč tudi zaradi dobre, neprisiljene igre. Ta partnerja se lahko pokažeta na vsakem našem odrn. Njeni ulogi ste itak tisto, ki tvori privlačno silo igre za široke vrste gledalcev. Škoda le, da tuintam cikate v višje sfere kakor žive v njih duševno naši posli. Učitelj Vekoslav Trpin (g. A. Kovačec, učitelj) je dobro iešil svojo ''okaj težavno ulogo; njegov nastop z bahatim kmetom Boštjanom je pa tipičen za naše šolske razmere v mnogih krajih na Slovenskem... Njegova žena Berta (gdč. M. Duller, učit.) je pa izzvala v 3. dejanju z navdušenim Slavljenjem zvišene naloge šole in učiteljstva pravi vihar pritrjevanja. Kmet Lovrič (g. V. Šerona, učit.) in Frančiška, njegova žena (gdč. učit. Luknar) sta bila izvrstna, osobito velja to o Frančiški, ki je igrala uprav s fino rutino, ki kaže že vajeno igralko. In ti mali! Človek se čuti naenkrat prestavljenega v mlade dni nazaj; njihove male toge, njihovo veselje, vse še je zrcalilo v teh nastopih — in kaj čuda, ako se je maličke klicalo zlasti po petju dvakrat na oder! Tonek, Andrej (Kaukler Ivan in Mirko) ter Francek (Murko Fran-ček) imajo n