----- 28 Politične stvari. Kaj imamo pričakovati od volilne reforme? Ker pač ni dvombe več, da centralisti prisilijo predrugačenj e volitev poslancev v državni zbor — kajti namesti pravice so si na zastavo svojo zapisali silo — zato je treba, da že zdaj prevdarimo nasledke, ki pridejo iz te sile. ,,Ali mora Avstrija biti nemška ali pa ne maramo za-njo!" to so centralistični kolovodji glasno že mnogokrat rekli. To pa se pravi z druzimi besedami: mi Nemci gospodarji, vi drugi pa hlapci! Teh namenov cel6 nič ne zakrivajo; v zborih, v pojedinah in v časnikih so jih povdarjali že mnogokrat. in zato so na vso moč delali na to , da je padlo ministerstvo Hohenwartovo, kteremu geslo je bilo sprava vseh narodov, pravica vsem narodom. Z direktnimi volitvami v obraz bijejo deželnim ustavam zato, da bi, če tudi bi se kedaj prestvarila njihova „ustava", vendar državni zbor varen bil nasprot-stva, ki ga jim stavijo posamesne dežele, ktere nočejo trpeti, da bi vkljub nepreklicljivi oktoberski diplomi peščica DunajČanov in zagrizenih Nemcev iz Pemskega vsem narodom Avstrijskim gospodarila. Da bodo pa volitve po novem načinu centralistični kliki ugodne, snujejo jih tako umetno, da ne zgub6 nobene dušice, njimi privržene v nobeni deželi; kjer bivajo Slovani z Nemci blizo skupaj, pritegnejo toliko nemških okrajev v en volilni krog, da morejo Nemci zatreti glasove Slovanov. Po vsem tem ni dvombe, da volilna reforma bode okrepčala nemštvo in nemčurstvo, in tako okrepčani bodo oholo postopali v vsem naprej. Edini Magjari jim bodo v vnanji politiki kake zapreke stavili, sicer pa bodo oni sami vnanjo politiko delali in Avstrija bode prav „prusko" nališpana. Kaj čaka po takem nas Slovence in Slovane v Avstriji s ploh? Za prvi čas čakajo jih gotovo žalostni, prav žalostni časi. Nasprotsvo med Nemci in Slovani bode pri-kipelo do vrhunca; narodnih prepirov bode še veliko več kakor jih je bilo dozdaj, in verskega razdora tudi še več. Kar ustavoverska stranka bode po vsem tem si pridobila, desetkrat več bode po tem zgubila država, ktera le v mirnem razvitku napredovati more; en del njen bode jako zadovoljin, celoti pa žuga zguba in nevarnost. In kaj je po takem Nemcem, ki ne spadajo v to vrsto, kaj vsem drugim narodom, glede na žalostno tako prihodnost, početi? Gotovo je edina rešitev njih in cele države le v tem, da složni in zedinjeni nemški konservativni gornji Avstrijanci in Stajarci, Tirolci in Vorarlberžani, Poljaki in Cehi, Slovenci in Bukovinci postopajo v vsem , kar more nasledke volilne reforme njim in celi državi manj škodljive storiti. Sloga, prav živa, vsestranska sloga mora biti njihovo geslo. Izgled jim more biti sama ta centralistična stranka, ktera kakor en mož zedinjena dela na dosego svojih namenov. Tej krepki akciji mora se nasproti staviti reakcija krepka, ki se zaveda svojih dolžnosti o brambi pravic svojih, na blagor vseh narodov, za blagor države skupne!