KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Dragi gospod Doropoljski! Odgovor : Pisati Vam želim o tem, kako sc imamo Ljuba Matilda! kaj na tem visokera hribčku Prav na veselem ^m sodjm tvoj. ,.enj isavj s, res kraju stoji Sola zusemska. Scdaj smo dob.li jdna učenk ^ ZvonJLek Litag nd Kd(J prav prijaznega gospoda uč.te ja. Prav epo bj sc č d , Nfl da,jnem avslrijskem ju v nas uci. Prav rada hodim v solo ker jc tako starodavnem mestu Splitu živi deklica Slo- lepo vreme kakor v pomlad,. Ptičke nam vL ^ » Zvonček N pojo jn rozice ze cveto. Vse ,e veselo za nas uredniku e jsal od tam akad ki of mlad.no zusemsko. Prisrcno _ vcselo nam je Sv Pellizzi/da ga je av ta nčenka opozo-i hoditi v šolo na ta visokMmb. Mcd potom rj|a m , y Saiim listu. kjer ste iideli cvetkc nabiramo tcr sc z njinn razveseljujerao. slov umeKtnik, ko dovrSuje .Kranjskcga Vam udana učenka Janeza". — Spomenik padlim junakom s!ov. Monika Vosatova polka cesarjevič Oton. Pa ne samo opozorila ., n. . nri i . . .„„ ga je na ta spis, marveč tudi znala ponoviti Na Zusrau, dne 29. februarja 19.7. skoro vso č||jv0 na pamet Da šeie dale- Odeovof 0<^ domovine znamo ceniti svoj jezik, milo s " slovensko besedo. Ljuba Monika! Ti si zares vesela deklica. Tebi je vsc Velenjeni gospod Doropoljski! vcselo. Naj bi ti ostalo to veselje vedno v & srcu, da bi ti bilo smehljajoče se živjjenje Tudi jaz Vam hočcm napisati par vrstic samo ena vesela pesem. — Nedavno spomladi kakor moje tovarišice. Stara sem trinajst lct je bil nek deček tako vesel lepe vigredi in prav rada liodim v šolo. Tukaj je jako (pa ludi tako razmišljen), ko jc opisoval prijetno, ker se vidi daleč na okrog Tukaj pomladno radost, da je napisal, kako Iepo je zelo tcplo in žc cvetejo trobentice in vi- pličice cveto in rožice pojo. Seveda smo sc jolics. Sedaj smo dobili novega gospoda mu smejali in tudi sam bi se bil rad, pa ni učitelja in ga imamo jako radi. Prav rada mogel v l.islno škodo. Naslednji dan je po- čitsm Zvonček. Najbolj tni ugaja pravljica: pravil pomoto in se veselil z drugimi. Zato Kaj nam pripoveduje naš dcdek." pa le veselo v življenje vsi! Srčno Vas pozdravlja Vam udana * Zofija Šarlah Dragi gospod Doropoljski! Na Žusmu' dne 27- svcčana 1917. Sedaj Vam hočem prvikral pisati, ker Odg°vor: sem v šoli dobila .Zvonček" od gospoda Liuba Zofiia! učitelja. Stara boni 14 let. Zdaj snio dobili .. , . ., .. . novega gospoda učitelja, ki nas tako lcpo . K.° ,se. 2b")f "arava v novo zlvljenjc. uči. Zdaji sem dobila lepo izpričevalo. V šolo le na!lcPsl ^ leta. Vsepovsod donijo glasnc jako rada hodim, ker se vcliko lepega naučim. Pe,SI?'- cveto vijolice m sc igrajo ribice v Pozimi imam čas v šolo hoditi. Jaljako r^da Poto^u- A tudl. cIovesk.o srce cuti tcdaj ob- berem .Zvonček", ker jc veiiko lepega v n°vltev v svo]' "ot"nJost.. Tudi v n,em se njem. Zdaj je pa to pismo dokončano in Vam ?bi.|ajo pcsm.ce - epc nush o bodočih a i v rokc podano ze Prezitl11 pnjetnostih, lepi spomini lcpih „ » , ' . ,. ,, „ , dni in drzne, vabljive nadc v bodočnost. Srčno Vas pozdravlja Vasa zvcsta Naj bi osta|a tako pOmladna pesem v tvojem Matilda Hernavs src" še dolgo, dolgo ! učenka na Žusmu. :i. —~« 208 •—— Vcltccnjcni gospod! Odgovor: Ptav radi čitam Zvonček. Mnogolcpcga ... R . , scm že prečitala. Tndi jaz Vam hočem pisali J par bcsedi. Zdaj je zopct vesela šola na jvoj list povc mnogo O vojski jc dancs Zuzmu. Učitclja imamo prav dobrega. Prav navadna bcscda, o dobrem učitelju pa samo mc vescli šola. Stara sem še ie 12 let. Upam, tedaj, ko ga Ijudje potrebujejo. Tudi otroci da sc bodcm še mnogo lcpega naučila. ra(]j pozabijo svoje prve učitel;e, ko rabijo Srčno Vas pozdravlja _ tuc)j njihove nauke. Upajva, da ne bo na Marija Skorjanc vagj goli nič takih učencev in ne učiteljev. Odgovo,: ^ ŽUSmU' ^6 2? ^3113 19'7' Cei"'eni g°sP°d Doropoljskl! Ljuba Marija! Dolgo časa Vam že nisem pisala, sedaj Tvoje pismo ni dolgn. Zelo me veseli, Vam pa pišem in Vam obenem pošiljam da se hočeš rada učiii. Življenje je vedna rešitev ugank v ,ZvonLku\ Sedaj obiskujeva šola. Kdor bi mislil, da se mu ni več Ue.ba z bratom Dušanom prvi razred zaposlovalnili učiti, že zastaja v svojem znanju. Neprcne- tečajev goriške slovenskc gimnazije. V homa napreduje le tisti, ki mu je življenje kratkem dobimo izpnčevala, in upava, da bo šola. Ne mislim, da bi moral imcti vedno z« oba izid Prav dober- NaJ>na součenka je knjigo na kolenih in belešnico v roki. Ne. *ud' moia prijateljica že od 2. raz. ljudske Dovcli je, da ima odpito oko, cdpuo uho in š°'e. Stanka Berginc, ki vam je tudi že pisala. odprto srce ^ Trstu smo imeli pred kratkim hudo burjo, ki pa je ponehala, da imamo sedaj najlcpše, Spoštovani gospod Doropoljski! skOro pomladansko vreme. Seveda pa pri Zvedeli smo, da nas zapuslijo gospod nas vedno grmi tam s Krasa, pa smo se žc učitclj. Srečui bodo tisti otroci, ki dobe na- tako privadili, da se ne zmenimo več za tako šega gospoda učitelja. Zelo sem žalostna, ker grmer.je. Tupatam pride kak ,tiček", kakor bom že tnorala črez deset tednov zapustiti pravi moja mala scstrica, ko ga zagleda. šolo. Naznanim Vam tudi, da imam očcta in Ali naši topovi ga hitro preženejo. Nekikrat dva brata pri vojakih. In zdaj sta še dotna je padla bomba prav bltzu mene ln mojc bratec in mlajša sestrica. Zelo sem žalostna male sestrice, na drugi strani ulice, pa se ni za bratoma in očetoin. Morebili jih ne bom užgala. Videla sem jo, kako se je vrtela na videla vcč Stara bodem kmalu štirinaist let tlaku, pa sva hitro skočili s sestrico v bližnjo ter hodim na Žusem v šolo k gospodu Fran- vežo. Bombo je pokril neki vojak v plaščem cu l-ogačniku, ki nas prav dobro uči. Tukaj in jo potem odnesel. Ata pravi, da se ni pri nas je bilo do scdaj prijetno vrcme, treba bati nič, da Italijani nikdar ne pridejo toplo in brez siega. Na Žnsmu imamo dve v Trst. — Kam pa je šel gospod Gangl, cerkvi: ena je posvcčena sv. Valentinu, druga kcr je pisano v .Zvončku", da ni več pri pa sv. Jakobu. Na tem liribu je jako veselo. .Zvončku"? Pred vojno sem ga videla v Zdaj pa sklenem svoje slabo pisanje in prosim Ljubljani, ko setn bila na počitnicah — Za- odgovora. ključujoč svoje pismo, Vas prosim, da ga Srčno Vas pozdravlja Vam udana priobčite v nZvončku", in Vas najprisrčnejc Micika Attičekova pozdravljam Žusem, dne 17. svečana 1917. Veljka Ekar °dg0V°r: LjubaMicika! učenka 1. gimn. ra, Kar si ti pisala pismo pa doslej, da jc g°vor. bil natisnjcn moj odgovor je minila priblržno Ljuba Veljka! polovica lcta, lepša polovica. Tcdanji cvet je že zrastel sad. Vi ste se lcpo veselili v lcpi Tvojc pismo je nekoliko zaostalo, a okolici žusemske šole, a zunaj po svetu ni vcndar še zclo zanimivo. Pri nas smo zaradi bilo tako veselo. So pa tudi junaki naši vo- pomladi uganili taho: Prejšnja leta so sc jaki, ki ne puste sovražnika v deželo, da se vrnill najprej k nam Italijani, za njimi las- mi v miru učimo, napredujemo in veselimo tovke in potem šelc pomlad. Letos ne pustijo božje narave v cvetoči mladosti. Slava njim naši hrabri vojaki naprej Lahov, pa ne more a neskončna slava padlim junakom. za njitni niti pomlad, toda upam, da jo šc r^ . . r>. ,. ¦ ., tudi lctos puste preko fronte. — Gospod Dragi gospod Doropoljsk.! Gang, je ^, tud» menda med branild Hdo. Zdaj sojako žalostni casi, ker je vojska. movine. Kako bi on, prerok domovinske Pa vendar sem vesela, kcr imamo vsaj prav ijubezni ostal doma, ko kličc domovina! dobrega učitelja. Prav rada hodim v šolo. Seveda smo ga vsi pogrešali, on pa nas. Stara sem še lc ednajst lct ter upam, da se Tako je pisal namreč znancem in prijateljcm. bodem še mnogo lepega naučila. V šoli sem Doig Las mu je bilo po Zvončku in po slo- čitala jako lep spis v »Zvončku". Zato Vam venski mladini. Upajmo vsi, da sc kraalu tudi jaz pošljem pozdrav od Vam neznane udejstvuiejo niegove in naše želje. Berte Drač Na Žusmu, dne 27. jebruarja 1917. *