Bolnik.
O, vrana sem že in goloba                   ,Ko pomlad pride v loge tihe,
V snežena polja odposlal                     V nje dihu prvi cvet vzbrsti,
In drugi Noe — z upom skritim           O, prinesita ga, z njim strte
Odhajajočima dejal:                               Mi oživita spet moči . .."
A zdaj ni vrana, ni goloba, In zunaj vedno zimski dan . . . Ah, vem, pač vrne se — brez cveta — In le, da spoje smrt mi, — vran!
Rado Kosar   .