uprava »Slov. narod, gledališča".
ZRNJE
SfEU. ZO.
Mariborski kulturni vestnik.
v Mariboru
1UV.19Z1
Kletev.
(Srbska narodna).
V	vrtu deva mi poseda, lam na vrtu sredi rožic, čilim pester na kolenih, včasih šiva, včasih poje, tako pravi v pesmi svoji: »Srečen tisti, ki me gleda, še srečnejši, ki me vzame, težko njemu, ki me nima, iskal bo me vsepovsodi.14 A za plotom stoji mladec, noga boli ga od stanja, črno oko od čudenja.
Žolto dinjo vzame iz žepa, v čelo devi jo zaluči.
Deva pa se zlobno kolne: „Naj odpade ti desnica, oj desnica in levica!11 Prosi mladec devo krasno: „Oj ne kolni, ne preklinjaj, morda združi naju usoda, pa ti bom bolan na nogah, posušijo se mi roke in umrem na prsih tvojih!11 Naglo deva odgovarja:* „Bog, ne sliši slov pregrešnih! Naj mu cvete desna roka, desna roka in levica, kakor roža tu na vrtu !u
F. S. Finžgar
se je rodil 9. februarja 1871 v Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem. V ljudsko šolo je hodil na Breznici in v Radovljici, I. 18S2 pa je šel v Ljubljano na gimnazijo, napravil je I. 1891 maturo, imel 1. 1894 novo mašo in šel naslednje leto za karana najprej v Bohinj, potem v Jesenice, Kočevje, Idrijo, Sv. Jošt in Škofjo Loko. L. 1900 so ga nastavili za kurata v ljubljanski prisilni delavnici, dve leti pozneje je odšel za župnika v Želimlje pod Turjakom, 1. 1908 v Soro, od I. 1918 pa je do današnjega dne mestni župnik trnovski v Ljubljani.
Početki Finžgarjevega literarnega delovanja segajo daleč nazaj v njegova dijaška leta, v katerih je mnogo pisal za Alojzi-jeviške Domače vaje, ki jih je tudi urejeval, in že za javnost (Vrtec). V svoji zgodnji moški dobi se je mnogo ukvarjal s pesništvom temu času se imamo zahvaliti za njegovo epsko . pesnitev „Triglav*. — Kasneje se je posvetil izključno le prozi. Izhajajoč po svoji naravi in po svoji literarni izobrazbi iz zdravega realizma Jurčičeve šole, je v tem duhu napisal obilo novel in več povesti, ki so izšle večinoma v Domu in Svetu. Značilno za Finžgarja je, da je zelo živahno sodploval kot pisatelj pri kasnejšem velikem socijalnem gibanju, ki se je pojavilo na Slovenskem. Iz te dobe imamo doslej Slovenci edini socijalni roman: „lz modernega svetau. Od tega časa ni Finžgar več prenehal biti tendenčni pisatelj v najboljšem pomenu besede, oblikujoč v svojem literarnem delu vse one misli, ki so že bile ali so imele šele biti vodnice slovenskemu narodu; umetnost mu je ogledalo, kakor pravi Shakespeare in kakor piše tudi sam v uvodu k svoji „Verigiu, ogledalo, ki naj pokaže, „kako strasti, iz malenkosti porojene, spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih rešnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni". Samozavest ter vera v moč in veličino našega plemena je skušal Finžgar vzbudili z ajv čiim sl> venskim zgodovinskim romanom „Pod Svobodnim soln-cem “, vero v zdravje in življensko sposobnost našega -ljudstva ter v njegovo bodočo politično svobodo je oznanjeval s svojo dramo „ Naša kri potem ko je s svojim dramatičnim prvencem „ Divji lovec“ pokazal izredne dramatske sposobnosti. Po mnogih novelah, nastalih med svetovno vojsko, med katerimi je najboljša „ Dekla Ančka “, nas je obdaril za svojo petdesetletnico z draiflo „ Razvalina življenja11, katera se odlikuje z vsemi vrlinami drugih Finžgarjevih dram, s pristno narodno dikcijo, napetostjo zapletka, scenično močjo, a presega druge po globini problema, ki si ga je pisatelj zastavil, problema prisiljenega zakona brez ljubezni in moralne opore.
Ob petdesetletnici, katero obhaja F. S. Finžgar letos, mu sme biti zadoščenje za njegov dolgoletni literarni trud ne le visoko odlikovanje, jiodeljeno mu ob tej priliki od najvišje državne Avtoritete, marveč še veliko bolj zavest, da so njegove drame
prehodile vse, tudi najmanjše slovenske odre, izpodrivajoč neumetniško in brezokusno navlako ter razširjajoč vsepovsodi smisel za lepo umetnost in zdravo nravno življenje, kakor tudi da so na tujih odrih, n. pr. v Pragi in Beogradu pripomogle k slovesu slovenskega dramatskega prizadevanja.	— r —
Hinko Nučič:
F. S. Finžgar kot dramatik.
(K uprizoritvi »Razvaline življenja".)
Kar je Nemcem podal na dramatskem polju veliki Anzen-gruber — podal je nam Slovencem in bo še podal naš Finžgar, ki nam je ustvaril že celo vrsto iger iz našega kmečkega življenja. Njegov prvenec „ Divji lovecu je veljal dolgo vrsto let za naš najboljši narodni igrokaz. Igra je poljudno pisana in vsebuje živahne ljudske prizore, ki dokumentirajo naše narodne običaje. „Divji lovecw je preromal z največjim uspehom vse naše odre in je poznat v sleherni slovenski vasici. Preveden je bil tudi na češčino in svoj čas uprizorjen v Pragi. Ž njim je postal Finžgar popularen.
Druga močna njegova igra „ N a š a k r i u, je tudi lepo uspela vendar pa zaradi preveč tendenčne vsebine ni dosedaj dosegla popularnosti „Divjega lovca“, dasi je vseskozi pristna in naša.
Tretja njegova igra „Verigau je prekrasna kmečka drama, ki je dosegla velik literaren uspeh. Dr. L. Lenard je napisal ob priliki njene uprizpritve na mariborskem gledališču v tedanjem „Gledališkem listuil prekrasno študijo o „Verigi“. Med drugimi tudi te pomembne besede:
^Finžgar nam je torej ustvaril slovstveno delo, ki bo imelo trajen spomenik v zgodovini našega slovstva. Ta jezik moraš čitati, vsrkavati, tehtati, da občutiš in uživaš. Pri igri moraš imeti pred seboj celotno kompozicijo, zavedati se moraš tega česar ni zapisal, ravno tako, kakor onega, kar imaš pred seboj. Ne smeš iskati učinkovitih sceničnih prizorov in naglih izpadov, ki delujejo na živce alj vzbujajo krohot ter nadarjajo igralca s cenenim aplavzom. „Verigau ni pisana za blagajno, tudi ne za zabavo, svojo najlepšo nagrado najde pri njej igralec v možnosti, da ustvarja lepe ljudske tipe in tako zadosti svojemu umetniškemu hrepenenju14.
Narodno gledališče v Mariboru je doslej uprizorilo „Divjega lovca“ in „Verigou. Sedaj pa uprizori njegovo najnovejše delo „ Razvaline življenja11, ki po sodbi neke ljubljanske kritike baje ni najbolje uspela na ljubljanskem odru. Kdo je tenAi vzrok pisatelj ali igralci ne vemo. Vendar pa lahko mirne duše povemo, da je igra prekrasna psihološka študija našega kmeta, skozinskoz naravno pisana in da so vse v igri nastopajoče osebe živi ljudje, ki jih vsaki dan srečavamo po naših selih. „Razvalina življenja* je prav tako kot „Verigau literarno delo, prepojeno z živimi kmečkimi izrazi, kakršne vidimo edino le pri Finžgarju, ki svoje drame ustvarja doma na kmetih ki je iz njih
I5d
izšel. Zato je njegov jezik pristen, zato so njegovi junaki resnični kmetje in ne preoblečeni gospodje in zato je njegove drame tudi težko prav kreirati, ker nam manjka za pristne kmečke figure — pravih interpretov. Temu dejstvu se mora pripisati tudi neuspeh v Ljubljani.
Razven omenjenih del je napisal Finžgar še nekaj enodejank, ki jih podeželski odri prav pridno uprizarjajo. Finžgar piše svoje drame za ljudstvo, priprosto, naravno in poljudno, zato ga ljudstvo vseh stojev razume in ljubi.
Ob petdesetletnici njegovi kličemo prvemu slovenskemu resnično ljudskemu dramatiku F. S. Finžgarju: Bodi zdrav med nami še mnogo let, da nam ustvariš popolno slovensko ljudsko dramo. Narod Ti bo hvaležen.
Kaj se vsakemu lahko prigodi.
Ruski spisal A r k a d i j	Averčenko; preložil Al. I?.
Večkrat se prigodi, da	igralec, ki se je zapozni! k predstavi,
hiti v gledališče in obljubuje izvoščku, da ga napravi srečnega za celo življenje. Prigodi se, da se tak človek prebudi iz večnega stanja melanholije in apatije pride kakorsibodi v gledališče, dirja, da je čudo, ako si na stopnicah ne razbije glave, prevrne spotoma požarnega stražnika, podre postavljalce kulis, in ko manjka le še sedem minut do tretjega zvonenja, se prične oblačiti z grozničavo naglico.
Dolgoletna vaja ga varuje pred preveliko pozabljivostjo ali pred	kako napako pri takem	naglem oblačenju. A med tem,	ko
si	devlje na glavo svetlo ali	temno lasuljo, se včasih prigodi,	da
mu na tilniku končno gleda ven tenak, izdajalski čop las, ki predstavlja lastnino nositelja glave ... Barva tega čopa je navadno Čisto drugača nego barva lasulje, in nesrečni igralec se niti ne zaveda vse groze svojega položaja.
„To so neumnosti!44	mi bo ugovarjala večina igralcev.
Neumnosti?... Gledališče je pajčevina, .stkana iz neštete množice drobnih posameznosti, in ako pozabite, čeprav samo na tako posameznost kakor je čop za pol prsta širokih las moj Bog, kaj lahko nastane iz tega ...
* *
• ■	*
Dali so „ Revizorja44.
Igralec, ki je imel igrati Hlestakova, je napravil vse to, kar sem omenil v začetku te povesti: zamudil je predstavo, sedaj pa je hitel v gledališče, obljuboval izvozčku, da ga zavaruje za celo starost, prevrnil požarnega stražnika, podrl postavljalca kulis, se oblekel v sedmih minutah in si nadel lasuljo .. . baš tako, kakor je bilo gori opisano ... In tovariši so si ga ogledali pred nastopom, hvalili njegovo masko, za njegov tilnik pa se ni zmenil nobeden .. .
V	gledališču v štirinajsti vrsti je sedel nastavljenec galanterijske trgovine, poleg njega pa - dama njegovega srca, za katero _ r
bi bil ž veseljem žrtvoval ne samo svoje življenje, marveč tudi svojo noVo ovratnico bezgove barve, ki je koketno krasila njegove prsi...
Na oder je stopil Hlestakov — gizdalin, eleganten, podal Osipu svoj cilinder in paličico ter pričel požvižgavati od kraja „Stara mama, oj ne šivaj-', potem pa — to in ono. Vse je šlo kakor namazano ...
Lastnik bezgove ovratnice se je nagnil k svoji dami in rekel : „To je navadno varanje oči. Ta gospod hlestakov ima lasuljo! Na tilniku se mu vidi proga lastnih las!“
Stari uradnik z zlato žilo, ki je sedel pred njim, se je obrnil in jezno zašepetal:
„Prosim, ne razgovarjajte se. Vi motite poslušalce.. Nastavljenec je hotel malomarno besede pustiti mimo ušes, a njegova .dama se je razvnela in razžaljeno srce nastavljenčevo se je zaprlo ... Zdelo se mu je, da se mu izvoljenka posmehuje.
Da bi pregnal nastalo neprijetno situacijo, se je nastavljenec nagnil k uradniku in rekel razžaljen:
„Kdo pa ste vi, da tu komandirate?“
Uradnik je molče prezirljivo pomigal z ramami, in nastav-Ijencu se je to zdelo še večje razžaljenje.
„Le poglej ga, komandiral bi rad!... Prosim, ne razgovarjajte se! Kaj si domišlja... oskubljena miš!“
Devojka se je zasmejala.
Uradnik se je jezno obrnil in zasikal:
„Ako ne boste molčali, pokličem biljetarja, da Vas popelje ven." „Mene? Me—ne? Ti zgaga!“
V	sosednji vrsti so se obračali ljudje in nervozno pričeli šepetati:
flPssst!... Kaj se razgovarjate? Pa Še taka stara ženska!u Te besede so letele na starko, ki je sedela tu popolnoma mirno in gledala na oder, imajoč glavo skrčeno med ramami. „Da jaz govorim? Kaj pa boš ti — le nikar se ne šopiri, pav!“ „Prosim, zakaj zbadate?“
„Gospod!“ je nekdo zinil zadaj. — „To občinstvo ne spada v gledališče, ampak na sejmišče!"
„Kaj ste rekli? Vi sami ste sejmarski izzivač! Kako se morete posluževati takih izrazov? Biljetarji! Biljetarji!!“
„Saj to ni on! Tisti-le je, oni z zeleno kravato! Tam sedi s tisto jaro gospodično, in misli, da ...“
„Jaz, pa jara gospodična? Jaz te bom za te besede ...“ *Tiho!“
„Tilio!“ — je zabrenčal z galerije globok bas. „Prrrosim, bodite tiho! Kaj kričite tam doli?“
Nastalo je nepopisno prerekanje. Strastno pričkanje se je pričelo po raznih kotih gledališča. Vsakdo je, jeze tresoč se, z očitki obkladal soseda, ker se ni znal premagovati, sosed pa je izražal željo, da bi se tistemu, ki ga dolži, jezik posušil najmanj do zajtrka.
Igralec, ki je predstavljal Osipa, je od početka prišel v zadrego, potem se je razgrel, nazadnje pa stopil k rampi in rekel užaljeno: „Gospoda! Prvič v življenju mi je dana prilika igrati pred divjaki, ki..
„Kaj? Kaj je rekel? Ven 2 njim! Dol ž njim! Dol!“ ^Spustite zastor!-1 „Avtor! Avto-o-or!“
„Denar nazaj! Denar nazaj!“
„Ulju-!juu! Hu-huu!... —
Zagrinjalo se je tiho spustilo ... Pri blagajni se je gnetlo občinstvo in burno zahtevalo nazaj denar za listke ...
*	*
*
Režiser, bled, s tresočimi se ustnicami,	je pritekel k	Hles-
takovu,	ki je nervozno hodil po odru,	in ga	vprašal:
„Zakaj pa so se tako razljutili?u
„Sam vrag ve!“ je odvažno zakrilil z rokami Hlestakov. „Jaz se grem slačit...“
In	z eno samo kretnjo roke si je	strgal	z glave lasuljo ...
In	ozka	proga lastnih las sc je spojila	z vsemi drugimi na	glavi,
ki je bila videti tako nedolžna, kakor bi z vsem tem, kar se je bilo pripetilo, ne imela nič opraviti...
*	*
*
Skromni pisatelj bo čisto zadovoljen, ako dogodek1, ki ga je pravkar pripovedoval, napravi primeren vtis na igralce: da bi, ko ga prečitajo, nehali pozno prihajati v gledališče, ne vlekli si zadnjega dela lasulje na čelo, in da bi, ako splon začno redno živeti, visoko dvigali sveti prapor umetnosti.
Več si pisatelj niti ne more želeti...
- Ij:
Johann Strauss.
Ko govorimo o Straussih kot komponistih, je težko takoj ra?umct', katerega i/med njih da mislimo. Bilo jih ni namreč nič manj kot osem. Nekateri izmed njih so si bili v s< rodstvu, drugi pe. Naiveč i/med njih jt- komponiral valčke, eden, in sicer Rihard, je klasičen, d .1 -pa <1 zaslovela kot k mpomsta operet. Ta dva s*a: Osk;ir m J h,<1111 it m s. Prvi je zaslovel z opereto »Valčkov drugi pa z ope.eio „Netopir“. O njem nekoliko podatkov. Johann Strauss se |e rodil na Dunaju 25. oktobra 1825 in le umrl tamkaj 3. junija 1899. Njegov oče, tudi Johann, je kot Jestni kapelnik ustanovil svoj orkester, s katerim je zaslovel Joma in v tujini. Ta orkester je prevzel po njegovi smrti sin J°ltann ter je prepotoval z njim Evropo in Ameriko. Leta 1863 ?e je poročil s pevko Jetty Treffz, na kar je prepustil svoj or-kester bratoma Josipu in Edvardu. Posvetil se je odslej samo
opereti ter tekmoval z Offenbachom in Lecocquom. Z opereto „Netopiru, ki se smatra kot kraljica vseh operet, si je pridobil stalno mesto na repertoiru dvorne, kakor tudi ljudske opere na Dunaju. Njegove druge operetne skladbe so: „lndigou, „Karneval v Rimu“, „Noč v Benetkahu, „Cigan baron“ i. dr.
Razvalina življenja.
Drama v treh dejanjih.
Spisal F. S. Finigar.	Režiser: Milan Skrbinšek.
Osebe:
Urh Kante, žganjarnar, oče............................Milan Skrbinšek
Lenčka, njegova hči...................................Viki Podgorska
Tona, njegova rejenka.................................Katica Petkova
Martin, kmet, sosed...................................Hinko Nučič
Ferjan, kmet, sosed...................................Rudolf Mikulic
Sirk, kmet............................................J>vel Rasberger
Mica Slana, potovka...................................Stefa Dragutmovičeva
Kraj: Na deželi. Čas: Sedanjost.
»Netopir.
Opereta v treh dejanjih.
Spisala C. Haffner in Rich. Oenee.	Uglasbil	Johann	Strauss.
Dirigent: //. O. Vogrič.	Režiser: Jos. Povhi.
Osebe:
pl. Eisenstein,
Frosch, sodni sluga . . I. Gabrič lwan, sluga pri princu
J. Kos
Melanija,
Ida,
Felicita, Sidi, Mimi, Faustina, Silvia,
c« tuo	
C	
is	
O aj	
Je XI	
J	
a	
0. Severjeva M. Voukova A. Lubejeva
1. Weberjcva M. Cepičeva
K. Mohorčičev« M. Čepičeva K. Zaletkova F. Pečenkov«
Gabriel .
rentier................J. Povhe
Rozalinda, njegova žena L. otegovi&v*
Frank, ravnatelj jetnišnice P. Rasberger Princ Orlovsky .... D. Savinova Alfred, njegov učitelj
petja....................M.	Šimenc
Dr. Falke, notar .... E. Grom Dr. Blind, odvetnik ... V. Janko Adela, sobarica pri Eisensteinu...................S. Mezgečeva Sabina,
Aly-Bey, Egipčan ... J. Košuta Berta,
Ramuzin, poslaniški ataše k. i‘»rchomcnko Murray, Amerikanec . . M. Kavkler Cariconl, marquis ... A. Jarc
Dejanje se vrši v nekem kopališču v bližini večjega me9ta.
V drugem dejanju pleše baletni mojster Pečnik čardaš in Olga Severjeva ter Rika Mohorčlčcva škotski ples.
Opomnja uredništva: Dobil sem v roke prvo Zorčevo knjigo ..Pomenki/ Opozarjam nanjo cenjene čitatelje Zrnja. Odzovejo naj se z obiliini naročili, ki se lahko oddajajo v uredništvu V najkrajšem času prineseni v Zrnju itvarn« oceno dela enega izmed naših naiinlajsih (ne po letih!) pisateljev, ki sem 0 njem prepričan, da nam ustvari se marsikij, kar bo v čast našemu narodu in njemu.
Dame, gospodje, maske, sluge.
lUka tisUmna »r. Ciril« v Mariboru.