GLAS List rimaddh delavcev v Ameriki, KKLEFOH PISARNE: 4687 CORTLAHDT. Entered as Second Glaae Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New Terk, N. Y., vaiar tke Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 nmif i— 1TO. 105. — ŠTEV. 186. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 5, 1909. — SREDA 5. VEL. TRAVNA 1909. VOLUME XVEL — LETNIK XV11 Ksngres brezposelnih t, Manhattan Liceju. KONGRES BREZPOSELNIH DELAVCEV SE JE VČERAJ PRIČEL V NEW YORKU. Hm«cib je bilo jedva kacih sto osob. toda te niso bile vse brezposelne. CHICAŠKA RESOLUCIJA. Včeraj zvečer se je pričel v Manhattan Lioeju na 4. ulici v New Torku takoavani 41svetovni kongres brez- j poselnih delavcev". kteremu je pa ( prisostvovalo le kaeib 100 ljudi. Predsednik čudnega kongresa je bil neki E. Iiowe, kteri je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal, da je namen kongresa ustanoviti po vsej republiki organizacijo brezposelnih, ker le na ta način je mogoče brezposelnima delavcem izposlovati trajno pomoč. Kongres bode trajal tri ve- Zastopnik družbe sv. Mohorja v Ameriki. SPLOŠNO ZNANA LITERARNA SLOVENSKA DRUŽBA SV. MOHORJA JE POSLALA V AMERIKO SVOJEGA IZVESTITE-LJA Rev. George Trunk iz Koroške se je včeraj oglasil v našem uredništva. DOBRODOŠEL. Japonci v Caiiforniji. Pobratimstvo z Američani. LEP SPREJEM JAPONSKIH MORNARJEV VOJNE MORNARICE V SAN PRAN-CISCU, C AL. Poveljniki ameriških in japonskih vojnih ladij so priredili lep sprejem. PRIPRAVE V SEATTLE. POvoj- NI art ha v našo San Francisco, Cal.. 4. maja. veljniki ameriških in japonskih nih ladij, ktere so zbrane v tuk. luki, so včeraj zajedno s predstojniki civilnih oblasti priredili lep sprejem. Z avstrijskim parnikom Washington je dospel včeraj luko naš koroški rojak Rev. George | Godba na-e Ustavne križarke West Trunk., kterega je jx>blaia v Ameriko Virginia je tem povodom igrala naša največja litrarna družba sv. . ameriške in japonske napeve. K Mohorja v Celovcu, da prouči razme- ^rejemu je prišeI japonski admiral re med tuk. našim narodom in da po ! jj^ zajedno s 35 častniki križark tem spiše stvarni spis o razmerah, j Aso in Ravno toliko častnikov kakorsnje je našel med nami. , je prišIo k sprejemu tudi od ameriš- Lglednemu rojaku, kteri se je ta- | bih vo jnIh !adii. kterim poveljuje koj. ko je ostavil parnik. oglasil . . , , . . i - « v i tjodadmiral Swinburne, cere id danes zvečer se bode natanc- ■ naAem uredništvu. želimo pred vsem neje razpravljalo o ustanovitvi med- j iskreD d(>brodo5ei in j^jedno izreka- narodne »rganlzacije brezposelnih Seattle. Wash., 4. t« aja. Japonska organizacija drža v p Washington je j nio zeljo, da mu gTedo rojaki vseh o- ; , ... delavcev. Med drugimi govorniki je | nih na-lh kolonijr ktere bode oU,kal J Golila **KX) v svrho pogoscenja govoril tad i japonski dijak Konsuke j ^Oiikor moffoče na roko in da kem iz San Prancisca v tukajšnjo i luko. Japonske ladije ostanejo od 27. maja do 12. junija v Seattle. Vsak mornar in vsak častnik dobi posebno dariio v spomin na Ameriko. astnikov in mornarjev japonskih Matuhazi, ki je povedal, da so delav- I dajo infornttacije, kojc mo^jT Mi ' V°jnih ^ ktWB prideJ° V krat" ske razmere na Japonskem skrajno: pre(i vsem stvame ne pa pristranski žalostne. zavite, kakor se to žalibog čestokrat Nadalje je govoril tudi Nemec Bru- j dotraja povodom obiska ljudi, ki pri-no Wagner, ki je povdarjal. da je v hajajo v Ameriko, da potem spišejo Nemčiji zavladala vsled militarizma \ kafc spis> ;.e?ar namen je podučiti nepopisna beda in siromaštvo, in da j rojake v starej domovini o tukajšnjih le socijalisticne organizacije položaj J razmerah. delavstva nekoliko izboljšajo. Te or-j Veseli nas, daje družba sv. Mo-ganizaeije namreč v toliko pritiskajo horja, ktera je za vzdrževanje Slona javnost, da so oblasti prisiljene j venstva na Koroškem, kakor tudi , odkazati brezposelnim kaka javna ! drugod, dosegla neštevilno zaslug.1 jn j p 7 p F j K dela, da pri tem saj toliko zasluzijo, prva med našimi slovstvenimi druž- j Jutulllll da si zamorejo kupiti nekolikoJ bami, ktera je po-lala med ameriške —o— kruha. Slovence svojega zastopnika. Isto- Nato je tajnik pročital resolucij^dobno pa izrekamo tudi popolno na-chicaških brezposelnih delavcev, kte- ^^vuverjenje in prepričanje, da bodo ri žele, da bi se našim poslanikom v vsa poročila o ameriškem Slovenstvu Evropi in drugod naročilo, da bi v stvamn. ne da bi se ozirala na stran-evropskem in drugem inozemskem ča- karstvo. ktero >e žalibog v novejšem sopisju perijodično objavljali poro-; času sku>a zanašati ta.ii med slovenske Američane. Obžalovati je. da ne\vyorška slovenska kolonija odličnemu gostu ne more prirediti sprejema, kakoršnjega čila o položaju delavstva v Zjedinje-nih državah, ker le na ta način bode mogoče preprečiti veliko naseljevanje 'inozemcev, kteri škodujejo do- Nesreča na morju NEWYORSKA JADRANKA GEO. CHURCHMAN JE PRI NOVI SCOTIJI OBTIČALA NA PE9ČENINAH. Parnik Sylvan Eddy iz Bay City, Mich., je obtičal na reki Niagari. Zopet velik škanrfal | Položaj v Turčiji. nemškega cesarja.; Dokazi zarote. o o NEMŠKI CESAR VILJEM H., JE V CARIGRADU SO NAŠLI MNO-BIL GLAVNI VODJA ZAD- GO DOKAZOV O NAMERA- NJE STAROTURŠKE REVOLTE. V Carigrada so našli njegova pisma in pismene nasvete glede odprave ustave. VELIKANSKA BLAMAŽA. VANEM KLANJU KRISTJANOV. sultanovej palači so tudi našli mnogo denarja prejšnjega sultana. KABINET. Carigrad. 5. maja. MiadoturŠka komisija, ki preiskuje palačo Yildiz Kiosk, je našla nekoliko pisem nemškega cesarja Viljema II., kteri je pisal odstavljenemu sultanu Abd ul Hamidu in mu svetoval kako naj vprizori zadnjo revolto in klanje kristjanov v Aziji, da se na ta način znebi ustanove in parlamenta, ter da zamore še v nadalje zatirati svoje ljudstvo, ktero o Nemčiji in Avstriji neče ničesar vedeti. Komisija je na-šla tudi prepise sultanovih odgovorov. ktere je poslal na reakeijonarne nasvete nemškemu cesarju. Revolta na Turškem je tudi bila povod, da Carigrad, 4. maja. Čimbolj napredujejo preiskave o zadnjej po Staro-turkih in odslovljenem sultanu pri-rejjenej revolti, tembolj prihajajo dokazi na dan. da se je klanje kristjanov in tujcev v Carigradu preprečilo le na ta način, da je mladotur-ška vojska prišla pravočasno v Carigrad in odstavila sultana. Sultan je s svojimi sokrivci zatrdno sklenil, da se morajo dne 24. aprila vsi tujci v Carigradu pomoriti. Danes so v sultanovej palači našli več imenikov tujcev in kristjanov, ktere bi se moralo pomoriti. V teh imenikih so zaznamovane eelo hiše. v kterih tujci je nemški cesar v naglici potoval na ! prebivajo. Jednake imenike so našli otok Krf ni sicer malo preje, predno ! tudi v stanovanjih Staroturkov, kte-se je pričela po njemu nasvetov ana j re so nedavno prijeli in poslali v revolta v Carigradu. Viljemova pis- j 7JLpoTe. Nadalje se je dobilo dovolj ma so obudila po vsej Turčiji veli- ! dokazov, da so se v,a klanja v Arme-kansko senzacijo, in tu vlada še ved- j niji vrAiIa p(xl vodstvom staroturške-no obilo razburjenja m skrajna ogor- ^ odbora v Carigradu, in da je ta-čenost proti Nemčiji. Ljudstvo se še niošnji Vali dobi] Carigrada di-nikakor ni pomirilo. j rektllo iz suitaaove palače vsa navo- \ saki dan se množe znaki, da se j dila> kako se mu je zadržati pri k,a. in vsled tega so se pričele v raznih krajih pojavljati razne kužne bolezni, med kterimi se osepnice najhitrejše razširjajo. Pariz, 4. maja. Iz Adane se danes poroča, da so vesti o razdejanju katoliškega jezuitskega misijona v ime- novnem mestu, resnične. Tam so bile BIVSI VENZUELSKI PREDSEDNIK, CASTRO ODPOTUJE Razne novosti iz inozemstva. mačim delavcem v nepreglednej meri. ! bi bilo želeti, kljub temu pa konšta- tiramo z zadovoljstvom, da so nekte-ri rojaki v naglici sklenili prirediti našemu sostu poseben -prejemen ve- POMOČ NEMOGOČA. POROČILO DRŽAVNEGA ODDELKA ZA DELO. Delavski položaj v državi New York. čer. ki se vrši jutri zvečer v prosto- , Yarmouth. N ; rih hotela Vienna, na 2nd Ave. št. p0jntu v 89, h kterimi so vabljeni vsi newyori- v tukajšnjo luk je zavozila trojam. ki in okolicanski rojaki. S., 4. maja. Pri FUh neposrednej bližini vhoda v pr- državi1 ameriškej zemlji! ! Ker bode Rev. Trunk obiskal veči-—o— j no naših večjih naselbin, ga rojakom Albany, N. Y.. 4. maja. Državni I zaPadu kar najiskrenejše priporo-oddelek za delo je izdal svoje poro- ! <*amo- čilo za mesec marc in iz tega je raz- Odličnemu gostu pa izrekamo: is-videti, da se je brezposelnost - —-1 ^^ dobrodošel na SVOBODNEJ vem četrtletju tega leta v New York nekoliko pomanjšala. Poročilo se naravno nanaša le na nnij-ske, ali organizovane delavce. Medtem, ko je bilo preje 37 odstotkov delaveev brez dela, jih je bilo v mi-nolem četrtletju le 21 odstotkov brez zaslužka. Najbolj se je razvilo delo pri transportnih družbah, kakor tudi pri »delovanju kovinskih izdelkov in po tiskarnah. Stavbena obrt, kakor tudi v tovarnah za obleke, se časi niso poboljšali, kajti naročila, ktera prihajajo, so veda* le majhna. Le v mestu New York tudi atavbinska obrt napreduje, kajti letos se gradi 60% več hiš, kakor se jih je gradilo v istem "-asu lanskega leta. ZOPET POŽAR V TENEMENTNEJ HIŠI. 100 LET STAR. Kadi, pije in je srečen. St. Louis, Mo., .4. maja. Najsrečnejši človek v St. Louisu je brez-dvomno Simon Bildstein, kajti on se nikdar ne jezi in ima tudi vse, kar si poželi. Poleg tega je včeraj slavil tudi 100. rojstni dan. Starček je zaprisežen nasprotnik prohibicijoni-stov in onih ljudi, ki trdijo, da tobak škoduje zdravja. On namreč rad pije opojne pijače in kadi tobak ter trdi. da je le s pomočjo opojnih pijač in tobaka dosegel lepo starost 100 let. Poleg kadenja se zabava tudi s čikanjem. Vsaki teden porabi jedno galono whiskeva "Old Rye". borna jadranka George Churchman iz New Yorka na peščenine. Voda je pričela vhajati v ladijo in tako se je hitro napolnila z vodo. Na krovu je j bilo naloženega mnogo stavbnega lesa. kterega je pa valovje odplavilo. Jadranka je odplula minoli petek iz Hal if asa v New York, toda med viharjem, ki je divjal minolo soboto, je zadobila veliko luknjo. Ladijo bodo skušali sploviti in popraviti. Buffalo, N. Y., 4. maja. Jekleni tovorni parnik Sylvan Eddy iz Bay City, Mich., je na potu v Tonawando na reki niagari pri Horseshoe Reefu zavozil na peščenine. Razni parniki so mn zaman skučali pomagati in tako ne bode preostalo nič druzega, nego parnik prepustiti valovomr Mož-tvo se je rešilo. • Mladoturki ne bodo vlado novega sultana Mehmeda V., kajti o njem se že govori, da je absolutističnega nagnenja. V javnosti se dosedaj naravno 5e ni ničesar zvedelo, iz česar bi bilo oklepati, čemu novi sultan ni priljubljen. Med Mladoturki se pa vedno bolj množe zahteve. vsled kterih naj se tudi »edanji sultan odstran.. Včeraj so tukaj obesili pet duhov- : nov, kteri so bili sokrivci zadnje re-volte. Tudi duhovne so obesili na nih prostorih, kjer zadovoljili z i njll kristjanov.. Da nes so našli v palači Yildiz Kiosk tudi več vreč zlatega denarja, kterega so dosedaj zaman iskali. Nekoliko denarja, ki je bil last sultana so našli tudi v vojnem ministerstvu. Xadalje so našli v palači bivšega sultana tudi 500 glasovirov in skoraj 10.000 revolverjev, kteri vsi so bili last bivšega sultana. Odkar ?o odstavili sultana Abd ul Hamiaa, so iz njegovega harema ooesiti na jav— i . . ... ...... . njihova trupla ' oraj TsaJn dan pošiljali njegove nastanjene neke vrste šo^ke sesstre, kterim pa mohamedanci niso nič ža-lega storili. -o- VELIKANSKI ŠTRAJK V BUENOS AYRES. Promet v glavnem mestu Argentine je popolnoma ustavljen. Buenos Ayres, Argentina, 5. maja. Tukajšnja delavska zveza je organi-zovala velikanski štrajk, kteremu se j--* pridružilo najmanj 200,000 delaveev. kteri so sklenili 48 ur štrajkati, da na ta način protestujejo proti nastopu policije in vojaštva proti delavcem dne 1. maja, ko je bilo nekoliko delavcev na brutalen način umorjenih. Žrtve zadnjih policijskih in vojaških izgredov proti delavcem so tekom včerajšnjega popoludneva pokopali. Ves promet v mestu danes počiva in na ulicah ni videti nikjer tudi samo jeduega voza. Le tu pa tam se pojavi kak voz ulične železnice, ki j vozi v varstvu vojaštva in policije. •Gledišča so bila včeraj zvečer skoraj j popolnoma prazna, kajti ker ulične i železnice ne vozijo, ni mogel skoraj ! nihče priti v gledišča. V nekterih glediščih se predstave sploh niso vršile. Tekom včerajšnjega dneva je bilo ; kacih 600 osob aretovanih. Včeraj je policija tudi zasedla neko hišo. j v kterej so se baje zbirali ruski te-■ roristi, ki so nameravali izvršiti nek : napad. Prebivalstvo je v strahu, da I bodo štrajkarji onemogočili dovoz ži-j vil v mesto. Položaj v Rosario je skrajno kritičen in pričakovati je, da nastane i tudi tam generalni štrajk. i Čin blazne ženske. Več itanovnikov se je onesvestilo. vsled dima Včeraj rano zjntraj je nastal požar v tenementnej hifta 4720 na 3. Avenue Brooklyn Borough t New Yorku in imenovana hiša je kmalo zgorela. Pri poiarn sta bila dva otroka nevarno poškodovana, dočim se je Štirinajst osob v dimu onesvestilo. Šest druzih stsnovnikov je bilo več ali manj ranjenih in poškodovanih. Neka mati si hotela svojega stanovanja, ki je bilo plamenu preje ostaviti, iatfar niso bili njeni otroei rešeni. Naraščaj v Centralnem parku. Bizoni v newyorškem coologičnem vrtu v Centralnem parku so se pomnožili za jednega, kajti Mrs. Buttercup, ali bizonovka, je povila krepkega dečka, ki je prvi, kar se jih je tekom zadnjih sedem let narodilo v Centralnem parku. Včeraj popolu-dne je komisar Centralnega parka zajedno z drugimi uradniki imenovanega parka mladega bizona krstil in mu je dal ime Bil!. Coologični eksperti trdijo, da taka "beštija" izredno hitro raste in da bode kmalo postal Adonis bizonske rodbine, na kterega bodo stari prerijski bizoni gotovo ljubosumni. Požar v Panlaboro. Velik del vasi Paulsboro, N. J., je včeraj zgorel. K sreči so prihiteli ljudje iz vse okolice in so tako požar omejili, ker inače bi vsa vas zgorela. Gorelo je tri ure, predno se je posrečilo preprečiti nadaljno razširjanje ognja. Škoda znaša $25,000. Pri gašenjn je bil neki Prank Ale nevarno poškodovan, kajti vsled dima se je onesvestil in padel raz strehe neke goreče hiše. Tudi dve ženski sta se v dimu onesvestili. Razstrelba smodnika rovu. v premogoveni Pittsburg, Pa., 4. maja. V premo-govem rovu Arona, ki je last Keystone Coal Co., se je dane« v globo-bočini 2000 čevljev pripetila razstrelba smodnika. Razletel se je velik sod smodnika in pri tem je bilw šest premogarjev nevarno poškodo-tskUl žene v razne kraje. Včeraj so iz nje-j govega harema "peljali v 45 kočijah 1 njegove žene v Štambul. V vsakej | kočiji sta bili po dve ženski. Danes -o peljali ravno tje 15 kočij žensk. Vse'ženske so nastanili v raznih hi-| šah, vendar pa še ni znano, kaka bo-i de njihova o^oda, kajti o tem Mlado-j turki še niso določili. Kabinet, kterega je dne 30. aprila ustanovil Tevfik paša, ki je tedaj postal veliki vezir, je danes podal o-stavko. Novi sultan ji naprosil Tevfik pašo naj se še enkrat posvetuje s svojimi tovariši glede ustanovitve novega kabineta, vendar se pa bode v kratkem ustanovil povsem nov ka-"binet, kajti sedanji ministri so še Dva možka osumljena, da se bavita | Preve* konservativni in priučeni sta-s to kupčijo. remu reda- _,>_ j Tukaj se tudi zatrjuje, da namera- 1 vu novi sultan v kratkem obiskati ! razne dežele azijske Turčije se je sedaj ustanovilo in velikim v^ zirjem je bil imenovan Hilmi paša. Rim, 5. maja. Iz Carigrada se br-zojavlja, da so v sultanovej palači zaplenili pismo, ktero je bivši sultan pisal nemškemu cesarju Viljemu, kterega je prosil za pomoč proti Mla-doturkom. A ko bi mu nemški cesar pomagal odpraviti Tstavo in parlament, potem bi Nemčija zajedno z Avstrijo dobila v Turčiji velike koncesije. Tudi odgovore nemaj začasno pomanjkanje odstranjeno. Aintab. 4. maja. Beerune, kteri so pribežali semkaj pred nahujskanimi I.. dovedel deklico Minnie Priedrieh mohamedanei, kteri so morili kristja-v' nemoralne svrhe. Sodišče je sta- ne, so danes nastanili v -posebnih vo-vilo prvega pod $1000 in druzega pod jaSkih Šotorih v okolici tukajšnjega $5000 jamčevine. : mesta. • Adana. 4. maja. Novi governer. ktereea so poslali semkaj Mladoturki. je dal ameriškim protestantskim -misijonarjem posebno vojaško stražo. ktera jih spremi v Hadjin. V turSkej Armeniji je 5e vedno na tisoče kristjanov brez hrane in vsega potrebneea, kajti v razdejane kraje dosedaj Še ni priila nijedna pomožna Kaznovana radovednost. V Patersonu, N. J., so iz taino&nje višje dečke šole izključili štiri dečke, ker so prihajali kljub prepovedi na' ve zbali šče dekliške višje šole, kjer eo sc deklice vežbale v telovadbi. Vsled tega so se učiteljice pritožile in posledica temu je bila, da so sedaj deč- pkspedicija. Vse polno žrtev zadnje-ki za nekaj časa izključeni is šole. j ga klanja kristjanov Se ni pokopanih Stafford Springs, Conn., 4. maja. Mrs. B. Nister, kterej je te dni umrla njena jedina hči, je včeraj s sekiro napadla Chas. E. Emoryja, kteri jej je prinesel iz tiskarne žalna naznanila o smrti njene hčerke. Emory je na ta način zadobil smrtne p°šli0€-To- jej pa nikakor ni zadostovalo in tako je vzela revolver ter ustrelila svojega dve leti starega sina Bernarda. Vse to je storila v hipnej blaznosti, kajti, ko je šel njen mož zjutraj na delo, je bila še popolnoma zdrave pameti. Zblaznila je brez-dvomno vsled prevelike žalosti za svojo hčerko. Emory bode okreval. Toča v VirginijL Norfolk, Va., 4. maja. Zadnji vihar, ob kterem je padala velika toča v vsej Deep Creek imenovanej pokrajini, je napravil za najmanj sto-tisoč dolarjev škode. Skoraj ves pridelek krompirja in jagod je uničen. Zgube se ne more več nadomestiti z novo setbijo, kajti sedanji čas je za to že prepozen. Zjedinjene države pripoznale carja Ferdinanda. Washington, 5. maja. Vlada Zje-dinjenih držav je pripoznala bolgarskega kneza carjem Bolgarije. Predsednik Taft je sporočil našemu poslaniku za Bolgarijo in Rumunsko, naj sporoči Bolgariji čestitke Zjedi-njenih držav. Straus postane poslanik. Washington, 4. maja. — Oscar Straus, bivši tajnik za trgovino in delo, je bil danes imenovan poslanikom Zjedinjenih držav za Turčijo in M. Rockhill poslanikom za Rusijo. Rockhill je bil preje poslanik na Kitajskem. John Leishman, sedanji poslanik v Turčiji, gre kot tak v Rim, da nadomesti Griscoma, ki izstopi iz diplo-matične službe. Gomez se je vrnil v Caracas. Carficas. Venezuela, 4. maja. Predsednik Vicente Gomez, ki se je mndil teden dni v Maraeayu, se je dans vrnil v tukajšnje mesto in prevzel zopet vladine posle. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravilo. V KRATKEM V ECUADOR. Perzijski šah se je udal ruskim zah tevam in privolil v reforme. MRAZ V EVROPI. San Sebastian, Španska. 5. maja. Bivši venezuelski r>redsednik Cipri-ano Castro, je dospel iz Pariza -eraka j. od kjer potuje dane> dalje v Santander. kamor pride v kratkem tudi njegova žena. ("astro naznanja, da potuje potem v republiko Ecuador. kjer l>ode <-akaI nadaljnega razvoja položaja v Venezueli, nakar se sitoma vrne nazaj v svojo domovino. 0 sedanjem venezuelskera predsedniku se je izjavil, da je takti nezmožen da se ga bode ljudstvo krnulo naveličalo. Za vso njegovo *molo so pa odgovorne baje Zjed. države. Petrosrrad. 5. maja. Tz Teherana v Perziji se javlja, la • je perzijski šah privolil v vse reforme, ktere sta od njega zahtevali K u sij a in Anglija. Obe državi sta storili vse potrebno, da izposlnjeta Perziji državno posojilo, ktero dobi Perzija, kakor hitro se vrše volitve v novi parlament. Kolin, Nemčija, 5. maja. Tekom zadnjih dni je vladala po vsej Nemčiji prava zima, ki je napravila na polju in v vinogradih ob Reni obilo škode. Na Westfalskem je še čevelj na debelo snega na zemlji. Beda med siromašnim prebivalstvom bode sedaj še večja, kakor običajno. iT Nesreča v vspenjači. Včeraj popoludne se je v glavnem poštnem poslopju pripetila nesreča s tem, da so ljudje skušali v četrtem nadstropju vspenjačo prehitro osts^-viti. Pri tem je nekdo odprl zavoro in vspenjaea se je pogreznila za par čevljev, tako. da je več ljudi padle nazaj v«vspenjačo. Pri tem je bil nek Italijan nevarno ranjen in so ga morali prepeljati v bolnico. Tudi drugih deset ljudi, ki so bili v vspenjači je iblo poškodovanih, vendar pa ne nevarno. t Krvava osveta. Čifut Mendel Weinstock ki je sta^ noval v hiši 65 Ludlow St. v New "iorku in ki je delal pri nekem krojaču, je včeraj ustrelil Rosie Cohe-novo, da se jej tako maščuje, ker se ni hotela z njim poročiti. Ko je to storil, je tudi v svojo glavo pognal svinčenko in na mestu obležal mrtev. Rosie Cohen je bila stara šele 16 let in je stanovala pri svojej materi. Zvečer je prišel morilec v njeno stanovanje, kjer so ga hladno sprejeli-Ko je mati deklice odšla v drugo sobo, je deklico vprašal, se li hoče z njim poročiti. Deklica je takoj izjavila, da se to ne more zgoditi in takoj nato je pričel čifut streljati. Vsled dvojnega umora je po vsej okolici zavladala taka razburjenost, da se je pred hišo nabralo toliko ljudi, da je morala priti na liee mesta policijska rezerva, da je napravila na ulici zopet red. Denarje v staro domovine pošiljamo za $ 10.35 ............ 50 kron. za 20.55 ............ 100 kron. za 41.10 ............ 200 kron. za 102.75 ............ 500 kron. za 205.00 ............ 1000 kron. za 1020.00 ........... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c kr. poštni hranilni urad ▼ 1L do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New Tork Bank Draft FRANK CAKSER 00, 82 Qortljndt St,, New York, H. T 8104 St, Olalr Ave., K. 1L, Cleveland, Ohio. "CUB MMOr (•corporation.) LOUIS BEN EDI J>.. Place of |iur of the corporation and *idtWMi of above officer* : 82 C'ortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, W. y. Za oele rclj« lirt za Ameriko in Canado......... " po! leta I«to $3.00 1.50 m m^to Ne-w York . . . 4.00 pol leta za mento New York . .2.00 Evropo za v s« leto . . . . 4.50 " " pol leta.....2.50 ' etrt leta .... 1.75 "GLAS NAROMA" izhaja vsak dan izvzema nedelj in praznikov. "GLAS NARODA' ("Voice of the People") leaned ery , exc ept Sunday Holiday*. Su ••cription yearly £i.00. and Ailvarti.Hementii on agreement. l>opi-: re^ p<►!pii-a in o-obnorti !»e ne nati.-n«*jo. [>enar naj -e blagovoli pošiljati po — Money < »rd»*r. Pri •)pr>*m*-mbi kraj« naročnikov tropini, da nam tn !i prejšnje mo naslovnika. publiki, potem bi to pomenjal* m-koletno izgubo ▼ zneska 223 nov dolarjev aamo sa zveziiaa Polef tega bi imela nranieipsKne ob-lasti vsako lato po 86 milijonov dolarjev zg-ube na gostilniških licenci h; delavci, ki ao lapoaleni pri obrtih izdelovanja pijača, bi zgubili vaako leto na plači po 66 milijonov dolarjev; farmerji bi imeli vsako leto 110 milir-jonov dolarjev zgube in tovarne za izdelovanje steklenic in strojev bi zgubile vsako leto vsled prohibicije po $20,000,000. In m<-sto tega bi imeli pri nas: pokopano svobodo, prisiljenost, sveto-liliustvo. — That's all. Jestvine. Mi, kakor tudi veČina naših čita-teljev, smo pristaši varnostne cari-nc, kajti prepričani smo, da je treba obrt in delo uomače rodbine varovati pred konkurenco družili rodbin — ker so nam srajce bližje, kakor suknje. — Samoumevno pa je, da mora biti tj varstvo pametno. Oklop je vedno koristen, dokler se ga lahko nosi in na/na ni, da hitreje najde- I dokler ni pretežak. Ako pa posta- Dopisom »lov : r-o-tljat vam naredite ta na- "GUAS NARODA" Cortland t St.. New York City. Telefon 4*W7 Cortland t. Prohibicija. O prohibiciji le neradi pišemo, kaj- ne pretirano močan in težak, potem je gibanje ovirano in končno postane tak oklop za nosilca tudi osode-poln. Pristaši varnostne carine smo vsled tega. ker je samoumevno, da je treba domačo trgovino čuvati pred inozemsko konkurenco. Na ta način se čuva tudi domače delo in domače delavstvo, kakor tudi zaslužek delavstva. Varstvo domače obrti obstoji pa tudi v tem, da se skrbi za to. da so zamore po možnosti za nizko carino uvažati surovine in da se domače ljudstvo ne obdavči le na ta racin, da se pobira davke le na potrebščine, temveč tudi na premoženja premožnejših slojev prebivalstva. — Vsled t etra zahtevamo varstvo do- (Mupwoi Tudi patieijk ja iaaa-1* mnogo poate. tu laawiih h3 so bdi vrfteoa at*»~ be aa o&eo in šipe a» padala ▼ adfca med prestrašene prebivalce. Telefon je bil na ve5 krajih poškodovan. — Marsiktera žena je hitela tilitftffal klicati svojega moža is tovarna, da hiti na poškodovani Čudno je pri tem, kako ao hfle poškodovane nektere osobe. Olive Pha-len, usmiljenka v mestni bolnišnici, je bila ubita; padla ji je opeka raz poslopja na glavo. Nekega možkega je vrglo ob tlak, tako, da je na mestu mrtev obležal. Še nad sto drugih je bilo močno poškodovanih; imeli so ]M)lomljene roke, noge, ali pa so bili pobiti na glavi. Vse to se je zgodilo v petih minutah in ta vihar je pustil veliko zlih posledic. Vendar doslej nam ni znano, ako je prizadet tudi kak Slovenec. Pozdrav. Radoslav. ▼ M South Lorain, Ohio. Cenjeno uredništvo:— Poročati Vam imam žalostno vest o smrti našega rojaka Antona Udo-viča. Dne 24. aprila po noči je namreč nek nepoznani zločinec napadel imenovanega rojaka in (Kooee.) XL T Ako se osi ramo v soeijalao in eo- cijalno-politično literaturo tri, štiri leta nazaj, ne dobimo nobenega dela, ki bi se resneje pečalo s tem "syndi-calismeanti-parlementaire ali rivolu-tionair''. Zlasti na Nemškem in v Angliji so bili prepričani, da to gibanje kmalo usahne. Njegov glavni propovednik in teoretik Fernand Pel-lcutier je legel v najlepših mladostnih letih v rani grob in sindikalizem v resnici ni bil še nikjer priznan kakor nov socijalističen sistem. Celo Werner Sombart. svoj čas profesor na vratislavskem (Breslau) vseučilišču, sedaj docent berolinske trgovske visoke šole, znani pisatelj; Pereet iz gorskega življenja češkega T kor pa je Karri«* i kar ja pokazal sad«JHi Fniima fatib, ko ao ae ktem prorakovaa^a "Komusbtiioqp Manifesta" izpolnila ravno v nasprotnem smislu, nego sta »rp»tils in sestavila ▼ teoriji Kari Marx ter Friderik Engels — ravno tako je pokazal sindikalizem kmalo, da je zadela marsiktera njegovih krogelj, ako ne poleg, pa vsaj mnogo preko cilja. Mnogo idej je ostalo vzlic temu. Sindikalizem je prinesel v delavsko vprašanje nove strani in te se razvijajo dalje. Iz Francije je našel jako hitro pot v Italijo in Holandijo. Kakor se zdi, pa so se navzeli Italijani tistega sindikatističnega duha. ki so se ga na Francoskem vsi zmemeji delavski elementi že otresli. Slovensko podp. društvo Poljub. slovite knjige ' * Sozialismus uud so- ljudstva. Spisala Karolina Svetla ziale Bewegung", ki je prevedena v uku desetih let, kar je izšla prva izdaja, že v sedemnajst jezikov, omer' v peti izdaji tega dela (190o) sin. rojaka in njegovega | kalizem le mimogrede, češ, da v krat-. ___^ _ ^ prijatelja Cirila Škapina in sicer z I kem izgine, dasi priznava na drugem j premišljeval*in prevdarjal. kako bi nožem; Anton Udovič je dobil več, mestu (str. 137) možnost, da se pro-; se od danes naprej obnašal napram ran in sicer na roko, nogo in na tre- j letarijat polagoma vendarle na vzame ; nje.j ? Globoko, zelo globoko so ga buh, dočim je dobil njegov tovariš le j francoskega duha. | ganile ujene pikre besede> ^^la krepek udarec po glavi, nakar je; v šesti izdaii svoje knjige, ki je! je, da bi se še dolgo po poroki jezil (Nadaljevanje. * Dolgo se je sprehajal v tihi noči, ti s tem vprašanjem se itak ostalo ameriško časopisje bavi skoraj vsaki dan V ostalem ie tudi pisanje o tej neumnosti skoraj nepotrebno, kajti v uvodnih člankih naj se po našem mnenju razmotriva kaj tacega, kar je podučljivo in kolikortoli koristno, kakor o dnevnih vprašanjih, politiki j o gospodarskem razvoju te ali one j f>i,rti in domačega dela potom .i. /el. Našim rojakom, ki žive v J rarine progtega uvoza železa, kož. vol-• »> red njem zapadli. kakor tudi na za- | ne m gJignjh surovin. Poleg tega naj padu i j ujm, je prohibieijsko vpra-!tu(Ji lastniki večjih posestev plaeu->:.nje .lovor, znano, kajti tam ga za- . j, j0 vef-je davke, kakor sedaj, iisorejo vsaki '-as v pol ne j meri oku- Ako pa uvedo carino na jestvine, obliki ciste ali pa po- pred vsem na sladkor, potem pome-Ker se pa naši ame- nja to podražitev jedil za domače riški sodržavljani skoraj vedno ba- prebivalstvo in to nikakor ne pome-vU- dni in s«; je končno zaključila pri javnem predavanju, ki se je vršilo v Chicago, 111. Mayor llose je povedal vse ono. kar sp da pove- kr-ze u-dati o prohibiciji. K Ui___ 1 :_ J___ 1.; ___I fx»manjšali in sicer za deset odstot kov. Delo se sicer še lahko dobi, t« Hvala Bogu, da nimam kaj slabega poročati, kajti pri nas se še precej dobro dela, ako primerjam tukajšnji j položaj z onim v druzih krajih, kte-rih kriza še vedno ui ostavila. Glede i h.riz.e u i mam kaj slabega poročati, le 11 pa je _o\o i toliko jo čutimo, da so nam plačo ril morda tudi lakim ljudem, ki so prohibicijonisti. je njegov govor velike vrednosti, kajti tudi med prohi- , j- . . > -, ' 1 . da radi tega ni potreba nikomur sem- bic jonisti si je našel mnogo prista Kev \sled tega na stavkov i/ njegovegti .ajamo nekoliko govora: prohibieijoniat ičrio nakar srečno ušel. Ko se je potem vrnil j ^zgja na kraj napada, je našel tam ležati Udoviča v svojej km. Imel je še toliko moči, da ga je peljal v svoj dom, kjer ga je za silo obvezal in naslednje jutro (mesto takoj!) pozval zdravnika, kteri ga je dal takoj prepeljati v bolnico. Tu so nesrečnika [ov _ 1908, je posvetil temu gibanju že celo poglavje in objednem pristavil. da je to, kar piše o njem, samo 4' ei ustweilige Auseinandersetzung''. Prav resno tega gibanja sicer še vedno ne smatra. PaČ kakor nekako perverzno igro nervoznih dekaden- mu je odtekJo že toliko krvi, da je bila vsa zdravniška pomoč zaman in da je nesrečnik umrl. sicer takoj operirali, toda po noči. „ „ .. . . S psibotapijo si je možno pac raz- j lagati revolucijonarni sindikalizem, a i samo dotlej, dokler ne vpoštevamo . . ; drugega, nego njegove teorije. Pokojnik je bil star 19 let m je; doma iz Rakeka na Notranjskem,, S^&alizem *e razlikuje od dru-kjer ostavlja očeta in tri sestre. V socialističnih sistemov, kakor n. bližal svojemu posestvu. Tega si ni Ameriki je bil deset let, toda pri|^ Marksizma, zlasti v tem, da je I bil prej svest, dokler m stal skoraj 1 tukaj šele praksa rodila teorijo. Teo- itlk ob plotu svojega vrta. Tu je neti nadoma začul radosten vzklik, nekdo nu "njo. Ali je hotel zlomiti njeno trmo in jej ^ nadalje dokazovati zgolj iz kljubovalnosti, da je on gospodar in hoče to ostati vse življenje? Jo je li res zelo jezilo, kar jej je napravil T Kaj mu poreče, ko se snide z njo? Niti na misel mu ni prihajalo, da bi mogla svojo grožnjo uresničiti, tega ni smatral za možno. Ljnbi Lukaš je mislil, da se še vedno sprehaja po polju, ki se je razprostiralo za gostilno, a medtem se je bolj in bolj oddaljeval in se nehote podpornem društvu ni bil. Zanj se jo zavzel rojak Ivan Svet, ki je nje-! riJa je na te nastopajoče pojave, . . . j so bili le izraz trenotnega razpolože- 12 hlse mu .le tekel naproti; bila je gov bližnji rojak m sorodnik, oziro-. ° 1 i . . i , . - . - j-, -j . ■ nia. smatrala kakor novo nastopaio-1 siuztinja. ma svak, kteri mu je priredil dosto- J . 1 r j tendenco v razvoju delavskega Od tod njena zmota jen pogreb. Ker pa pri njemu tudi ni bilo toliko denarja, da bi se pokrili izdatni pogrebni stroški, s a rojaka A. Eisenhard in Štefan oteia-nič nabrala med rojaki $12& za po-gieb. Ta svota najbolj dokazuje, ^a-ko je bil pokojnik priljubljen med tukajšnjimi rojaki. — Pokojnika smo vprašanja. Ud rodi gospodinja. ni h d - ranah in nedolžnem papirju Lukas se je ustrašil, obšla ga je zla — kjer je. kakor znano, možnost špe- ; slutnja. kulacije neomejena — je spoznala| — Gospodinja? je vprašal z negotovim glasom. — Odkod naj se vrača ? Mesto da bi odgovorilo, je dekle Kako je za moglo tribanj' postati \ Ameriki tako veliko ! Ker je povprečni ameriški trgovec neke vrste strahotepec in po-ieg tega tudi političen trot. Kot tak -< boji zameriti se -vojim odjemal-•■♦m. \ -led tega se rado udaja vsem kaj hoditi, kajti tudi tu je obilo ljt»-di. ki se vedno iščejo dela. ker jih je mnogo prišlo iz inozemstva. Tem jt seveda težavno dobiti delo. kajti delovodje jih niti ne pogledajo. Naznanim naj tudi. da smo dne J9. aprila vklenili v zakunski jarem naša rojaka Ivana Beleta in Nežo Krašo-vec. Pri svatbi je bilo vse prav dobre volje. Obema želimo vse najbolj-strankam. samo. da - .hrani odje-i - ' , - , , . se. — Sedaj se nameravata kmalo • alee Pole" tega tudi nikdar ne iz- ..... . , ,, . oženiti se dva vdovca, o kterih poro- . ršu sw>ji!, državljanskih dolžnosti , , , _ , . ■ , , , , k: bodem morda kmalo lahko poro- ir tia takem političnem gnoju potem i i»rohil»icija vspeva. Prohibicija tvori r, , - . 1 d Pozdrav vsem rojakom, /a naše ljudstvo dandanašnji večjo nevarnost, nego vsi zločinci, kar jih I imamo v deželi. liode li prohibicija stalna? — Zgo- d-.vina nas uči. da temu ne more biti j L""^1 gospod urednik:— • .jk<• . Države New Hampshire, Ver- V sredo 21. aprila smo imeli v na-mor.-. Massachusetts, Iowa, Nebraska šem mestu močni vihar, ki je rušil i druge so imele po več let prohibi- j poslopja in zahteval več človeških cijoni-t r ne zakone, ktere so pa mo- | žrtev. Ljudstvo je bilo po celem metale odpraviti. Maine in Kansas sta stu prestrašeno, tako na domovih, pokopali dne 23. aprila z m^o za-! sv°j° zmoto iU sato ^etirirala. dušnieo. Na grobu sta mu zapeli v Jean Latapie je-pisal o sindikaliz slovo pevski društvi Prešern Fla-\mu v "L" H.imanite" z dne 2. okt.; ninski raj. Obema društvoma, iakor j 1?*08: 'Revolucijonalni sindikalizem | pričelo plakati. tudi pevovodji Mr. Novinščku tem ' >» «iogma, nobena abstraktna SL' vendar godi? je silil Lu- potom najiskreneje zahvaljujemo za teorija, temveč nov nazor, ki Si je v njo, boljinbolj vznemirjen, - ves trud. | prilorii že odlično mesto na socijai- tako stoJls tu m eakast Zaka3 Pozdrav rojakom/ in rojaidnjam. ; no-znanstvenem polju. Pri pomni ti je | j^si šla že davno spat? Zakaj pla-Ivar Svet. t; eba, da ga niso ustvarili nikaki čes? akademični govorniki in nikaki aka- — &ako ne stala tukaJ in Lincoln. I1L : demični teoretiki. Ti so ponovno po-!kala- Je ibtelo dekle. — ko nam je Spoštovani gospoa urednik:— skušali vplivati nanj, ali bilo je za-, gospodinja odšla za vedno! Take ne Tukaj delamo v- treh premugovih , rran, kajti od delavskega življenja 1 dobimo več in tudi če b* jo šel z lučjo rovih, toda dela se vedno siaoie. kaj-1 poznajo samo gotove strani, ki jim »skat na konec sveta! Vsi, kar nas t v dveh rovih delo skoraj popolno- I jib je razkril kdo reklame željnih so- J" bilo tu. smo jo hvalili radi njenega ma počiva in v retjem se dela ie po j .irugov. Ajih spisov ne čitajo mno- ^brega srca, odkritosrčnosti in reda. IG ur na teden. Vsled tega naj nihče i go in jim ne pripisujejo nobenega po- Na vsakega je prej mislila nego na-ne hodi sem za delom. Le one roja- sebnega vpliva, ker se preveč odda- se, vsakemu je rada napravila uslu-ke, ki žive v temperenčnih krajih, ljujejo od prvotnega materijalizma go, za-se se ni brigala prav nič. Tudi povabimo, naj pridejo semkaj, kajti! delavcev. Če se hočejo takozvani j vaš otrok ne dobi več take matere, lastniki saloouov žele. da bi prišli k "' intelektuelni" in "teoretiki" pre- .Mali črvi ček jo je že poznal, kako se njim taki ljudje, ki imajo kaj denar- pričati o tem, naj se potrudijo v seja. kterega pa pri nas radi 'abega verno Francijo med kovinske delavce. I.'elavci teh industrij vsaj sedaj nič ne filozotirajo", ampak omenjnjejo v 1!enotku vso svojo pozornost vprašanju. kako si izvojujejo še v tednu pol sveteBarbara Zm 2j«dii^ene države Severne Amerike. Sedež: Foreat City, Pa. lakor^oriraoo dne 31. januarja IHZ v driarl Peaasyfva^fc. AIAXJZZJ UVEBL, P. O. Bas »74, MAJtTm 08ESŽAN, Bes SI, Wal L t*ja£k: IVAH TELBAJI, P. O. Bex M7. Faraat 0tty, Pa. n. tajnik: AJTTON OŽTTB, Utt B. MU Sfc, Otoratead, OMa. Blagajnik: MABTDT MUHlO, P. O. Bes M7, Ftrat Vi*,, Pe KADCOBS1KI: MASTEN GBBČMAK, pndaadnlk KABOL ZAIiAIL, I nadzornik, P. O. Box 547, Fonat Pjty FBAlf KNATELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Ai *»ck, Pa. FRAJC iUNK, UL nadnomik, 60 Mill St., -o—o- POROTNI IN PRIZTVNI OD BOB: PAVEL OBBEQAB. predsednik poratna«a odbora, JOSIP PBTEBNBL, L porotnik, P. O. Box 95, WIBoek, IVAN TOBNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, fini OHj, DopiM naj aa paailj«jo I. tajniku: IVAN TBLBAN P. Parcaft Otty, Pa. Draitrano glaaflo ja "OLAS NABODA.' —T^—V——V—1T'" "V " 1A "jfi ■Učitelja angleščine, francoščine in nemščina, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učite^ I fna Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slorencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi ie radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v koriat, (jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas [Naroda** 83 Cortlandt St., New York. A" »■ i. ■V"* ■ »V1" Zdravju najprimernejart pijača, je L E I S V PIVO ktero je varjeno iz najboljšega irapertiranega čtrškega nt .-l^ -t. naj nikdo ne zamudi p^s ga vsv«. jo .astno L.i ; « ^ • svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter sc cob? v vsci, :»o.»s;r. gostilnah. Vse podrobn'-sti zveste pri Geo. Tr«• nikar-ju 'IZ S: »»* x ■ kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC IEISY BREWING COMPAQ CLEVELA.-ND, O. I.ukaš ni vedel, kako je prišel v go? Seveda ona sama me je silila Martin Gornik. Cleveland, Ohio. obdržali prohibieijo. Toda v Ban-2oni, Maine, je bilo lani aretovanih toliko pijancf-v. kakor nikdar jjopre-je, kajt' na vsakih 14 prebivalcev ie kakor po trgovinah in tovarnah. Pričakovalo se je še kaj hujšega od na-j:lo došlega strašnega viharja. Okrog dveh popoludne se je jelo bil po jeden aretovan radi pijanee- nagloma temniti, da so po vseh hišah vanja in kalenja miru. Jednako je in tovarnah nažgali luei. V kaki uidi razmerje pijancev napram pre- četrt uri se je popolnoma stemnilo, bivalstvu v vseh druzih krajih pro- zablisnilo je parkrat, zatem gromelo, hibieijonistiene države Maine in rav- j nakar se vsuje ploha in potegne mo-ro velja tudi o prohibicijonistič- <*an vihar. Vihar je butal kakih par nej državi Kansas. Prohibicijoni- minut in med tem so žvenketale šipe -ti rudi zelo radi govore, da pijančevanje razdira rodovi ne in da deluje sploh demoralizujoče. Dejstva nas pa uče„ da v nijednej drngej državi republike nimajo toliko ločitev zakonov, kakor baš v prohibieijonističnej državi Maine. Prohibicija toraj ni nic druzega, kakor povsem navadno svetohlinstvo v obliki jezuitskega zavijanja oči in varanja samega sebe. Ako bi se prohibicijonistična nesmisel v resnici uvedla po vsej re- v izložbah, podirali se dimniki in obračali se težki "vozovi na ulicah. Veliko poslopje Co-operator Stove Co. se je sesulo v prah. Lahko bi zgubilo življenje do 650 ljudi, med njimi do 200 deklet, da se vsi niso pravočasno rešili. Ambulance vsega mesta so bile poklicane na pomoč na razne kraje mesta; in med drvenjem ambulantnih vozov so drčali gasilci vse križem s stroji in lestvami ponesrečen- dela ni. To ie toraj kriza, miroma newjerseyski vrač. kterega vsakdo občuti. — Prosimo rojake, naj nam sporoče, ako se kje boljše deln v ro- vih in tovarnah, da si zamoremo sta-' po.'-'tka. pa opemurni delavni nje nekoliko poboljšati. Pozdrav. Andrej Sproger. jej je smejal, ko mu je dajala jesti, dobro je vedel, kdo skrbi zanj in ga negnjf mesto matere. Znova je osirotel in nii tudi z njim... Lukaš se je oprijel plota. - Gospodinja je torej odšla? je zmedeno ponovil velikokrat, ker ni mogel verjeti, da bi bilo vse to res, kar je slišal. Seveda je odšla! Kako bi ne Frontenac. Kansas. Cenjeni gospod urednik:— .la se je tukaj ustrelil naš rojak Ivan zato. da vodi teorijo sindikalizma. Račič, ki je imel jedva 21^1et, doma. svojem postanku iz srede de- is Krškega na Kranjskem. Vzrok ne-lovskega gibanja torej ni sindikali-srečne mladenieeve smrti je dosedaj zim sam na sebi izbruh vročih anar-še nepoznan. V stari domovini o- : ho-socijalistov. Morvee je oh žasu stavlja stariše in brate, tukaj pa ene- ko je nastalo in se preganjalo na ga strica. Pokojnik je bil član pod- Francoskem toliko soeijalističnih pornega društva sv. Barbare št. 47 i strank, zašlo vanj mnogo socijalistič-v Frontenac, Kans., ktero ga je spre- \ pisateljev in ti so hoteli dati te-milo k zadnjemu počitku. Bodi mu ! mu gibanju svojo teorijo prav pose-svobodna žemljica lahka! ben izraz in smer. Tukaj delamo pri Pittsburg & Che- Revolucijonarni sindikalizem se je rokee Coal Co. še precej dobro, kajti j pojavil na Francoskem takoj z letom dela se vsaki dan. V druzih premo- ; 1848. Teoretiki, ki so ostali kasneje, Latapie govori / vso silo proti teo-; retikom. toua on sam je s svojimi najožjimi somišljeniki vred reden so-i bila odšla? mu je dekle trpko oči-jtrudnik listov kakor 4'Mouvement ! talo. — Vsaka bi bila šla odtod, ako Rojakom naznanjam žalostno vest. Socialiste", ki so ga ustanovili ravno : "i jej bil prišel kar s tremi deklicami pod okno plesat. da se je vse treslo! A zakaj sle jej napravil to sramoto T Saj mi dobro vemo. da se to ni zgodilo. ker je bila morda hudobna, marveč zato. ker je bila poštena — saj ima Človek oči in ušesa, da vidi hi sliši, če tudi ue bi hotel. Ona, tako pridna ženska, je morala iti tik pred poroko služit med tuje ljudi, morda celo na Nemško. Da, gotovo na Nemško — kam bi bila šla drugam? Morala je v tujino, vsakdo iz r.aše okolice bi se jej smejal! Ljudje so govorili, da nima Lukaš druge napake nego to, da je malo nagle jeze; sicer so ga imeli za dobrodušnega in ljubeznivega človeka, ki ni bil v stanu nikomur namenoma kaj zalega storiti: pokazalo se je, da s • ga vendarle dobro poznali in pre-sojevali. Ne le, da je očitanja svoje 1 ustne služkinje poslušal do konca, bilo mu je tudi med njenim jokavim pripovedovanjem zelo čudno pri srcu, skoro ravna tako. kakor bi se bil pro-budil iz neumnih sanj, ki so ga dolgo mučile brez vzroka in iz kterih se ni mogel izkopati na noben način. Naštevanje Vendulčinih vrlin iz pripro-stih ust iir'brez predsodka je napravilo nanj večji vtis in ga prepričalo bolj nego najtehtnejši razlogi, ki bi hoteli dokazati, komu od njiju se pravzaprav godi krivica. ?ovih .rovih pa delo bolj počiva, tako, da imamo tudi pri nas še vedno mnogo ljudi, kteri čakajo na delo, ktero po ni lahko dobiti. V rovu št. 6 se je z delom skoraj popolnoma prenehalo. tako, da se iz njesa vzame na dan jedva do 250 ton premoga. Vsled tega za sedaj ni svetovati nikomur hoditi semkaj za delom. Ko se pa delo izboljša, bodem o ten! takoj sporočil. Pozdrav rojakom širom Amerike, Vam pa, gr. urednik, želim obilo vspeha. Mihael Kok. Oropana železniška blagajna. V Pejskretšumu na Pruskem so tatovi z dmamitom razstrelili blagajno na tamkajšnjem kolodvor« ter odnesli 60.000 mark. so hoteli spraviti ta duh v gotov sistem. To prvo dobo imenuje Lagardelle "perijodo predsindikalizma' \ Ta doba viharjev in preobratov je že minula. Stranka se je sporazumela s strokovnimi organizacijami. Obe skupaj se hočeta boriti ramo ob rami za svoje ideale. Koliko se to posreči in koliko časa bo vladal mir med obema taboroma, je vprašanje prihodnjih dnij in od tega je odvisen tudi nadaljni razvoj sindikalizma. V stranki so se pričeli pojavljati zadnje čase skrivni kritični duhovi. — Zmemeji elementi delajo na spravo. Brez dvoma je sindikalizem jako važen pojav. Izpočetka je hotel pre-včeri vse ostale soeijalistične sisteme, tako Marža, Proudhona itd. Ka- sobo. kako je pristopil k oknu, kjer je za življenja svoje ranjle stal tako pogostoma premišljevaje o ljnbezni in zvestobi svoje prve ljubice. Tu je stal tudi onega večera, ko se je ona bila preselila k njemu in je on ves srečen gledal tja proti svetlemu zapadli. domišljajoč si, da bo od tega trenotka življenje ob njeni strani ravnotake svetle sanje. A medtem se je končalo vse drugače '. Videl je v duhu Vendulko, kako je v tej temni, tihi in tužni noči hi-uia z užaloščenim srcem proč od njega v tujino, da bi se tam ponujala za služkinjo Bog ve kakim ljudem... k temu; ko je videla, da delajo moji stariši sitnosti, ni hotela, da bi.me radi nje preklinjali: ali mi ne bi bila vsaka očitala, da sem več dal na be-s.-de svojih starih ljudi nego aa njene? Da, njen značaj je bil od prvega počet ka vedno čist, kakor suho zlato, vedno se je bolj ozirala na mojo čast, nego na svojo ljubezen; in za to se jej je taka prigodilal Muči! sem jo radi nedolžnega poljuba! Kadi mene se jej bodo vsi ljudje smejali, radi mene ne sme sedaj ve« poznati ne očeta ne doma, mora se klanjati Nemcem — ali ne, ne, tega vendar ne dopustim! Takoj jutri poj-dem k staremu; vse mu povem, in Zaman je stopil od okna. da bi se ion. bo moral Poiskati svojo hčer in ga lotile druge misli; ni se hotel uda-i f3 8Poro«tl» ^ odpuščam od sebe ti svojim občutkom in se pustil omeh-|Castn° ln brez Jeze* ako tako * č-ati od njih, ni hotel niti poslušati1 Prevel*ega sovraštva do mene. Kdor glasov v sebi. ki so govorili v prilog |bl 81 hotel delati 12 mene norca-njegove neveste - a naj je pogledal, i TZfdavim! A k->e naJ bi stari i&ka,f kamor in na kar je hotel, povsod so'Kam naj Poši,iam za s»_- poznale sledi njene delavnosti, ako je bilo vse snažno, kako lep red je vladal pri najmanjši stvarici! Na vsako malenkost je pazila, vsakega opravila se je lotila z ljubeznijo, naj ničesar ni pozabila. Res, z lučjo v i roki bi ne bil našel njej enake! Ko st je ozrl proti zibelki, nad ktero jo je» tako često videl sklonjeno od skrbi, se mu je jelo srce trgati, sedaj šele ga je premagala prava bridkost. Zakaj je ni bilo več tu. zakaj je pravzaprav šla od njega? Ker je ona bolj spoštovala mater njegovega lastnega otroka nego on sam. Tn tudi če bi bila desetkrat kriva, j'1 konečno zakričal tako glasno, da jo služkinja na tihem plakajoča ob zibelki skočila po koncu. — ali ni že zaslužila na meni. da bi imel z njo potrpljenje? Očitam jej sedaj njeno trdoglavost, a takrat mi je ta ugajala. ko je ona meni ^a ljubo odklanjala ženina za ženinom, dasi ni imela niti najmanjšega upanja, da bi se bila kedaj vzela! Takrat sem jo za to poveličeval in povzdigoval do neba, in nobena njena lastnost mi ni tako ugajala. Kar imenujem sedaj svojeglavost, nazival sem tedaj stanovitnosti Ktera deklica bi mi bila kedaj odpustila, ker sem si vzel dru- (Konec prihodnjič.) NA PRODAJ. Radi odhoda prodam pod zelo ugodnimi pogoji hišo z zemljiščem vred. Hiša je 3 leta stara in novo« barvana, poleg nje je novo zidana klet in hlev za dve kravi Zemlje ja jeden in pol akra, jeden aker je ugoden za stavbo in pol akra je vrt za soeivje in je zasajen s sadnim drevjem. V bližini je več novih premo-govib rovov. Za ceno in natančna pojasnila obrnite se na: Lawrence Malle, Box 81. Skidmore, Kansas. (4-6—6) Kje je moj brat FRAN PLANTA-RIČ? Pred dvema letoma je odšel v Ameriko. Pretečeno leto je stanoval v Conemaugh, Pa. Prosim cenjene rojake, Se kdo ve» kje ae sedaj nahaja, da mi Vae tozadevne stroške mn prav rad povrnem. Ignatius PlantariČ, Škof-* Loka, Kranjsko, Austria. (4-6—5) ''"S*' i:,- ■ r ' ■r * ■ mm tfoinl UuLflk JUHOLMMHII dam 24. januarja 1901 ▼ državi Sedež v ELY, MINNESOTA. U&ADMDD: Ara, B*. P. O. Bm 67, DiiiliA, tajnik, P. e. Box 434, Bj, _ tajnik, L. Box 983. Roek rrjar MVtE, blagajn*, Box 106, Ely, Mm NADZORNIKI: Wf». VTBANT, pred—dnik udsorneg* odbor«, Got. 10* Ar«, ta*« ta iMnm, O. tTAM FBQCO&C, dragi nadaornik, P. O. Box 641 Bi »i »A, lfiu. KLOBUČAR, tretji nadaosraak, 116 — 7«h 8«., Caloaet, POROTNI ODBOR: ITBBRZtSNLK, Aaa, Pa EVAH H. GOBAR, drugi porotnik, 6913 Bailor St. ITi» M5ERHAR, tretji porotnik. Box 96, Ey, Muk f tedeedaik porotnega odbora, P. 8 Box 136, mtrmok., DR MARTIN X TVEC, 711. N Cku«D St. Jobet, BL Aroku aaj blagovolijo pobijati tn kfM, ^tmmmU «4ot aa glavnega tajnika: GEORGE L. BR0ZLCH, Boa 634, p* «»qj«h tajsika ia oobana aaj pošiljajo krajema P. e. Box 166, Hy, Miaa., pa ai«j«at ■iilip flu ia kiajoraih kJtii aaj puihj* Aaptikat tajnika Maate. •d strani krajamik MUr Jihiti ali porotnega odbora: IVA* KXKutKIK, Pa Pridejaai awcajo kiti mati umorjenega deteta. — Ia re« je 3a vprašanje poolujočega inšpektorja priznala, da je morilka svojega 'novorojenega otroka. — Samsa je pripovedovala, da je šla nekega rmr nega jutra mimo tovarne "linoleum", kjer so jo obšle slabosti in je padla v omedlevico. — Dve un pozneje se rave in poleg nje je ležalo —r novorojeno dete. — V obupu, ker ni imela kam položiti glave, zapuščena od vseh, ne vedoč niti, kdo je pravzaprav pravi oče otroku, in nehoteč novorojenčkom pomnožiti vrsto nesrečnikov za enega več na tem svetu, ga je udarila s kosom lesa po glavi, ga ubila in potem vrgla v omenjeno jamo. Nesrečna Samsa — ki napravlja vtisk zelo inteligentne ženske — je bila odpeljana v zapor in oddana dež. sodišču. ŠTAJERSKE NOVICE. Požar je uničil posestniku 1 j« "GLAS VAMDA. Drobnosti KRANJSKE NOVICE. V Ameriko Dne 19. aprila se je z junega. kolodvora v Ljubljani odpeljalo r Ameriko 62 Sloveneev in 40 Hrvato* 4006 K iriavne podpore je dobila klerikahoa "Zadružna zveza" v Ljubljaai ea ustanove revnih gojen-oev "Zadružne sole". Cigani na Dolenjskem imajo zla-v novom* - em okraju zopet svoj pravi eldocado. Človek se nc sme prikazat* na piano, kajti precej ga obkoli tmfia napol naeih, nadležnih ciganov, ki mu ne dado prej miru, da *e jim j» odkupil s kakim darom. In več kdo da reč hočejo imeti. Po vrhu pa kradejo kakor srake in delajo ftnde r gozdu in ca polju. Podaljšanj« vodovoda v Radovljici. Mestni, zastop je vzprejel jedno-glaano projekt za podaljšanje radov- ! Ijiškega vodovoda, toda le proti ianrtetra, ia se vsakokratna za mesto j potrebna množina vode radi podaljšanja eiž ne zmanjša. — Podaljšanje j« preračunjeno na 81.000 K, in sicer aa Hraše - StudenČice 25.000 K. aa Pred trg 12.000 in za Ljubno 44 006 K Krašovcu pomagalo; sodišče ga je obsodilo na jeden mesec strogega zapora. Ljubljanske občinske volitve. Klerikalcem se skomina po Ljubljani. Skoro dvajset let se že pehajo, da bi zavzeli obč. svet, a kadar so še po- j ksusili svojo srečo, vselej so bili po Joštu iz okolice teharske skedenj in drvarnice, v kterih je bilo precej krme in velika zaloga drv. Škoda znaša nad 4000 K. Uboj pred celjskim porotnim sodiščem. Dne 30. jan. 1909. sta prišla oče Anton in sin Miha Vodep k Iv. Vodep v Jeleah pri Planini na obisk. Ker so bili dobre volje, je šel Ivan Vodep pred hišo in ustrelil enkrat s samokresom. To pa je razburilo zunaj stoječa fanta Zeliea in Freceta, ki sta si streljanje prepovedala. Iv. Vodep je pa vseeno še enkrat ustrelil, na kar se je začl pretep med' La Provence njim in Frecetom na jedni in med A. ter Mihom Vodepom ter Zeličem na drugi strani. Zelič je dobil pri tem od Mihe Vodepa tri smrtne udarce z drvom po glavi, tako da je takoj izdihnil. Pa tudi Anton Vodep je bil težko ranjen. Navzoči tretji obtoženec Arzenšek pa je oba Miha ia. Antona Vodep šuntal z besedami: "le ga!" Oba Vodepa se zagovarjata, da sta bila napadena od Zeliča in Freceta. Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja in soudeležbe pri istem ter potrdili vprašanje na prekoračenje silobrana pri Mihu Vode-pu. Sodni dvor je nato Antona Vodepa in Arzenšeka oprostil, Miho Vodepa pa obsodil pc par. 335. kaz. zak. v 5mesečni strogi zapor z 1 postom vsak teden. Zaprli so v Mariboru 161etno služ- s .'Jerrr :tt l^-^Kfin siad KRHANJE PAŠNIKOV. fllocMi paniki odptofafo is NEWY0RKA: AUSTRO - AMKKTKAlfA PROGA. V Tzst ta Bako. Martha Washington ...... 8. maja Argentina................ 19. maja Alice .................. 2. junija Laura.................. 9. junija Oceania ................ 16. junija Martha Washington .... 23. junija Argentina .............. 7. julija AEee .................. 2L julija Laura .................. 28. julija WHITE STAR PROGA V Southampton. Oceanic ................ 12. maja Teutonic ................ 19. maja Adriatic ................ 26. maja Majestic ................ 2. junija Oceanic..................9. junija Teutonic................16. junija !>ir Vsem rojakom v Evelethu, Minn., kteri pridejo sedaj is stare domovine in objednem tudi tistim, ki še niso pri nobenem podpornem društvu, se naznanja iz urada društva sv. Ime Jezus št. 25 J. 8. K. J. v Evelethu, Minn., da je sedaj pristop k društvu znižan za 61.50; prej je stal pristop $4.50, sedaj samo $2.00. Torej ne zamudite te prilike, da ne bo sa kterega prepozno. Veliko je Slovencev v Evelethu, ki ne pripadajo še nobenemu društvu, torej ne zamudite lepe prilike, ki se vam sedaj nudi, ker društvo je objednem tudi v dobrem finančnem stanju; ima gotovine čez en tisoč dolarjev ter šteje 160 članov in 50 članic. Objednem pa opozarjam vse člane društva, ki so naseljeni izven Eve-letha, da svoje mesečne prispevke Adriatic................23. junija j bolj redno pošiljajo, zakaj člana, ki Majestic................30. junija < ne plača svoje mesečnine, se po Jed- Oceanic ................7. julija Teutonic ................ 14, julija Adriatic ................ 21. julija Majestic ................ 28. julija s FRANCOSKA PROGA. V Havre La Provence ............ 13. maja La Savoie .............. 20. maja La Bretagne ............27. maja La Lorraine i.............3. junija 10. junija La Savoie ............. 17. junija La Lorraine ............ 24. junija La Provenoe ............ L julija La Savoie .............. 8. julija La Touraine ............ 15. julija La Bretagne ............ 22. julija La Provenoe..................julija RED STAR UNE. V Antwerpen. Zeeland.................. 8. maj* Kroonl-nd .............. 15. maji Lapland ............ ... 38. maji Vaderland .............. 29. maja Zeeland ................ 5. junija Kroonland ..............12, junija Lapland ................ 19. junija Vaderland .............. 26. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland .............. 10. julija Lapland ................ 17. julija 1 kinjo L. Juvan iz Črnuč pri Ljublja- j Vaderland .............. 24. julija 1 ni, ker je hodila po potrebi v vas v , Zeeland ................ 31. julija notah tepem. Tudi letos so namera , ............ , . , . , - - ... gospodarjevo blasrajno m mu odne.-ia vali naskočiti obe. svet m pn volit- j , 1 _ vah postaviti svoje kandidate. Ka- Stavka v kamniški prah arm. Dne 19. apnla dopoldne je, kakor poroča "Nawwi" pričelo stavkati delavstvo v kamniški praharni. Izmed približno (00 d* laveev jih ne stavka kakih 15. Vzrok -»lavke je. ker je vojno ministrstvo podaljšalo delavno dobo za ene aro. ne da bi se povišala plača. Deadaj se je de'alo od 7. ure zjutraj do 6- ure zvečer, vojno mini-sterstv« pa hoče, da se dela od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Nesreča. Dn 19. aprila je na Savi j ▼lak podrl delavca Frana Lukača ter naa zlomil no nogo, roko pa ežko po^-odoval. Prepeljali so ga t dei bolnico v Ljubljani. Marijino bratovščino je hotel opehariti. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je vršila 19. aprila kazenska razprava proti Ivanu Kra-šovira, bivšemu mizarskemu mojstru, ki pa. le več let ne dela, in sicer zaradi prestopka poskušene goljufije ua sSodo Marijine bratovščine. Kra-šovea je umrla v ljubljanskem Jose-finaena svakinja Neža Hočevar in bila bet večletna članica od društva pokopana. Ker ji je pa izginila •iradkvetia knjižica, napravil je načelnik Franjo Maver duplikat. Nekaj dna potem je pa prišel Krašovec z iavia»» knjižico k društvenemu bla#ray*kn Štefanu Klunu ter zahteval 96 K, češ da je bila svakinja od zaveda Jo^efinuma pokopana, drusi dan pa /e izpremenil svojo trditev, ter aafcdt, da je pogreb preskrbela Auersperg. Blagajnik mu svote iz previdnosti ni hotel ia#ej izplačati, končno se je pa rikaiaie Krašovčeva lažnjiva trditev — m kadi dognalo, da je Marijina bi |>a»Wiin pogreb preskrbela in da j* VM obdolženec društvo opehariti sa 66 KL Vse laž njivo zavijanje ni sknpno 2G0 K. Povožen je bil na graškem kolodvoru čistilec vozov Hafner pri pre- j mikanju. Hafner je bil na mestu mrtev. . i Obesil se je pri Sv. Antonu v Slov. Goricah viničar Damiš. — Bil je ja-ko "pobožen". Premeba posesti. Palmovo hišo v Celju je kupil Slovenec čevljar Maček. Iz prisilne delavnice v Mesendor-fu na Štajerskem je ulell kaznjenec T v. Auer. KOROŠKE NOVICE. Novorojenčka je vrgla v stranišče neka nuna. ktera je že dalj časa kot postrežniea neke bolne gospe v Grab-štajnu na Koroškem. Dognali so. da je otrok živel. Mater so odpeljali k celovškemu sodišču. RAZNO TEROSTL Požar v Dunajskem Novem mestu hišni preiskavi je našla policija vse je upepelil Arfej za 2000 obiskoval-polnn vlomilneira orodja. Dne 19. cev, ki je bil la>t tvrdke Kittel in aprila je tržaška policija aretirala Morvides. 32 let starega težaka Josipa Tieni j Bismarckov spomenik. Umetniško iz Trsta in težaka Ivana Milič iz Tr- i društvo v Frankobrodu je sklenilo sta. Tudi ta dva sta imela pri sebi ! ob Reni postaviti knezu Bismarcku najraznovrstnejše vlomilno orodje, | ogromen spomenik. Spomenik odkri-električno žepno svetilko, močan že- jejo 1. aprila leta 1915, ob lOOletnici Jezen drog in amerikansko kljueav- | Bisn.arckovega rojstva, nico. ktero so gospodje vlomilci imeli za svoje študije in poskuse. zinski nemškutarji so se že pripravljali, da pojdejo klerikalcem na pomoč in klerikalci sami so že prav pridno pobirali pooblastila pri volil-kah. Toda naposled so vendar vrgli puško v koruzo, spoznali so, da ni zanje prav nič upanja na kak uspeh in da bi žalostno pogoreli. Dočim so soc. demokratje, dasi so vedeli, da bodo propadli, vendar pogumno postavili svoje kandidate, se klerikalci še tega niso upali storiti, še na dan niso upali priti. PRIMORSKE NOVICE. Štirje svedrovci aretovani v Trstu. Tržaški policiji se je posrečilo aretovati vlomilce v "Banco mohi-iiare". Policija je aretirala 32 let starega delavca Antona Prelza in njegovega druga 31 let starega delavca Riharda Luis, oba iz Trsta. Aretirana sta bila v trenotku, ko sta šla na novo svoje tatinsko delo. Pri AMERICAN LINE. V Southampton. St. Paul ................ 15. majaj Philadelphia ............ 8. maja New York .............. 22. maja St. Louis ................29. maja Philadelphia ............ 5. junija St. Paul ................ 12. junija New York.............. 19, jnnija St. Louis .............. 26. junija Philadelphia ............ 3. julija i St. Paul................ 10. julija New York .............. 17. julija St. Louis............. notinih pravih suspendira; če se mu kakšna nesreča ali bolezen pripeti, naj krivico zapiše sam sebi, zakaj če ou neče podpirati društvo in Jedno-to, potem tudi društvo ali Jednota njega ne more. Objednem opozarjam tudi vse člane, kadar potrebujejo ktero bolno podporo, da si pri društvu izposluje zdravniško spričevalo, kterega naj zdravnik izpolni, ker na navadna zdravniška spričevala se bolna podpora ne bode nobenemu izplačala. — Člani izven Eveletha pa naj pišejo I. tajniku po zdravniška spričevala. Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše Jednote. Ivan Škrabec, tajnik. (4-6—5) Kje je VALENT. MAJNIKt V Ameriko je dospel v začetku meseca marca. Dospel je v New York ■ parnikom od American Line, dva kovčeka odposlal je pa po francoski progi. Naznanil je naslov njegovega bivališča Glenwood Springs Colorado, kamor smo tudi kovčeke odposlali ter mn objednem pismeno naznanili. Ker nam je pa pismo vrnjeno, sodimo, da njega ni v zgoraj označenem kraju. Prosimo cenjene rojake. Če kdo ve, kje se nahaja, da nam nemudoma naznani. — Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. M. ' ~ " 300.000 OZDRAVLJENIH! Cema M ie-Mje trpeli r 300.000 za r&jmtjni bolezni boluJoCUi ljudi, med katerimi J« bfl?' mnogo ta.c Hi. katere m> drual s* v odi 1» Unv-■tki -Se Mtavtll kot meoadravljive. je bilo ozdravljenih po občeznanih zdravnikih »lavnega Colllmji N. V. Medica! Iaatltata. Ne obupajte! Ako ate Se tako hudo in dolgo bolni, omenjen! sdravatkl Vaa lahko ozdravijo. Pridite takoj (ali pa pISite v V&ftem materinem Jeziku), in oni Varn bodo odredili najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo ppmagala. da bodeto v kratkem zopet popolnoma zdravi! NIKARI ne poverite Vaie^a xdravja la Collins N. Y. Med. InS.b®So*no«»tl neizkuAenlm tdrnvnlkom! In ae — dnjte Me zapeljati po ogrlanlh nrodcovorntk Svetovno znani med. Profeaor Dr. K. C. COLLINS, Ustanovitelj Pridite in se posve- »dravllnlh zavodov! tujte z našimi zdrav- Colllaa Y. Medical Inxtltut je nafnta- niki, kjer lahko govo- ''j*1, aaj*ane»ljlve|*l in najboljši, katerega rite slovensko. zdravniki so izkušeni in za Vas zavzeli. kateri se bodejo PoSteni vestni zdravniki, čista sveta zdravila in najtilr.je cene! Specialist za kožine bolezni, bolezni oti, ušes, nosa in eria! Itu.z-lične. tudi najtežje operacije izvrši z sisurnim uspehom dobri izvfž-bani Chirurgic! Ako toraj iiolujete na kateri kolisibodi zunanji ali notranji bolezni. ali nu tuj ti i spolni bolezni ter ste mogoče i- zastonj iskali pomoči pri zdravnikih in zastonj trosili denar, opišite točno Važo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite p<> obširno knjigo W-lovek. njegovo iivljenje In zdravje", katera se Vam takoj odpošlje ako dopoSijete v pismu za ir» e. pofttnib innmk. Ta knjina obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami. V.-;« pisma nasljavljajte na: The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in p^tek od 7. do 8. are zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do i pop. Dr. J. J. McGLADE Dr. J. F. COYLE, Zdravnlika ravnatelja. Kje je ANDREJ RIHTERŠIČt Prej je bil v Roslinu, Wash., in sedaj ne vem, kam je odšel. Prosim cenjene rojake. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali pa naj se sam oglasi. — Joseph Rihteršii, P. O. Box 122, E velet h, Minn. (4-7-5) POZOR ROJAKI! ! ZviSanje obrestne mere. 1 Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z naom. zav«to ▼ LJUBLJANI, Kongresni trg št 15. obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloga po iT I I 4 'S N HAMBURG AMERICAN V Hamburg. Blueeher ................ 12. 24. julija i jMfarolxnajdeno garantiran« maille i> ple»*Jte la niobnulee, od katerega » « ___i tsdnlh lepi lasje, brki la brada papal zrastejo f Jtevmarisem aH trgao]' LINE. maja noma nogah, rokah in mi odstranim. Amerika ................ 15. maja Cleveland (novi) ........ 22. maja I President Grant..........26, maja Kaiserin Aug. Victoria .... 29. maja ; DEUTSCHLAND........ 5. junija ; President Lincoln........ 9. junija j Cincinnati (novi) ........12. junija j Bluecher .............. 1(J. junija Amerika................19. junija Cleveland .............. 26. junija , President Grant ........ 30. junija : pelaema odstranim. Kotne sort je oCesa, bradovlcc ia oscbUaa kril« Vam p« Potne nog« k«r Va» V S dneh popolnoma odstranim, da' J» to vesnicm se itnU f600. Upralafto k P JAKOB VAHCIC, P. O. Bex 69, CLE TELA«, 0. takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ron-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4*75. Po 4Yi, % naložen denar se za celo leto preje podroji nego po in za 8 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje t našo posojilnico. Pošiljatve za Zjed. držare posreduje' t t rdka FR. 8AK8ER CO., 109 Greenwich St., New T«*. Upravni svet, ! Zvišanje obrestne mere. ! Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, nay pifte po lepo slikani slovenski cenik. Cene so aelc nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po ccnik. Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapahoo St.. Donvw, Cola. Vlak je odtrgal v Trstu 191etnemu Francu Bajcu obe roki ter mu raz-me^aril .-podnje telo. Bajec je služil v neki žganja rni. Sumi se. da bi se bil utegnil zgoditi samomor. Pri Sv. Andreju v Trstn so potegnili iz morja truplo mornarja Antona Luceo iz Sibenika, kterega je bila strašna burja 23. jan. vrgla v morje. Sedem hazardnih igralcev je zasačila policija v Gorici ter jim seveda vstavila prepovedano igro. Zapisala si je tudi njihova imena; čaka jih primerno plačilo. Detomor. V neki jami blizu sprehajališča Sv. Andreja v Trstu je našel vrtnar Ferluga oir.^t, v kterem se je nahajalo truplo novorojenčka, kteri je po konstatiranju zdravnikov umrl nasilne smrti. Policija je pričela seveda takoj poizvedovati po materi. Okoli polnoči je v ulici Ottavi-ano Augusto policaj aretiral neko mlado žensko, ki je brez cilja, nekako izgubljeno tavala okoli. — Na inšpektoratu drž. železnice so spoznali ▼ njej neko 221etno natakarico Marijo Samsa iz Velikih Mnnj pri Voloe-ki. i« kaznovano radi brezposelnega klatenja in tatvine. Ker je bila mla denka zelo slabotna, so na inšpektoratu začeli sumiti, ni !i ta ženska SEVERONEMŠKI LLOYD. V Bremen. Kronprinz Wilhelm ...... 11. maja Fricirieh der Grosse......13. maja 10.000 rublje v odškodnine za Av- ' Kronprinzeesin Cecilie----18. maja strijca obstre^jenega na ruski meji. Kaiser Wilh. der Grosse----25. maja V decembru 1905. je bil tehnik Ce- Prinzess Alice.........;.. 27. maja levic, sin notarja v gališkem obmej- Kaiser Wilhelm II....... 1. junija nem okraju TThnow, obstreljen od ' Kronprinz Wilhelm...... 8. junija | nekega ruskega obmejnega vojaka. Prinz Friedr. Wilholm .. Celevič je padel, ruski vojaki so ga Kronprinzessin Cecilie pubrali ter prenesli na rusko Po dolgem trudu šele so dobili sta- 1 Barbarossa AVSTRO-AMERIKANSKA O (prej« bratje Cosulich.) s Najpripravoejsa (n najcenejša parobrodna črta za Slovstu* 1 straj- I Friedrich der Grosse riši sina nazaj. Vršila se je pravda, ki je končala s tem, da je plačala ruska vlada odškodnine 10.000 rub- Ijev. Dnevnik s 500 stranmi za dva vinarja. Francoska vlada izdaja tak časopis. Vsak dan je tiskanih 600 strani, vsaka stran ima 4 kolone. List se imenuje "Journal officiel". Prej je ta list še precej drag bil, dokler se ni zavzel neki socijalistični poslanec za brezplačno izdajanje tega lista. Njegov predlog ni bil sprejet, paČ pa se je določila cena listu 2 vinarja za številko. Vkljub temu se ta list prav malo prebira, ker nobeden noče takega zavoja papirja vlačiti domov. Slovanski kongres v Petro gradu. Petrograd, 20. aprila. Včeraj je bil tu otvorjen kongres ruskih društev, ki se zanimajo za slovansko idejo. Kongresa se je udeležilo 100 delegatov najrazličnejših društev. Po konstituiranju je bilo izvoljenih pet odr-sekov. Razprave kongresa so večinoma tajne. . 10. junija 1 15. junija 17. junija . 19. junija Kaiser Wilh. der Gross« .. 22. junija Grosser Knrfnrst........24. junija Kaiser Wilhelm II.......29. junija HOLLAND - AMERICAN UNE. V Rotterdam. Potsdam ................ 11. maja Noordam ................ 18. maja Rotterdam .............. 25. maja Ryndam ................ 1. junija New Amsterdam........ 8. junija Potsdam ................15. junija Noordam .............. 22. jnnija Rotterdam (novi) ........ 29. maja Ryndam ................ 6. julija New Amsterdam ........ 13. julija Potsdam /............... 20. julija ZA KADILCE! (drajcenor) po Heraagovina 84 h. (ripcener) po I7ot Posebno ceno u prodajalo«. Zalog« avstrij. fcooniš. in hare tobaka. A. Lofir, 26 E. 119. St, New York. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington" . ŠSGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKONL TRSTOM JM * lin ttffll Httta ti IIWT88C121 H. Mzradu U\ a pr-- ! uwaika } 12rJZL______ UJJMUA F« —. ML— •81 ZAQJB0T1................ . ftAKLOVCi............. ..... 11. 4r TUHTA a>' «______ Phelps Bro*. & Co^ Gol Ag«bf IMJfNLMlk 2 WuiiaftM Stmt *** VOtft ... » yt ■ iltitfi-r' iif. V padlaahovej senci. Karol May. V balkanskih soteskah. ai piett" moram vedeti, kake kajti NAŠI ZASTOPNIKI > poeblaščeni pobirati "PeeLacie li rii v»led masti mehak T" "StU ne sme biti mehak. Ali ne veš, da mora pilaf biti trd, mehak ai dober." "Ia ali se ti ne dozdeva, da pada oglje med rižT" "Te Bič ne de. Saj vidiš, da vse poberem zopet iz posode." Pri tem j-eže s prstami v posodo in skuša poloviti vse ostanke in sledove gnoja iz riža. Xehote se > pomnim na mojo ljubo Merzino v Ama- Francoska parobrodna družba mmk ČBTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE. INOMOSTA W UOBL^ Poatni p&rniki ao:l La Pro.ence" na dva vnak*........ ........14,300 ton. 30,00(i ki = * . La Savoie** >s ^ ..................12,000 K 25,008 Lorraine'1 , t ......................12,(500 25JS0C 'LaTouraine" ............ ... ..10,000 ^ 12.00C La Bretagn e"......................8,000 f 9,000 a ^asgogne" .......... .................. 8,000 9,00C Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORt corner Pearl Street, Cheaebrough Building 'wmiki odplajejo od sedaj aaprej Tedno «b četrtkih ot u • i^lidne iz pristanišča 6L 42 North River, ob Morton 8t- 9 •LA LOMtADOl • *UL FtOTIICi l§. •LA BAYOU 9š La Brotafne Y7 •LA LOBBAHHi I •LA PBOYEHCB •LA AAYOIB •LA LORRAINE •LA PBOVHTCl •LA SAVOIE swutfifk // i* mm iA^V VV 'S.^-rrr^ifi^iici, I«. 17. 1. 8. jnSja 1MB tm POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ustanovljena I. 1881. Stanje Hranilnih vlog nad 7 milijonov kroft. Varno in dobro se naloži prihranjen denar v slovenski domovini pri POSOJILNICI V CELJU, ki obrestuje hranilne vloge po 1 O 3 O plačuje rentui davek sama, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsako leto h kapitalu. Za varnost hranilnih vlog jamčijo poleg lastnega nad 350.000 kron znaiajočega rezervnega fonda vsi člani zadruge, kterih je nad 4.200 z vsem svojim premoženjem. Mnogo Slovencev živečih v tujini ima svoj denar naložen v nemških hranilnicah na manj Še obresti in manjšo varnost. Kdor hoče ta denar vzdigniti in preložiti v Posojilnico v Celju, ne izgubi nič na obrestih, ako pošlje njej knjižico, na kar bo dobil od Posojilnice v Celju hra nilno knjižico čez kapital in narasle obresti, ter bo tako naložil svoj prihranjen denar varno in dobro pri starem domačem zavodu. Sedanje ravnateljstvo Posojilnice v Celju obstoji iz sledečih gospodov: Predsednik: Dr. JOSIP SERNEC, vitez reda žel. krone III. vrste, odvetnik in,veleposestnik. LOVRO BAŠ, c. kr. notar in hiš posestnik, predsednikov namestnik, Dr. ADOJZIJ BRENČIČ, odvetnik in hišni posestnik v Celju, ROBERT DIEHL, veletržec in hiini posestnik v Celju, JURIJ DETIČEK, c. kr. notar in hišni posestnik v Celju, FERD* NAM) GOLOGRANC. stavebni podjetnik in hišni pos. v Celju, Dr. JURO HRAŠOYEC, odvetnik in dež. poslanec v Celju, JOSIP KOŽUH, gimn. profesor v Celju, ANTON KOLENO, veletržec in hišni posestnik v Celju, MIHAEL VOŠNJAK, inžonir in predsednik Zadružne zveze v Celju, Dr. JOSIP VREŠKO, odvetnik in hišni posestnik v Celju. lyRTMVW^ 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., New York, N Y CLEVELAND, O- Važno za rojake, ki nar ieravajo potovati v staro domovino z doDiin* * brzin&poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere >edneg> izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo naslovom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it dat odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d& pr-dt en dan pred oHhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi kdai pride v New Vork in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtnagu ter ga odpelje na parnik, /akar nima potnik nobenih stroškov, če kdo dospe v New York, ne ia D nam naznanil svojega p.Ihoda, nam laljko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se j.e rojakom, ne2iuG2ii u angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročitt nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelt v až^t za potujoče rojake, ker dandanes preži na vsth postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev ,1 ljudi dvomljiv« vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še p?t dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo vainr * koristno. Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. V»ai» * nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kia" - **■ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k oo&tn* hranilnica. Nikdar se že ni čnlo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane*^ tisof krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesite hranilnice aiJf^o«* jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrt*« od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Avstrijski denar ? kupujemo in prodajaznt pc dnevnem kurzu. Ako potuje? staro domovino in imaš večje-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kup«? ček za ljubljansko kreditno banko. Ta »i ček takoj izplačaj nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imaffr iz sure domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem d* vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplača mu le prezreti! Imateli v staro domovino koma K* ko pooblastilo poslati, obrnite se n» nas, mi vam ceno in brzo postreže do, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborost (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije svo$e vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel citnoatf. ko se domu vrne. Jfto si namenjen ženo, otroke, ali p* »vw<> nike, ter prijatelje v Antes ko vzeti, potrebuješ človeka^ kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo mm nas, ker bodeš naj pošt ene j« in najbolje postrešen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voinie lis] ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči mo rojake aa potovanje in oskrbimo \se potrebno tako, nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ells' lito d) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. > v, )