Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, an fill! at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order ofthe President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
v THE ONLY SLOVENIAN DAiLY 'STWEKN NEW YORK AND CHICAGO
the best medium " to reach iso.ooo
slovenians in u. s., canada and south america.

EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva
"we pledge ALLEGIANCE TO OUR flag and TO the REPUBLIC FOR
WI-jich it stands: one nation indi-VISIBLE with LIBERTY AND justice for all."
CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY) NOV. 13., 1922.
ŠT. (NO.) 262.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
Qbalskih mest je popolnoma uničenih kot posledica navala oceana, ki je sledil potresnim sunkom. — priza ^eta so vsa mesta ob 1,200 dolgi obali.
SANTIAGO, ČILE. 12. nov. Republiko Čile je zadel P Potres, ki je zahteval najmanj okrog 1,000 človeš-, 2ivljonj. Prva so navajala število žrtve okrog 100 P%j k^o so vezi z okraji, ki so bili zadeti od potreba j deloma zopet upostavljene, je razvidno, da je r° žrtev veliko večje.
r^g silnih žrtev v mestih Colpiaco in Coquimbo se danes, da je bilo ubitih v Vallenar in v okolici y 500 oseb. Mesto Vallenar je popolnoma razdeja-,ln vsi ko so prestali katastrofo, se nahajajo v kri-
"ertl stalnju.	ri
i .^0vsem gotovo je, da je potres zahteval žrtve tudi ^ nestih in vaseh v bližini Oopiapo, glede ka- L l sedaj še ni ničesar znanega. V Coquimbo se je p ** 24 mrtvih trupel, toda znano je, da skupno šte-titvih znaša nad 100. V Chanaralu je bilo tudi več k iPubitih od padajočih poslopij.	r
n
L ,1 je po'tres združen s silnim navalom oceana na v mesta ,kar je povzročilo tako velikansko raz- p in izgubo življenj v obmorskih provincah An- '! 'L^ta, Atacama in Coquimbs. Nayal oceana je bil p fl>t strašen, in je bil očividno rezultat fiilnega po- ' ki se je mora] pojaviti tudi na morskem dnu. O- p ^ se je maralo morsko dno nedaleč od obale pretr- c ^°sledica česar je bila, da je morja najprej z veli- č p tokom padlo, potem pa se z gantsko silo zopet 8 jj0 'nazaj proti obali ter pri tem poplavila vsa me- * Popolnoma razdejalo pristanišča. To upadanje in j; morja se je ponovilo zopet in zopet ob obali, j "Cl ,več kot 1200 milj. Vse ladje, ki so se nahajale v A ' so bile ali uničene ali pa vržene daleč ven na
2emlj0.	'	j
so bolje ladje repullike Čile, ki so bile zasidra- r 300 milj južno od Volparaiso, začutite silo oce- 1
L3-Se naglo podale na morje ter se s tem rešile pred 5
nJem. "	1
fe w . .
to.	in tisoče prebivalcev v mestih na obali m '
^Ncisti je brez strehe in sredstev, da si pomagajo. •
Allessandri je udredil, da se vsi vladni deti, ^ Podajo na delo ter storijo vse, kar je v njih ■ ' a se olajša trpljenje prebivalstva.
Čile
,12. nov. — Pristaniško mesto Co-St r v petek panoci ob 11:55 nenadoma zbudil sila ott*esni sunek. V par minutah so bile že vse ulica ^n'estrašenega in samo deloma oblečenega prebi-'	se Je še bolj povečala, ko so po nekate-
mesta ugasnile električne luči. Obenem s sun-l celo 'tudi treskati in po več krajih je pričelo go-
.	v.
% ®m potresnem sunku se je morje umaknilo; ^ 0 razdaljo, potem pa se je navalilo nazaj v ve-j ^ha^1 Va^11' seSal od Coquimbo do La Sarena, ki1 s©dem milj proti severovzhodu, pri čemur je ^ bj]° vSe mes^° 3"n obrežje. Naval oceana je paniko, ?e itak velika, napravil še večjo in splošnejšo. % _ 'e morje zopet umaknilo, potem pa zopet pri-Vis^!^ v	ki so morali biti inajmanj 50 me-
^ja^ii ' ter popolnoma uničilo oni del mesta, ki se K % obali, i "o t j,
p0 sunki so trajali 3 ure in 40 minut ter so J evu- ki je bil izredno soparen in vroč. Naj-.en Pojav pri tem potresu • je bilo umikanje in ' t^jJC' oceana, kar dokazuje, da se je potres po-oceanu.
wilson e m-
T0¥NEM MRU.
NAJDALJŠI GOVOR BIVŠEGA PREDSEDNIKA IZZA NJEGOVE BOLEZNI.
Baker odstopi kot načelnik demokratov?
NEZADOVOLJSTyO MED PRISTAŠI NAD NJEGOVIM "O-PEN SHOP" STALIŠČEM. STRANKI GROZI RAZKOL.
Washington, 11. nov. — Bivši r predsednik Woodrow Wilson je " danes pred množico, broječo 3000 t ciseb, ki je prišla pred njegov 1 dom ofo obletnici sklepa premir- * ja, držal govor glede svetovnega miru. Dejal je, da se bo istega ( doseglo le potom aktivnega so- c delovanja pravičnosti in ne z le- t pimi frazami.	,
Bivši predsednik je govoril , ■itoječ na mali verandi svojega ; doma na S ulici. Govoril je, ne d'a bi se posluževal kakih notic; i ali rokopisa. Govoril je kakih pet minut. To je njegov prvi govor, tikajoč se javnih vprašanj, odkar je na svoji govorniški turi po zapadu potem, ko se je vrnil iz Pariza, nenadoma zbolel. To je tretjič, da je nastopil javno, odkar je 4. marca 1921, zapustil Belo hišo.
Ko se je Wilson s pomočjo nekega služabnika pojavil na verandi svoje rezidence, je med-navzočimi nffstallo velikol in j vztrajno pleskanje. Vsa ulica j ja pred rezidenco bivšega predsed- n( nika je bila polna ljudstva in veliko jih je stalo še na bližnjem praznem zemljišču.
&
Bivši predsednik je ljudski V( cozdrav sprejel s smehom na li- sc cu in dvignjenjem svojega ob:- n( čajnega visokega cilindra. Nje- jz gova soproga ga ni spremil'a na verando, toda ko je svoj kratki govor zaključil, se je tudi ona n pojavila, da mu pomaga nazaj v pl hišo, pri čemur se je med na- ^ vzočimi zopet pojavilo ploskanje. C1 Govor Wilsona je bil kot od- ^ govor na nagovor Menry Mor-genthaua, bivšega poslanika v '' Turčiji, ki je izjavil, da principi, a ki jih je proglasil Wilson za ča- k sa vojne, niso umrli, in da je a-meriški narod z'adnji terek do-kazal da se Amerika odteguje imperijalilzmu in sebičnosti in da se zopet pripravlja, da prizna svojo slovesno in neizibegljivo n dolžnost napram evropskim na- r rodom.
V svojem govoru je Wilson r govoril govoril jasno in s skoro ■ svojo nekdanjo hitrostjo. Njego- I vemu rtasteipu in govoru je se- s veda manjkalo nekdanje živah- t nosti m njegov glas je dosegal le bližnje poslušalce.	s
''Danes sem premišljeval, da 2 je premirni dan čudovite važno- i ' sti zla Zedinjene države," je de- < j al Wilson, "kajti Zedinjene dr- j jžave so zadovoljne s premirjem 1 'iin še niso storile nikakega kora- 1 ', ka napram miru. i ''Akc se tako velik narod kot 1 i so Zedinjene države zadovolji z ^ ( negacijo, kajti premirje je negacija, tedaj je to zelo resna re-• flekcija na Zedinjene države. To " je prekinjen je boja — in to je - vse, kar je. Toda mi nismo tako 3 zadovoljni s prekinjanjem boja, | da celo orožje mečemo stran." je jnadaljeval Wilson s smehom. | 3 "Zelo čudno je, da medtem ko j sprejemamo pogoje premirja, pa' ne storimo ničesar za u posta vi-1 tev miru."
Tu je Wilson nekoliko počakal,1 nato pa je naskočil sovražnike
Morilski trust v Chr cagi
PREISKUJE SE ŠTEVILNE SLUČAJE ZASTRUPLJEN.], KATERIH ŽRTVE JE BILO KAKIH 20 MOŽ.
jt«
i> 1.0®! 75C

V s'jboto je iz zanesljivih virov prišlo poročilo, da namerava Newton D. Baker, bivši vojni tajnik, položiti resigiftacijo kot načelnik clsvelandskih demokratov.
Baker je baje sklenil odstopiti od vodstva stranke kot posledica poraza demokratov ni celi Črti v Cuvahoga okraju pri zadnjih volitvah. V demokratičnih krogih se sliši govorjenje, da je temu največ kriv Baker, ki je spre jel pretlsedništvo Chamber of Commerce, nakar je pričel govoriti preti unijskeynu delavstvu in za ''odprto delavnico".
Baker je bil predsednik demokratskega eksekutivnega odbora za Cuyahoga okraj izza 1910, ko je umrl Tom L. Johnson. Baker je obdržal to mesito tudi za čf.asa, 'ko je bil župan in vojni tajnik v Wils'omovem kabinetu.
Kot znano, je Baker tudi nasprotoval kandidaturi Vic Dona-heyja, na demokratskem tiketii. |Donahey je edini izmed demokratskih kandidatov večje važnosti, ki je pri volitvah prodrl.
Kdo bo naslednik Baker j a, ako resiignira, je veliko vprašanje, ki grozi ustvariti razdor med cle-velandskimi demokrati. Podpred sednik odbora je Charles Moo-ney, novoizvoljeni komgresman iz 20. okraja.
Baker sam govoric o njegovi resignaciji neče niti zanikati niti potrditi in tudi njegovi taji pri j a tel j i v demokratskih vrstah molčijo. \V. B. Gonwer, eden izmed najožjih političnih prijateljev Bakerj'a je včeraj dejal le toliko, da Baker ne bo resigniral, ako bo poskušal glas večine demo kra'tov v Cleveflandu.
-o-
CLEMENCEAU JE ODPOTOVAL V AMERIKO.
Chfcagcs 11. nov. — Tukajšnje oblasti so danes pričele s pre iskavo v presenetljivo veliko število smrtnih slučajev, ki so posledica zastrupi j en j. V skoro vseh slučajih so žrtve oženjeni moški. William McLaughlin, državni pravdnik, ki je pričel s" preiskavo, pravi, da Obstoja pravcati "morilski trust", potom ka-tereg'a so žene zastrupljenih mož dobile velike svote zavarovalnine.
Dve Ženski, Mrs. Tillie Kli-mek in Mrs. Nellie Strumer Kou-lik, ki sta sestričini, sta že aretirani. Vse druge ženske, katerih možje so umrli pod skrivnost nimi okoliščinami, žive v isti 0-kolici kot aretiram dve.
"Dokazi, s katerimi rassp mo, upravičuje uvedbo najteme-ljiteljše preiskave v to velike zaroto zastrupljevanja," je danes dejal McLaughlin.
"Prepričan sem, d'a bo preiska va prinesla na dam najbolj presenetljivo morilsko zarojo ,v kriminalni zgodovini."
NOBLOVE NAGRADE ZA 1922 NAZNANJENE.
Irski se obetajo še bwni časi.
REPUBLIKANSKE ČETE BODO NADALJEVALE Z NAPADI NA VOJAŠNICE IN ČETE IRSKE VLAD'
Suhači pred porazom
VODJA GIBANJA PROTI VOL-STEADOVEMU ZAKONU NAPOVEDUJE PORAZ SU-HACEV V 1924.
Havre, 11. nov. — Danes je odpotoval na krovu parnika "Pa ris" nekdanji francoski ministrski predsednik Georges Cle-menceau.
Stockholm, 10. nov. — Noblo-vo nagrado m literaturo je bila letos dana španskemu dramatis-tu Jacinto Bonavente. Nagrada znaša okoli 500,000 frankov ali $30,000. Nagrado za naravno znanstVo za 1921 je komitej določil dr. Albertu Einsteinu iz Nemčije, ki je iznašel teorijo, o relativnosti, za 1922 pa danskemu profesorju dr. Niels Bohr. Nagrado za kemijo se je dal Fredericku Soddy, profesorju ne orgainičrfe in fizikalne kemije na Oxford univerzi.
Jacinto Benevento, ki je do- r bil nagrado za literaturo, je pri- k čel svojo karijer0 kot clown v s pantonimi. Pozneje je postal i- 1 gralec in si pridobil precejšen r sloves. Pisati je pričel leta 1894 Večji del njegovih spisov obsto- j j:a iz dram in komedij.	1
-o--j
PAPEŽ IMENUJE AMER1KAN < CE ZA KARDINALE. ;
■--1
New York, 11. nov. — Kot se 1 poroča, bo papež Pij XI. imeno-l, val pri prihodnjem konjjistoriju |] dva amerikanca v karainalsk: I zbor. Imenovana oosta najbržei čikaški nadškof Mundelein in pa 1 new-yorški nadškof Heyes. Pa-,, pež Pij bo odredil te imenovanj i baje v soglasju z načrti, ki jih je napravil še pokojni pape? Benedikt.
-o--
— Dva dečka sta našla v strugi, ki teče skozi Rockefeller park, ravno pod Superior ave. mostom, dva prstan'a z dijaman-ti, kravatno igro, zapestno uro ter dve železni škaitlji, v katerih se je nahajalo več biserov. Policija je mnenja, da so dragocenosti morali najbrže pometati proč taki tatovi, ko so se ,ztjali, da bodo prijeti. Najdene reči se nahajajo sedaj na policijski postaji 13. precinkta na Superior Ave. in E. 80 kjer jih lahko identificira.
Dublin, 12. nov. — Odkar je Eamon de Valera sprejel nazaj 9voj stari naslov predsednika irske republike in odkar se je irski republikanski koncil preuredil s podporo republikanskih čet-
za seboj, je vojna na Irskem stopila v novo fazo.
Zajeta korespondenca je prinesla na dan več vojnih namov, ki se jih je predložilo de Valeri v odobritev. Kot izgleda, je de Valera prepovedal izvršitev e-nega predloga, da se namreč prične s požiganjem privatnih domov in d* se razdene dve tiskar--ni. Kot izgleda bodo republikanske čete sedaj napadale v prvi vrsti' voiašnice n? vladne čete, in "snosa na■ puantgi••■■cctirije, da so vo iašnice v resnici angleške in da so tu čete irske vlade v angleški službi.
Govori angleških kabinetnih članov tekom sedanje volilne kampanje, v katerih se pavda-rja, da je angleška vlada s sklepom irske pogodbe dobila tudi sodelovanj^ irske vlade za zatr-tje republikancev, imajo posledico, da se odporna sila republikancev čimdalje bolj veča.
Število angleških voj'akov na Irskem je še vedno precejšno, toda z izjemo par slučajev se angleških čet ne napada. Glavna tarča irskih reipnblikanskih čet so irske vladne čete.
F

—	Nenadoma je umrl za srčn0 napako A. A. Wiener, star 39 1 let, predsednik A. A. Wiener Co. r ki je bil prominentem v tukajš- j" nih trgovskih krogih. Napad je priSel, ko je s svojo ženo in nekaterimi prijatelji večerjal v pro 1 štorih Excelsior kluba, 11111 ' Euclid Ave., in je bil v par mi- ' nutah že mrtev.
—	Za boj proti raku. Dasi se ; sirom dežele precej obširno de- ■i luje pr'oti širjenju znane strašne bolezni, proti raku, p:a se bo v Clevelandu posvečalo tej bolezni še posebno pozornost. Tako je naznanil zdravstveni komi;at Roekwobd. Gibanje za omejitev
I raka vedi ameriško društvo zd [kontroliranje raka. Dasi veruje-ju ljudje v splošnem, da se rak j naj raj še pojavlja pri starih Iju-ideh, pa temu ni ta(ko. Rockwoocl j pravi, da kaže tozadevna številka da umre za rakom največ lju di preko trideset let, da pa sc loti človeka v dobi med dvaj-tetim in tridesetim letom.
Kaj pbvzroči raka, je teško reči, toda se ve, d'a. je v največjih prip'adih posledica kroničnega vnetja telesnih organov, nadalje tudi, ak;o se zanemarja kako ran-o, posebno raa pa se pojavi pri ženskah, ki nimajo pravilne zdravniške oskrbe ob poro-• dih
I
— Jutri, 14. .novembra, 1922, . se vrši redna mesečna seja direk . torija S. N. Doma. Vabljeni so , obenem tudi zastopniki društev ■ kak'or tudi pomožni odbor, dia se vdeleže te seJei
Lige narodov v senatu s skoro svojo staro običajno živahnostjo:	'
"To seveda pa je povzročila skupina v senatu Zedinjenih dr- ( žav, ki je predpostavljala osebne ' in strankarske motive časti njih 1 domovine in miru sveta. Oni ne zastopajo Zedinjenih držav, kajti Zedinjene države napredujejo, oni pa gred'o nazaj.
"Amerika je vedno stala za I'pravico in bo n'a tem tudi vedno vztrajala. Male osebe, ki sedaj delajo tzaviro, bodo kmalu pronašle, da njih slabost ne more zavirati moči višje previdnosti. Jaz mislim, da njoremo obnoviti danes našo vero v bodočnost, a-ikoravno praznujemo preteklost. Bodočnost je v n'sših rokah, in I ako se ne bomo izkazali vrednim, j tedaj bo samo naša sramota in nikogar druzega. Zahvaljujem I se vam vsem iz dnu svojega srca i za to demonstracijo vaše prijaz-' nositi in naj bo Bog z našim na-rodom,"	........MM
Washington, 11. nov. — Kon-gresman George H. Tinkham A Bostona, eden izmed "mokrih" voditeljev v kongresu, je dane« izjavil, da bo do modifikacije Vokte'adovega zakona prišlo že po volitvah.
"Volitve zadnjega torka >0 Jasno pokazale," je dejal Tinkham, "da je ljudstvo bližje revolt i proti drastičnim določbam Volstea-dovega zakona, kot smo mislili. Liberalni element bo mogefe zmagal že v prihodnjem kongresu, ako pa ne, tedaj bomo gotovo zmagali p0 volitvah v 1924, ko bo dovolj novih liberalnih poslancev izvoljenih, da bomo imeli kontrolo v kongresu."
--—o--
PREBIVALSTVO MEST BUF-BOSTON.
New York. — Ljudstvo štetje v Združenih Državah našteva materinščino oziroma1 narodnost le belokožnih tujerodcev in onih tukaj rojenih Amerikancev, katerih stariši (ali vsaj eden izmed stavi-šev) so bili tujerodci. Z besedami, statistika o narodnosti oziroma materinščini se tiče le prve in druigfe generacije priseljeništva, takozvanega "foreigin white stock". Tujerodci so klasificiram po svoji materinščini in njihovi sinovi po materinščini starišev.
Prebivalstvo mesta Bostonu je po ljudskem štetju od 1. 1920 zna šalo 748,060; od teh je bilo belo-kcžcev 730,485. Izmed teh poslednjih je le 181,811 Amerikancev, katerih oba stariša sta se tudi že rodila v Združenih Državah. Vsi ostali so ali tujerodci (238.919) ali pa rojeni od tujerodnih starišev (238.241) oziroma vsaj eden izmed starišev je bil tujeroden (71.514). Percen-tualno bi se prebivalstvo Bostona tako razdelilo: skoraj 33 od-st0 tujerodcev, čez 42 odsto tukaj rojenih od tujerodnih starišev in le skoraj 25 odsto Amerikancev, katerih oba stariša sta se že rodila v Združenih Državah.
Izmed tujerodcev in njihovih otrok prednjačijo po materinščini Angleži in Irci, potem sledijo postopno Italijani, Zidje, Nemci, Rusi, Švedi itd.
Jugoslovani so navefleni po materinščini kot Slovenci in Sr-bo-Hrvati; Slovencev je 140 in Srbo-Hrvatov 101.
Kar se tiče mesta Buffalo, je tam razmerje "starih" Amerikancev nekoliko bolj ugoden, kot v Bostonu. Vse prebivalstvo mesta Buffalo znaša 506,775 prebivalcev, od katerih je 502,042 be lokožcev. Izmed teh je 336.907 tujerodcev, skoraj 43 odsto tukaj rojenih od tujerodni k starišev in. skoraj 33 odsto tukaj rojenih Amerikancev, katerih oba stariša sta se že rodila v Združenih državah.
Izmed tujerodcev in njihovih otrok prednjačijo po narodnosti Nemci; na to sledijo postopno Angleji in Irci, Poljaki, Italijani, Zidje, itd.
Od Jugoslovanov je navedenih 339 kot Slovenci in 518 kot Snbo-Hrvati.
Vseh Slovanov v mestu Buffa-llo je bilo 89,181.
Krivil'; \ .—LETO v.
1000 oseb mrtvih v južno - ameriškem potresu.
^Sei 1 »rte'1
STV > -
"enakopravnost"
NOVEMBER 13 th, 19^, j
^Enakopravnost"
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
~ IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
r *-----------
OirnwJ »Ed Published by:
(THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
au»tB«M Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Currier .......................1 year $5.50. 6. mo. SS90. S mo. 12.00
Cleveland, Collinwood. New burgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
Usited State« ......................1 year $U0. 8 roo. 2.75. » aio. 82.00
*«rope and CMUtd» ........................... 1 $7-50' 6 mo-
POSAMEZNA SlEVll-'&A __________________SINGLE COPY 3c.___
Lantnie in izdftia tea Ameriiko-Jucoaiovanska Tiskovna Družiš s, 041S ST. CLAIR AVE.	Princedom 551.	641» ST. CLAIR AVB.
Za vaebino ojrlasov ni odgovora« ne uredništvo. ■« unravnistvo.
C LEVELAND, o7 PONDELJE K (MONDAY) NOV. 13., 1922.
________
Položaju""
Eden največjih cluhov današnjega časa je brezdvo-mtio H. G. Wells, slavni angleški pisatelj in mislec. Pole j pisateljevanja, se vdeležueje tudi političnega življenja. V volilni borbi, ki je .sedaj v teku v Angliji, je Wells kandidat angleške Laibor party, M i-m| isti program kot soeijalistične stranke po drugih državah. Angleško delavstvo je lahko ponosno, da ima v ivojih vrstah tako briljantnega misleca kot je Wells.
| Wells je pred par dnevi sprejel več ameriških čas-nilferjev, v pogovoru s katerimi je dal izraza mišljenju, da Obstoja velika nevarnost, da bo svet padel zopet v temi) in nazadnjaštvo, ki je vladalo v srednjem veku. In glavni vzrok tej .nevarnosti so velikanski dolgovi, s katerimi so se obremenili vsi naredi tekom strašne svetovne morije .Rešitev sveta torej leži edino v tem, da svet reši teh dolgov. Toda ali bodo obstoječi meščanski politiki, katerih obzarje zatemnjujejo poselim interesi, to 'zmožni doseči, ne da bi svet pognali v propad? Toda po-slušajmo raje, kaj pravi Wells.
"Jaz sem bil socijalist in sem še tudi danes. Toda soeijalizem kot ga jaz danes razumem, ima konzervativen ideal. Njegova naloga je, rešiti vse, kar je najboljšega v evropski civilizaciji, katero je silovito pretresla ', uničujoča sila narodnega imperializma in reakcije.
"Jaz nisem revolucij omar. Jaz sem trezen mož srednje starosti in oče drnži-ne.-.in to ie vzrok, da s strahom gledam na otročje početje mož, ki se igrajo z usodo .narodov. Ob kakem manj resnem času bi ne imel nič proti živahnemu lordu Birkenhead, razposajenosti Winsto-na Churchilla, okameiieli lenobi lord Greya ali proti ničnosti Bonar Law a. Oni so veliko bol j smešni kot Arthur Henderson ali John R. Clyne.
"Delavski vodje napravijajo name vtis resnih mož. Lloyd George je farsa. On skače okrog po deželi kot majhen vrabec. Seveda, vsi ga imamo radi. Jaz priznavam, da si ne morem kaj. da bi ga ne imel rad .Toda ali je pametno, da se zadeve sveta prepusti v roke mešanici George Robeya (ime nekega ekcentričnega angleškega komedijanta) in Petra Pana."
Obrnivši svoj pogovor na razpodajoče stanje evropske civilizacije, je Wells nadaljeval:
"Eno leto nazaj si je Nemčija hrabro prizadevala,
toda letos :se je njeno stanje poslabšalo. Strupeni bacili, ki so jih raztrosili na vse strani Lloyd George in njegovi tovariši v Parizu so pričeli kaliti. Simptomi so povsem jasni. Nemčija se danes nahaja v slabšem položaju kot pred letom dni in se nahaja bližje popolnega sesula. Prvi znak je padanje njene denarne vredmosti.
"Prvi je drvel navdol ruski rubelj, potem avstrijska krona in sedaj nemška marka. Tudi lira in frank padala. Denar izgublja svojo stalnost sirom kontinenta. Za-zanesljiva denarna vrednost pa je življenska kri današnjega sveta .Je olje industrijalnega ustroja. In kadar tega olja zmanjka, ne ostane druzega kot zaspanost pri-mitvnega izmenjavanja blaga. Padanje denarnih vrednosti znači smrt za promet, smrt za organizirano industrijo, smrt za trgovske in finančne aktivnosti. Ono prinaša smrt vsemu,-izvzemši ^kmetijstvo. Življenje se bo nadaljevalo, toda to ne bo polno življenje civiliziranih narodov."
In kam naj gredo milijoni, ki sedaj zaposljeni v industriji. se dalje vprašuje Wells, ko mikjer ne potrebujejo novih naseljencev. Konec industrije pomeni smrt za milijone, in peratek temnega veka. Nato opozarja Wells, da Anglija s svojim ogromnim prebivalstvom ne bi mogla nikdar obstojati, ako se zruši gospodarsko življenje kontinenta.
"In kadar ne bo več dovolj hrane, kaj se bo zgodilo?" vprašanje zopet Wells, in odgovarja: "Ravno potreba na ta odgovor je ono, ki me pridružuje Delavski stranki. Program zamikavanja, kot je Bonar Law-ov sprejem splošnega propada. Kdor ine dela nič, vabi boljševizem."
Wells je sumiral program delavske stranke v štirih točkah: 1. Delo — 2. Mir in razorožemje. — 3. Rešitev denarnega vprašanja na svetovni podlagi. —4. Odlo-čen nastop za rešitev vprašanja mednarodnih dolgov.
Kaj je zakrivilo grš-ko katastrofo.
V Grški se vrše sedaj po časopisju burne debate, ki naj pokažejo, kdo je zakrivil katastrofo grške armade n/a/ maloazijskem, bojišču. Iz poročil naj ftevzame-tr.o glavne stvari:
General Hadjianestis, vrhovni poveljnik armade za časa ka-i» Mrcfe, ki je prevzel poveljstvo začetkom junija po generalu lJa-pul&s, navaja sledeče:
Gilška' fronta v Mali Aziji je •bila mnogo preveč na daleč raztegnjena. Imenovani general je takoj, ko je prevzel poveljstvo, zahteval pri vladi, da se malo-azij'sfo fronta izdatno skrči, češ da je število razpoložljivih vojakov 250,000, med njimi le 100
tisoč pravih bojevnikov, nezadost no za obrambo take dolge fron-■ to. Zlasti pa naj bi se skrčil • daleč naprej moleči odsek fronte pri Afijun-Karahisar, kjer je res ptfmeje pričel odločilni turški naval. Grška vlada pa je radi prestiža odklonila njegove
.predloge.
--____________.___________
! Kot drogi vzrok navaja gene- < ral dejstvo, da so grške čete popolnoma odrekle. Ponovno so mu ■ prihajala poročila ^ fronte, da si- j cer čete nikakor niso razpolože- j ne za novo ofenzivo, da/ pa se bo-1 d0 postavili eventualni ofenzivi 1 krepko v bran. Toda tudi zau- 1 panje na energično defenzivo se « je popolnoma izjalovilo, ka'jti : dan po začetku turške ofenzive'! je brzojavil general Trikupis vr-!1 hovnemu poveljniku, da zapuščajo njegove čete postojanke in se umikajo in ravnotako je sporočil k or Digeniis, da se moštvo spuščk v beg brez potrebe ali vzroka. Naslednji dan je udaril sovražnik na odsek, kjer sta se stikala kera Trikupis in in Di-genis in sedaj se je vse zamajajo. Čete s0 se raijpraile in pustile vse na. mestu, topove, tren, celo ib r ezžič n doti o j a v n e priprave, ki so edine vzdrževale zvezo giav nega stana s četami. Razpad navedenih dveh k6rov je potegnil tudi druigie vojskine enote za seboj v p&polno razsulo. Vrh tega ni bilo druge obrambne črte, kakor trdi imenovani general .Ha-! djianestis, do'čim general Papu-'
las, prejlšnji poveljnik ta očitek i' zavrača. Divizija, ki so jo prive-N dli na pomoč iz Tracije, se je tr-11 dovratno branila, da bi jo izkr- : cali v Smirni, naposled se je mo- i štvo vdalo, ker so ga grške tor- ] pedovke prisilile k temu, ter šlo ] na> kopno, toda tja prišedši so se < vojaki razpršili na vse strani.
Kot vzrok demoralizacije pri , vojski se navaja okolnost, da je . plača na armado prihajalo strašno neredno vsled velike financ-j i he stiske, v kateri se je nahaja-; la Grška. Plača je prihajala vssi-l no prepozno, kar je vzbujalo seveda hudo kri. Od novembra 1921 so prihajale od moštva pritožbe, da ne dobivsijo plače, in od marca 1922 enake pritožbe cd častnikov.
Na podlagi takih razkritij je . tudi verjetno ,da so grške čete na begu plenile pri vseh, tako pri turškem, kakor pri grškem ' 'ali armenskem prebivalstvu in ' da so same zažigale vasi in mes-
■	ta. Saj so trdili, da so Smirno za- ( žgali z grške, ne s turške stra-
. ni; če trditev odgovarja resnici, kd0 bi mogel to do®na<ti.
i Da je morala Grčija v takih , razmerah kapitulirati v vprašanju vzhodne Trakije, je jasno.' fPr&v tako pa je tudi jasno, da j zmaga revolucija nad Konstan-j i tinom ni mogla prinesti nikake-;
■	ga zboljšanja položaja. Grška je . za; enkrat na zunaj in znotraj
breli moči. Dobro bo, če b0 kata-. strofa ostala samo v sedanjem
obsegu, i---o-
Madžarska politika,
V	zadnjem času stoji madžars-
!
ka politika v znamenju ostrega hoja agrarcev proti zemljiškemu davku. Borbo vodi poslanec Gaston Gajd, ki je vsled tega tudi i izstopil iz vladne koalicije in od-'ožil predsedstvo parlamenta. Nje" govi naroziso popolnoma prodrli na občnem zboru zveze poljedelcev, kj er si tudi ostro kritizi- j rali min. predsednika Bethlena, tako, da se ie mora' -dstraniti. i — madžarski opoziciji se zbližujejo liberalci in socialni demokrati, takozvana krščanska opo-izicija s Štefanom Friedrichom pa se ponuja vladi kot zaveznica.
V	zadnjih mesecih se množe n,-j Madžarskem delavske stavke. Zahteva se povišanje mezde in j znižanje delavnika od 12 na 8 ur. Pred kratkim je končala stavka kovinarjev, katere se jp udeležilo 45 tisoč delavcev. "Szo-zat" poroča, da ima železolivar
[mesečno 25 tisoč kron dohodkov -mlinarski delavec 15 do 18 tisoč.
stavbni dneviro 800 do 1200 kron itd. Na deželi se zelo obču-1 ti velika nezaposlenost, — čudna ! pojava za agrarno državo. Glav- ! ni povod za stavko je dala od- ! prava dosedanje vladne preskrbe delavstva z moko in rastoča draginja. Indeks "PesterLloyda" registira 23 odstotno zvišanje draginje od julija na avgust in 21 odstotno od avgusta na september.
i !
Madžarski uvoz znaša v prvi (
i polovici letošnjega leta 13.9 milijonov q in izvoz 5.9 mil q. Ceš- i koslovaška je na uvozu na Madžarsko udeležena z 32.2%, Ru-munija s 27.3%, Nemčija z 16.-: 5%, Avstrija z 8.6%, Jugoslavi- , ja s 3.6%, ostale države skupaj , 11.9%.. Največ se je uvažalo j premoga in drv. Madžarski izvoz j je šel s 42.9% v Avstrijo, 28.-9,0 v Jugoslavijo^ 14.4% na Češko, 5.'% v Nemčijo, 3.5% v Rumunijo, 5.2% drugam. Povišanje uvoza v Jugoslavijo se razlaga / reparacijskimi pošiljatva-mi premoga. f
Padec madžarske krone in rast j dinarja in češke krone sta v av- j gustu izzvala P^ni'ko. Sledilo j s skakanje cen, ustanovitev deviz- 1 ne centrale in ukinjneje svobod- j nega prometa z valutami. Proti devizni centrali se pa oglašajo : številne pritožbe, češ da ovira j trgovino in da vkljub temu ni mogla ustaviti padanja madžars^ ke krone. Koncem avgusta je i-mela Madžarska nad 46 milijard | kron v oktobru, za 2 in 1/. milijarde več ko v juliju. September-ska številka še ni objavljen'a, pričakuje se nov prirast za okroglo 2 milijardi. Madžarska valuta sledi nemški, katero je v ozki zvezi.
V presojevanju inostrane politike prevladuje v madžarskem tisku dosedanja smer. Pri poročilih o sestanku Male antante v Marijanskih Lažnih in v Pragi je madžarski tisk poriavljal1 svoja svarila okoridoru in vabil Italijo, naj pomaga. Minister inostranih del Banffy je v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko na-glašal, da bodo Madžari še nadalje ostali ina svojem dosedanjem stališču pričakovanja in opazovanja, da se pa bodo morali odločiti, če pride do evropske j krize. ''Viradat", poloficiozni or-jgan zunanjega ministrstva, pripi-jsuje velik pomen koferencam Ba-jiiffyja s Schanzerjem in Nittijem | in izvaja, da je treba proti češ-ko-slovaško-jugoslovanski zvezi postavili italijansko - madžarsko zvezo. Takšno zvezo bi baje podpirala tudi Anglija, ki smatra
Jugoslavijo in Češkoslovaško ^ pionirje francoske politike v ; dnji Evropi. Ker je list ofici«^ smemo smatrati, da je naznaC^ na smer tudi smer službene | žarske zunanje politike.
-o---— .
ČRNI POGLAVARJI V PARIZU.
--iz
Nekateri črni poglavarji ^
francoskih kolon ji v Afrik'. 111
i lii
njimi celo trije pristni	j
nedavno bivali v Parizu na 0 ku. Povabila jih je sama ka vlada in je za to ekf&^| potrošila nad 600.00 Navzic temu oa obisk ni	j
V e go
sebno sijajen. Vl&da je crn ^ J^ ste gostoljubno namestila stari kazemati, ker tam s0..h-e. živeli prav po svojih dom*^ ^ gah in navadah in so a pr. pri pojedini sedeli na ^^ in metali ostanke pre^° r^aj,i, : Nekateri, posebno V9i W)6 ^ navajeni na drugačen sijaj ^ (jih bogatih šotorih, Pa le i li zadovoljni in so resno Pr° ^ j ' rali. Zadnje dni. ko je ^ ^ j nastopati hlad in se je ^ 'med kralj v pritožil da ga mu je vojna uprava pok 0 'lidno vojaško srajco; p0^rejel
'jo je zelo nezadovoljen	J
m i 09
in je vložil protest.
veži'
Zamosrki poglavarji, ^ ^ g. muslimani, tudi v Par'zU... niJii-puščali obredov, ki ji"1 je tfj ga vera. Eden izmed »)' pri nekega popoldne na P°3^topjb n^kem generalu. Ko je "^javi-14. ura, je poglavar	p
ti svojo molitev in ie p ^ nerala, naj ga povede v jtere okna so obrnjena P^^ p) hodu. Po predpisih kor,1jiteV |c mora vernik opravlja1' 111 p,r na zemlji. In ker je soba ^ v ketirana, je bil gen«raI ® nepriliki, kako naj Ponj^ ge Jo-božnemu gostu; pa	^pol'
, misli: vzame pljuvaln'^ njen s peskom in Pese $e spu" si po tleh. Črni pogla^^jfH sti na pesek in &st0 ^ jfi opravi svojo molitev Pre
----"ni tat, ^
— V Lakewocdu je bitima p'oselbno piko n'a m" če, še vedno na delu- , l0f delje in sobote je °blS* V nadaljna štiri stanova« y dru-nem kraju je dobil ?f ' ^ gem $3 in kr&Vaftn^'» ' je f no $125, v tretjem f^j d'L nesel nekaj zlatnine i" 0 ' biža, v četrtem P» ^ to denarja. Na	rjhF
1 mesta je bilo tudi ^^ f ' stanovfarij. Skupen Ple,1.n zl»t'" ■ kako $255 v gotovim ni.	J
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
Spisal Henrik Sicnkiewicz.
V ''
...... "rv" -......~;rr........;.....7~r;fr-ra rTTTTi ~
XXVII.
Sledeče dni je. preživljala Nelka ves čas, kadar ni deževalo, pri Kingu, ki ji ni več branil odhajati, ker je spoznal, da se deklica vedno vrača k njemu po večkrat na dan. Kali, ki >:e je sploh Ibal slona, je gledal na to z velikim začudenjem, slednjič je pa prišel do prepričanja, da je mogočna "dobri Mzimu" očarala velikana, in pričel ga je tudi on obiska vati. King je bil prijazen tudi do njega in do Mee, toda sis|Ho N^lka je smela ž njim storiti kar je hotela, tako da se je čez teden drznila celo pripeljati k njemu Samo. Za Stanka je bilo to velika olajšava, ker je zamogel z mirnim srcem puiščati Nelko pod varstvom, ali kakor se je sam izrazil: pod trobcem sl'pna — in je hodil brez vsakega strahu na lov, včasih pa vzel s sabo tudi Kalija. Zdaj je bil tudi prepričan, ch bi jih razumna žiVal v nobenem slučaju ne zapustila in .začel j« premišljevati, kako bi jo osvobodil iz njene ječe.
'Pravzaprav je že davno iznašel način, toda zahteval je od njega toliko žrtev, da ,se vedno boril z misiijo, ali bi porabil to sredstva, nato je pa odkladal od dne do dne. Ker ni imel s kom o tem gooriti, sklenil je slednjič Nelko seznaniti A svojim namenom, dasiravno jo je imel še za otroka.
"Skalo bi bilo mogoče raavaliti s smodnikom," re-' kol je, "torej za to bo trelba poraibfti mnogo nabojev, to je vzeti iz njih -krojlje, iztrestl smodnik in narediti en sam velik naboj. Ta naboj vtaknem v najglobokej-šo razpoko, ki se nahaja v sredi 'skale, potem pa zabi-
jem odprtino in aažgetti. Tako se mora skala razletoti na nekaj kosov in Kinga bo mogoče spraviti vun."
"Kaj pa, če bo močno počilo, ali se ne bo prestrašil?"
"Naj se prestraši!" odvrnil je Stanko živahno, "to me nič ne briga. S tabo seveda ni vredno, da bi govoril."
Vendar je dovoril dalje ali pravzaprav mislil glasno:
"Ako pa porabim premalo nabojev, se skala ne razvali in porabljeni bedo zaman; ako jih vzamem dovolj, nam jih ne bo veliko ostalo. Ako nam jih pa zmanj ka pred koncem poti, grozila nam bo naravnost smrt. Kajti, kako bom hodil na lo,v, kako te branil v slučaju kakšnega napada? Saj vendar veš, da ako bi ne bilo te puške in teh nabojev, bi bili že davno storili smrt, bodisi od-Geibhrove roke ali pa od lakote. Velika sreča je, da imamo konje, kajti g ami bi ne mogli niti nesti reči, niti nabojev."
Nelka je pa dvignila prst kvišku in spregovorila z veliko samozavestjo:
"Povedala bom Kingu in King bo vse nesel."
"Kako bo nesel naboje, če nam jih bo malo ostalo?"
"Zato nas bo pa branil..."
"Pa vendar ne bo streljal iz svojega trobca na zverine, kakor jaz iz puške."
"Bomo pa jedli fige in velike buče, ki rastejo na drevju, Kali bo pa vedno nalovil rib."
"Dokler ostanemo pri reki. Deževni čas moramo počakati do konca, ker bi to neprestano deževje gotovo povzročilo mrzlico. Pomni pa, da pojdenio potem na daljno pot in zamoremo easjeti na pustinjo."
"Na tako kot Sahara?" vprašala je Nelka s strahom.
"Ne, toda na tako, kjer ni rek in drevja in rastejo samo nizke akacije in mimozo. Tam zaiporemo živeti samo od tega, kar jaz nastrelim. King bo našel tam travo, jaz ipa antilope, toda ako ne bom imel s čim streljati, jih King tudi ne vjame."
Stanka je res pričelo skrbeti, kajti sedaj, ko se je
slon že tako udomačil in tak0 pošteno z njimi sprijaznil, ga ni bilo mogoče pustiti in obsoditi na smrt od lakote; osvoboditi ga, to bi pa pomenilo oropati se večjega dela streliva, in izpostaviti same s.ebe neizogibni pogubi.
Stanko je torej .odlagal pod vzet je cd dne do dne in vsak večer ponavljal v svoji duši:
"Jutri najdem morda kak načrt."
Medtem so pa prišle še druge skrbi, l^ajprej so v dolini cb reki Kalija strašno opikale biučele, h katerim ga je pripeljal v Afriki znani, ne veliki, vis-czeleni ptič, imenovan bučelovod. Orni deček jih iz lenobe ni maral dovolj podkaditi, vrnil se je torej z medom obenem tudi . sam tsko opikan in otečeo, da je uro pozneje izgubil zavest. "Dobri Mzimu" je do večera s pomočjo Mee pulil žela iz njegove kože, pot^m ga je pa obkladala z zemljo, katero je Stanko polival z vodo. Vkljub temu je zjutraj izgledalo, da nesrečni zamorec umira. K sreči je skrbna postrežba in n jegeva silna narava premagala nevarnost; ozdravil je pa šeie čez deset dni.
Druga nesreča je zadela konje. Stanko, ki je ob času Kalijeve bolciim jih moral vezati in napajati, je zjpazil, da postajaj? strašno suhi. Tega si ni bilo mogoče razložiti s pomanjkanjem hrane, kajti vsled dežja je trava visoko narastla in izbarne paše je bilo vse polno. Konji so, pa vedno bolj slsbeli. Čez neka.i dni je dlaka na njih porumenela. oči s!o jim omedlele, iz nozdri jim je tekla gosta sluza. Slediijič niso marali več jesti, pili so pa neprenehoma, kakor da bi imeli,vrcčico. Ko je ozdravil Kali, so bili konji že kakor skeleti. On pa je samo pogledal nanje in takoj spoznal, kaj se je zgodilo.
"I'se-tse!" rekel je, obrnivši se k Stanku. "Morajo umreti."
Tudi Stanko je to razumel, kajti še v Port-Saidu je velikokrat slišal o afriksmski muhi, imenovani Tsetse, ki je tako strašna šiba nekaterih krajev, da tam, kjer se nahaja, zamorci nimajo nclbene živali, tam pa, kjer se je razmnožila vsled ugodnih trenutnih p g jo je v, mrje živina nepričakovano. Konj, vol ali osel, katerega je pičila Tse-tse, peša in pogine v preteku nekaj dni.
--1---■1 ----»	pv*'»."»!
včasih pa nekaj tednov. Ondotne živali tudi	^ c^
jo nevarnost, ki jim od nje grozi, in z S0"1	' čredo volov, ki pri napajališču zasliši
spreleti brezumen strah in se razlete na v"c	^etf1
Stankovi konji so bili pičeni; te konic ž njimi osla je sedaj Kali mazal vsak dan &	v!
no dišečo rastlino, katere vonj je bil P(>< ^h' in ki jo je dobival v džunglah. Trdil je, d® .^i g.nja Tse-tse, toda vkljub temu sredstvu s>° b^ . no bolj hujšali. Stanko je mislil s J^^Sko, PlaL živeli poginejo. Kako nesti potem reči, > ^ e< šotor in posode. Bilo je pa tega toliko, fitf j King zamogel vsega nesti. Da bi Pa .?S^°IiabojeV' ■ moral bi žrtvovati najmanj dve tretjim
Vedno večje skrbi so se zbirale ^ ^ ^ glavo, kakor obiski, ki so brez preneha«.' napajali džunglo.	I kat®1'"
Slednjič je pa prišel najhujši udarec, P1 vsi drugi niso bili nič: mrzlica.
XXVIII.
•ja K ^
Nekega dne je pri večerji Nelka ^^t^ košček posušenega mesa, potem pa nag za j, kakor z gnusom in rekla:	J
"Danes ne morem jesti."	, .. s®
,vedel,
Stanko, ki je poprej od Kalija	bi jim f
čale, ter jih je sedaj kadil vsak dan,	dne ^
med, je bil prepričan, da se je	^^ sF^
več najedla medu in se zato ni brigal za ■	|
Ona je pa za trenotek vrtala in fvxcC okrog ognja- v vedno širših krogih.	^c
"Toda ne oddalji se preveč," zakhca1 .1 "da te kaj ne pograbi."
!
(Dalje prih )
Si

JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBI NE V CLEVELANDU IN DRUGOD.
za zabavo in pouk
Sezite poknjigi
katero je izdala Ameriško-Jugo-
slovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich,
bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti viadajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjevih* Rudolfa.
Knjiga je j«ko intere&antna in priporočanje rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
SMBER 13th, 1922,
•TBNAKOPRAVNOSTT
STKAN 3»
SOBA NOČNE STRAHOTE.
N pri \Masonovih je bil 1 !'fcri prostor. Na enem kra-r^^kaus. Globok divan, niz-r%njači, dragoceni kipi in f eksotični zastori — vst L 'eP okvir za lepo ženo, L 'le bila tu gospodarica. P' m]ad, bogat bankir, oči-[. 1,1 štedil niti napora, niti L0v' da zadovolji željam in r"1 svoje žene. Bilo je to |j d Popolnoma naravno, l,C1;a je mnogo storila nje-r ijubo.
L |2'ttied najbolj slavnih f% : kiksalk, junakinja de L ^vanrednih pustolov-Le je odrekla svojemu živ-j I učnih zabav in se ooio-L deli usodo mladega A-fJCa' čiga*" življenje se je l 0 razlikovalo od njenega
f'lad'^ življenj'a- z vsem>
L'bogastvo, kar je mogo-IjU 1 ^pega in razkošnega,
ral i' -1' na'clome3ti, kar ff^- Mnogim se je zdelo I^U aj sme!šno, pretiravano, ljeJe bi' že tak; tudi kakor Jg^l ljubimec svoje žene K ^tega niti najmanj sra-a' Ce-° Pristnost tu-,ga ni motila, da bi ji ne Ijjf 0,bilja svojih čuvstev.
|knSC!ba 'le bila čudna- Na vSe Je zdeIa zel° Pri" Psu se Je mudil človek IL^'iko dalje, je začutil 1 ^čne posebnosti. Bila je fe, 1Zvanredn,3 tiha. Na bo-K|> Preprogah je tonil P Najmanjšega odjeka, |WSu — kakor na mahu. J^ padec telesa — tu-k^h brez glasu. Bila je fWJ\'. v ve,čno zamračeni I:''>)al- °Premljena ni bi-j\le okusom. Kakor da P je t l)ankiriu ravno v ča-Ptj,^	in tisoče za
BJ^ ' zag,rozil polom in je rili ^a-ti z nadaljnimi na-
r ba' Stran k ulici J'e bila l^la^f' nasProtna stran je ' slc°raj špartanska, pre i j; ;«kega asketa, a ne že-Pt^J naslado. Mogoče je i s^ ya«lcg, da je zahajala 1'Alj ^ ®?-T"o za par ur na .^ar je bila tukaj — PDoJ? ^jala Willi Mase:: j, k.glioma drugačne, op?-' jkiJ1® neS° sicer. ) X<i(17T to je Prava be-
hibno, kakor pravr gentleman. Postal je na pragu s prekrižani-ma rokama, z ostrim pogledom na svoji ženi, na njenem obrazu, ki bi se mogel imenovati tudi lep, da bi ne ibilo teh preživahnih ioči. Se vedno je slonela na divanu. a 'oči so ji strmele v njegove. Bilo je nekaj strahotnega y tem ne mem gledanju. Drug drugega sta izpraševala, in vsak je občutil v mislih, da bo odgovor na vprašanje življeriske važnosti. On je mogel vprašati: "Kaj si storila ?" Onia pa kakor da je namesto odgovora govorila: "Kaj y/e!š?" Naptasled stopi on naprej, ' ?ede na medvedje krzno kraj nje prime z obema rokama njeno nežno iglavico in jo oorne proti sebi.
"Lucilla," reče on, "ti me hole's zastrupiti?"
Ona odskoči od njega s strahom na licu, z drhtljajem na ust nicah. Beseda ji je zastala, in njeno iznenadenje se je zrcalilo / izrazu njenega lica. Poskušala je, da bi vstala, Joda njegova rota jo je zadržala. In on zopet 3tavi vprašanje, ali zdaj globlje v svoji strašni kratkoči:
"Lucilla, zakaj me hočeš zastrupiti ?"
"Ampak saj si nor, Arhie! Nor!" — krikne ona.
Njegov odgovor kakor da jo noče zadaviti. Z bledimi ustnicami in upali m i lici ga je mogla samo gledati, z brezmoenim molčanjem, medtem ko je jemal iz žepa majhno stekleničioo in jo stavil njej pred oči.
"To sem našel v tvoji šatulji za dragulje!" reče on mirno.
Dvakrat je poskusila, da izpre govori, ali obakrat ji je zastal glas. Naposled je nekako spravila na dan sledeče besede:
"Nisem — nikoli — uporabila!"
Roka mu je zopet segla v žep. Izvlekel je list papirja, ga razni,o tal in ga ji stavil pred oči.
Tb je potrdilo dr. Agnusa Pravi, da je tu 12 gramov anti-mona. Imam tudi potrdilo Da Vala., kemičarja, ki ti ga je prodal."
r -c. .1- je postalo .strašno. Tu ne more reči ničesar. Mogla bi -*nc čc lajati, ali čemu, kakšen -mir1 t? imelo to?
' "T; rej ?" vpraša on.
Ni bilo odgWora, razen geste, groze in prošnje.
"Zakaj?" reče on. "Hotel bi vedeti, zakaj ?"
Medtem, ko je tako govoril, mu je oko opazilo rob lističa v njenih nedrih. V trenetku ga je zagrabil. S strašnim 'krikom mu ga je hotela iztrgati, ali on ga je zadržal pred njo z eno samo .roko, medtem ko so mu oči z blis kovito brzino preletele vrstice.
"Campbell!" šepne on. "Torej Campbell!"
Ona zopet ztbere .svojo hrabrost. Lice ji je postalo ostro in dostojanstveno. Oči so se ji lesketale kakor svetle bodice.
"Da," reče ona. "Zaradi Camp bella!"
"Zsboga! In ravno on mora biti!"
Vstane in gre pc sobi. Campbell, njegov najboljši prijatelj, človek, katerega je t'oliko cenil, vzor samopremagovanja, hrabro sti, popoln človek. On je torej postal žrtev te sirene m on je tako globoko padel, da, je prevaral, ne sicer z delom, z nakano človeka, ki mu je prijatelj. Neverjetni — ali vendar je tu strastno pismo, v katerem zakli-nja nje.rovo ženo, naj gre ž njim naj pobegne, naj bo njegova,. Vsaka beseda pisma je dokazovala, da Campbell niti ne misli na Mastnovo smrt, ki bi odstranila vse zapreke. Ta peklenska nakana se je porodila torej le v m'ozgu te žene.
Mason je bil redek človek, filozof, mislec, poln iskrene in široke simpatije za ljudi. Samo za trenotek je srd poplavil njegovo dušo. V tem hipu bi bil lahko u feil Campbella in ženo in odše
KWl	o tpm podvo-
je videl, kakor se je Ptyjj a divanu s prekritim II % krznom? Naslonila se laket> si podprla z »W1' odločni podbra-ff^, jj]^1 ko so ji oči, velike P« ' ta.iinstvene, kakor za-P je predse. V tem po f^toilla P°sebna strahota. I\ h ,e»o lice — skoraj lice Pit nV,enc'ar je stavila nanje f^teti Poseben žig, izraz i\f.J, kakor da se za vso skriva zioba. Mno-
i%s psi :beže Prec! l^H ? deca boji in izogiblje
Ihl^j ^anja. So instinkti, l^a ^,u °d razuma.
se 3i' m0" | i ' nek,aj posebnega. V
f?V4itht P1-5"10' katerb je 1 W 1 prečita! a
s namrse-r obrvmi, s črto gro-^»ft ustnicah. Naen-ft<:% lZne in senca strahu $ na njenem licu. Dvi-p	in prične uporno
P So Vl'ata- Prisluškovala I 1 čts Prisjluškovala ne-
l^llje Se je bala- Za čas * S ie Sttiešek oiajšave na JJ»lo, J)ein licu. Petem skri-I v " Zračenim obrazom, K4- «e	Komaj je to
R 'bj.^j Pro vrata in v sobo .11 ^ ^»akom mlad olo-
R« Afhi s' • 151
1% 'tftt Mason» "jen mož Je ljubila, mož, TC Zrtvova^a svojo ev-ll^la v,?' ,m°ž» na katerega Mk1^ ki aj kakor na zapreko
i5[ikinaslade- '
I. Vtik - Je lbil človek SV)0-I	kt' skrbiio obritih i
1 a^et, oblečen brez-
tudi sam v smrt. Z občutjem človeka, ki je storil samo nekoliko korakov, so ga začele obdajati blažje misli. Kaj pa pravzaprav očita Campbellu? Saj je vendar poznaj vso zapeljivost svoje žene! Ni bila to samo njena fizična lepota. Imela je neko posebno . lastnost, da zavzame moškega, da ga potegne popolnoma v svoj čarobni krog,, zruši nje govo ambicijo in kreposti. Ravno tu se je pokazala vsa nepremagljiva meč njenih mrež. Sam se je spominjal svoje preteklosti. Tedaj je bila svobodna — vsaj mislil je tako — in on jo je mogel vzeti za ženo. Pa da bi ga bila istotako očarala ? Ne bi li bil storil on istega? Da, tudi on bi ji popustil. Čemu naj bi bil tou rej tako strog napram sVojemu nesrečnemu prijatelju? Ko je zdaj pomislil na Campbella, je občutil zanj samo usmiljenje in simpatijo.
A ona? Ležala je na divanu kisjkor onemogel metulj, z razpršenimi sanjami, z odkrito spletko, z mračno in <cpasno bodočnostjo. Pa tudi zanjo se je njegovo občutje ^mehčalo. Poznal je njeno zgodovino. Poznal jo kakor cd ranega detinstva pokvai"-jen stvor, neobrzdan, v svesti si samo svoje lepote, čara in pože-ljenja. Ona ni nikoli poznala zaprek. In zdaj ko io se pojavile, jih je iskuišala odstraniti. Ali ko je že došla do tega, ni li to najboljši dokaz, da on ni človek, ki bi mogel prinesti v njeno dušo mir in zadovoljstvo? Preresen, prehladen je za to dete juga. Ka-kW dvoje nasprotij se približujeta drug drugemu, ali trajno ne moreta biti skupaj. On, njegov superiornejši mozeg, mora prevzeti nase odgovornost za situacijo. In njegovo srce je občutilo zanjo kakor za slabotno dete v nepriliki. Nekaj časa je hodil po soibi s stisnjenimi pestmi in mrkim obrazom. Naenkrat sede z naglo kretnjo 'kraj nje m prime njeno hladno 'nepremično roko. Mozeg mu preleti misel: "Ali je to kavalirstvo ali slab'ost?" — To vprašanje mu je brnelo po u-šesih in se valilo pred njegove o-6i, kakor da se bo vsak čas mate-rijaliziralo. Bila je to težka borba, ali naposled' zmaga on.
"Draga moja, tebi treba izbire med nama dvema," reče on. "Ako si uverjena, zares u ver jena, da bi te mogel Campbell o-srečiti, ti nočem biti v. napotje."
"Torej ločitev?" šepne ona.
Roka mu stisne stekleničko;
"Ločitev!"
N.cv,a, čudna svetloba zabliskne v njenih očeh, Tega človeka še ni (bila poznala. Na nj,em, kakor da je počival odsev junaka, svetnika, kateri se more povzpeti na nečloveško višino nesebične kreposti.
"Arhie!" vzklikne ona. "Ali mi moreš oprostiti ?"
On se ji na,smehlja. In ona že izprbži proti njemu roke, da bi ®a objela, ko »e začuje na vratih trkanje in se pojavi sluga, s ta-jinstvenim načinom, kakor se je vse dogajalo v tej aventinski sobi. Na, pladnju je prinesel poset-nico. Ona pogleda.
"Kapitan Campbell ! Nočem ga videti." Mason skoči na noge. "Nasprotn'o — naj samo vstopi. Takoj, prosim 1"
Nekoliko sekund 'zatem stopi v sobo visok, mlad častnik. Vstopil je s smehljajem na lepem licu, ali ko so se vrata za njim zaprla, mu je dobil obraz strašen izraz. Postal je in neodločno gledal soproga.
"Torej?" vpraša on. ■Mason stopi k njemu in mu poleži roko na, ramo.
"Jaz se ne jezim," reče on. "Jeziš?"
"Da, jaz vem vse. Ali jaz bi storil v tvojem slučaju mogoče enako."
Campbell stopi korak nazaj, z vprašiijočimi očmi na gospo. 0-na pokima in dražestno z migne s rameni. Mason se hasmehlja.
"Ne boj se, da je to kakšna past za preiskovanj e'. Midva sva I se 'o tem iskreno raizigovarjalf
OČALA ZA ČITATI IN ZA NA DALJAVO, KI NE ZGLE-DAJO KOT DVOJNE.
Ali so očala potrebna za otroke?
Mnogo ljudi je še proti temu, da bi otroci nosili očala, misleč, da ko otrok zraste se bodo njegove napake same odstranile, in da če nosijo očala enkrat, da jih bodo morali nositi za vedno. Toda ničesar bi ine nvoglo biti bolj smešno. To je ravno tako kot če bi pričakovali, da bo otrok rojen z "zajčjo ustnico" isto izgubil, ko doraste, kar je ravno tako nemogoče, kot pri nepovoljno razvitih očeh, razun če storite nekaj zanj v tem oziru.
Preko 75 odstotkov otročjih oči je nepo\*oljno razvitih in le z velikim naporom vidijo lahko razločno, kar utrujuje njih živčni sistem do skrajnosti. Re<zultat tega je topo»t v šoli, nei-voznost, svojeglavnost, glavobol, bolesten mesečen tok pri deklicah, itd. Ker je vid bister, se malokrat sumi, da povzročajo vse neprijetnosti le oči.
Edino pravilno umerjena očala lahko premagajo to napetost, ter dajo očem priliko razvijati se, kot bi se morale in zelo pogostokrat se lahko ista odstranijo kasneje v življenju. Malo ljudi pomisli, da je tekom šolske dob« otrokov nervozni sistem pod dvojtroim pritiskom in sicer si mora razvijati telo in se istočasno izobraževati.
Dr. Chas. McCormick M. D. mož, ki je posvetil vse svoje življenje proučevanju vzrokov človeških bolesti pravi: "Napetost očnih živc.ev je povodni vzrok 85 od sto človeških bolezni."
McCormickov sistem
McCormickov sistem, pravilno proučen, ni le proučevanje oči in njih oktjliščin in umerjevanje očal za razne očesine nadloge; vsebuje tudi proučevanje nervoznega sistema in raznih telesnih funkcij še posebno pa načina na katerega vpliva živčna otrujenost oči na človeka v siplošnem. Tu je velika razlika.
Idevši v zadevo do korenin, vam damo lahko boljšo postrežbo, če tudi rabite le par očal za čitanje. Pronašli boste, da nas oni, ki trdijo, da rabijo našo metodo kot jo rabimo mi, le posnemajo v kolikor si pač upajo; vsakdo, razun graduantov McCormick Medical College, ki trdi, da rabi McCormickovo metodo, jo navaden blufač
Torej ako vas boli glava ali imate kake očesne nadloge, se varujte dokler je še čas. Glavobol .ie signal narave, da je nekaj (narobe v vašem telesu. Naredite kot je storilo še na tisoče ljudi — iznebite se ga in bodite zdravi.
Dr, L. A. STARCE
Edini Slovenski Opthalmologist 6127 ST CLAIR AVE, CLEVELAND, 0.
Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—8. Ob sredah samo od 10—12.
i?!
CENJENEMU OBČINSTVU
se priporočam za obilen obisk mojih
| GOSTILNIŠKIH PROSTOROV jj |ia 15525 Saranac Rd. !
Postregli vam bomo z dobro pijač0 in smotkami in g domačimi klobasami. Gostilna je bila preje pod upravo Grmovšek, sedaj
JOE BOLDIN	j
po domače pri "Platnarju "
.''•'' ' -1
— čitajte —
"V močvirju velemesta''
Roman iz življenja priseljenke v Ameriki
cena 50f. Naročite pri Amerigko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
A. F\ Svetek Co,
Prvi slovenski pogrebni zavod v Collinwoodu.
Se priporočam cenjenemu občiiistvu v	slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da bom vsakomur dobro postregel.
Ambulanca in avtomobili za vse slučaje.
15220-26SaranacM O.S.Wood44
Podpirajte domače podjetje. Eddy 4031
JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene.
TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni.
DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v "Enakopravnosti"'. ,
"ENAKbPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval 7.a koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi vas veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist.
*
"ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in kapitalom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega.
Glej, Jack, vedno si bil smel elo-i vek. Evo ti stekleničko! Vseeno je, kako je sem'kaj došla. Ako jo eden od naju izpije, je situacija izčiščena."
Glas mu je postal divji, kakor v deliriju.
, "Pristaneš, Jack?"
Častnik pokima z glavo.
"Ne, zaboga ne!" zakriči žena.
Mas'on je odmaši; steMeničioo, stopil k mizi in potegnil iz predala karte.
"Njej ne moremo prepustiti odgovornosti," reče on. "Ajde, Jack 1 Kdor potegne črno, naj iz-
Razkrinkani Habsburžani
!"
Vdjnik se približa mizi in se dotakne usodnih kart. Ženine o-či se zabliskajo v sobni temini s svetlobo oči 'zblaznelega...
"Arhie, nikar.!" vikne zopet njen gilas. "Pusti — jaz sem tvoja, sam0 tvoja! Jaz ga ne maram. Evo ti dcka?a!"
In prej nego so nfogli preprečiti, skoči ona kakor panter, iz; trga stekleničico in jo nagne ki svojim ustom. Na debeli preprogi se je zadušil padec njenega telesa. V sobi je nastala popolna tema.
OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Dnevnik Enakopravnost
Ameriško - Jug. Tiskovna Družba
II—I—nw ■ l—l —I II —1111 m.......■mu	TI.........................
Princeton 551. 6418 St. Clair Ave.
NOVEMBER 13th, If32'
'BNAKOPRAVNOSl"
Clevelandske novice
MALI OGLASI
Joe Hriberajk, Gleijcoe, 0. Košir Frank, Akron, 0.	1
Vincent Jereb, Kenmore, 0. Math Leskovec, 35 Smithsonian I
St., Girard, 0. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., I i Lorain, 0.
|Thos. Mrcina, Box 16, Power I
Point, 0. Paul Ilovar, BoJc* 275, Blaine. 0. I Valentin Verhovec, R.F.D. 2.,
Za Pennsylvanijo: Gnus Math., R. 1, Box 310, Mc-
Clellandtown, Pa. Joe Merše, Box 248, Meadow Mike Pavšek, RFD. 3, Irvin, Pa. 1 Louis Hribar, Bessemer, Pa. , Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. • Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa. 1 Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. 1 Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa.	*
Anton Jerich, Lloydell, Pa. 1 John Branstetter, Yukon, Pa.
Paul Weis, Casselman, Pa. . John Turk, Claridge, Pa.	;
Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. [ Martin Koroshetz, Johnstown, Pa.
Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. j Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mi'šmaš Joe, Pleasant Unity, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa, Jos. Cvelbar, Sharon. Pa. Loiuiis Lindich, 616 May St. Wau- j kag'an, 111.
Takob Mihevec, Box 28, Vand-
ling, Pa. Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. Martin Spollar, Box 111, Ches-nut Ridge, Pa.t , Jakob Skok, Box 63, James City, Pa.
I Anton Zornik, Herminie, Pa.
|	Druge države:
i. Sterk Frank, Ringo, Kan. Debel j ak John, Aurora, Minn, Krall Joseph, Pueblo, Colo, , John Virant, Salida, Colo, j Blatnik Frank, Walsenburg Colo, j Otto Majerle, Eveleth, Minn, i Louis Vesel, Gilbert, Minn, j Herman Perehlin, Little Falls, N. Y.
j L. Skube, 28 Broadway St., Go-
vanda, N. Y. \ Math Lipovšek, Blanford, Ind. ! Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. ! Thomas Reven, Volbj Grove,
W. Va. j Frank Novak, Dodson, Md. \ Jakob Predikaka, Stanton, 111. j Frank Francelli, Brooks, W. Va, j Frank Strmšek, Detroit, Mich. \ Frank Polanc, Box 108, Pierce,
PRIPRAVNA in čista ženska dobi delo po nekaj ur na dan od i devetih dopoldne do treh ali šti-} rih popoldne za opravljanje -hiš-' nih del. Zglasiti se je na 64241 St. Clair Ave.	(264) j
POZOR!	s
Iščem stanovanje dve sobe in j sicer kuhinjo in sobo s poseb- j nim uhodom. Kdor ima kaj ena- ■ kega naj naznani v uradu Ena-! kopravnosti.	(264) j
ODDA SE prav čedna soba za enega ali dva fanta. Po'seben u-hod; gorkota in kopališče. Kdor želi naj se zglasi na 5422 Standard Ave.	(264) |
STANOVANJE 5 sdb,' elektri-| ka in kopališče, podstreha in klet, se ,0dda mirni družini. Vpra šajte na 1169 E. 72 St., vogal Donald Ave.	(264)
SLOVENKA
dobi delo za pomoč v kuhinji. 0-glasi naj se na 6034 St. Clair Ave.	(264)
IZGUBIL se je majhen pes z li
certčno številko 9544. Je bel in im'a svitlo rujava ušesa. Kdor ga pripelje nazaj, dobi lepo nagrado. John Peček, 5332 Homer Ave. _(234)
IŠČE SE STANOVANJE 3 so-be za malo družino v okolici od E. 55 St. do 72 St. Ponudbe je oddati v uradu lista.	(262)
SUPERIOR HOME SUPPLY SODI —:-:— STEKLENICE
NAPRODAJ je peč za plin za kuhati; še malo rabljena. Nove vrste. Vprašajte na 6524 Metta Ave.	(263)
Za
DOBRO PIVO
je potreba naš SLAD IN HMELJ. Uspeh vselej zajamčen
Dobi se pri:
V NAJEM SE ODDA stanovanje 4 sobe, kopališče in fornez, spodaj. Proda se pa tudi hiša, ki je za dve iružini. Zgla'site se na 10701 Shawnee Ave. Stop 125 Nottingham. Tri minute od St. Clair kare.	(261)
V NAJEM SE ODDA DVE SOBI ZA FANTE. VPRAŠAJTE NA 722 E. 160 ST. (263)
Frank Oglar
6401 Superior Ave. 106th St. Clair Market House 8704 Buckeye Rd.
MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VASE POSESTVO.
Sladščičarna naprodaj
Trgovina je v najlepši okolici slovenske naselbine v Collinwoc-du. Poleg je tudi moderno stanovanje s 5. sobami. Najemnina zelo poceni. Vprašajte pri
Collinwood Realty Co
15813 WATERLOO Iti). J. KRALL & D. STAKICH. Imarr.o tudi več drugih posester naprodaj.
Anto Dolgan
15611 Waterloo Rd. in pri I
Frank Kunstelj
61 17 St. Clair Ave.
Stop 14. Euclid Ave
EUCLID, OHIO.
fes rate- g£/ ■ \mz-vmaz-~mw.
MtM&i L««""" •• -•	-.»artSJtf
COOVR'GHt- A p»e e?
POZOR!
PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in drugi Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, linke, kotle za gorko vodo, vodno kanale, (sewer work) itd.
Zmerne cene
Nick Davidovich
5108 FLEET AVE.
Bell Broadway 3032
Slovenska Banka
Zakrajšek & Cešark
wmmmmmman
MimiuuiiimiimiiHi!iniiiiiiiiiiiiiiliiuiwiii[iu:iiiiiiiiiiiiiiiniiii!U!ii;ii!iiiimiiii
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari Kraj hitro
zanesliivo in po nizkih cenah
prodaja vozne listke za vse važ
ne prekmorske 'linije, in
opravlja vse druge posle, ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Randolph 2529-j. Central 2373-w,
GRAMOFONSKE PLOŠČE
zahtevajte novi cenik
w-v'lfi Slovenske
mMM plošCE
preje $1.00 sedaj 75c
' velika ZALOGA ur in zlatnike.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od110. do 12. opoldne.
Svež sladak sajder dobite pri nas na sode ali manj. Do-važamo na dom.
Telefonirajte Wood 58 ali se zglasite na
Frank J. Lausche slovenski odvetnik
Uraduje po dnevi v svoji odi atntškl pisarni
1 O 3 9 GUARDIAN BLDG.
Zvečer od 6:80 do 8. ure pa na domu. Cent. 710.	6121 ST. CLAIR AVE.	Main 2327
the w—k drug co.
St. Clair, vogal Addison Rd,
Edina slovenska lekarna v G'levelandu.
16205 Holmes Ave.
Uilavit« »e pri tej uri id •to na pr«-vem prostoru
ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevralgiino in bolečine 7 mišicah so hitro odpravljene s primerno uporabo
&MN-EXPELIBJA&
iVomiSi« znamlia re(j. v pat. ur. Zdv. <lr. Glejte, da dobite pristiioga-sliWnepa 2f več kot 50 let.
Zahtevajte KUJUO tvornt&ko znamko.
Sitter
5805 St. Clair
Avenue Cleveland, O.
Don't Fuss With Mustard Plasters
Musterole, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister.
Musterole usually gives prompt relief from bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, congestion, rheumatism, sprains, sore muscles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists—35c and 65c jars and tubes-hospital size $3.
Better than a mustard plaster
»ta.	ntf'J
Stari all mladij
Nobene razlike ni, 11 g)£0 j« ^ j ali koliko časa bolehaj ^ t> ; varnost vaša sreča, o1"'" * ^ Specialista.	ze« ^ $
Nič ne de, kakšno ^, *> kako slabe izjave ste fc' ^ - ^ ne de, ako se vam ?e_rCge % (f?'e $ ozdravljivi. Posvetujte je , menitim zdravnikom,	f
j upanja, tedaj boste V(8 f njegovem
zdravljenju-	f
vedlo do zdravja, zad°v° ^
%OSEBN AVOZOV^Jf/, na kemične in mi» ve krvi, urina in spUt^onlplicir;l '[ voznostne ter dušne ^ Naslovite vsa BP°r°_ g^(/
Dr. Albert	f
Vogal E. 9th St. and
Cleveland, v
, o d0P°V Uradne ure: od ^
zvečer. Ob nedeljah 1 ^ .
10. dopoldne do 1- P0p° Jm
Sure,, i uovf
nou NOW SHUT «jp Atso ter me.
REftD THE. PftPER.
UNfttZ.OEAE
it's time to
4ET UP <---r
I4NWZ, > 15 THERE. «« THIN<( SOUNEED nartoED?
NOV CONT I love. ME
M&TT&R. WITH
THE COFFEI
FOR <OOOtSE.S5 S(^KE, CPiM f
IWT2 OE^R PONT MOO
I WELL?
___.t
i ..VO1/
Naročajte !
ENAK0PRPf
oglašajte v "enakopravnosti'

kmUKATIONAL CAirroo« CO,K. V,
— Zahteva od sodnikov. 0-
Ikrajni pregledovalec knjig John iZangerie je podvzel včeraj prve korake, da prisili deset prejšnjih in sedanjih sodnikov common pleas sodišča, da vrnejo nazaj v okrajno blagajno svoto $20,585.-16, katero so prejeli preveč v o-ibliki plač. Omenjeni denar jim je foil izplačen za časa, ko je državna zakonodaja zvišala njih plače od $6,000 na $8,000 na leto, kasneje pa je odločilo najvišje so diwče da višja plača ni veljavna za one sodnike, ki so bili izvoljeni pred omenjenim zvišanjem.
—	Neki nepoznain avtomobi l list je povozil sinoči na E. 71. St. ir St. Clair Ave. šestletno Agnes Zonha, 6018 Bntler ave, v smrt, njenega očeta pa je tudi nevarno poškodoval. Oče m hčer sta čakala kare, ko pridrvi avtomobil z veliko brzino ter ju podere p'o tleh. Deklica je prišla pod ko les je, oče pa je bil vržen kakih deset čevljev proč na tir poulične kare. Izbitih ima več zob in je zelo opraskan in potolčen. Surovi avtomobilist pa je kakor pri povedujejo očividci, odbrzel naprej še z večjo hitrostjo, mesto da bi žrtvi nolbral. Policija, kate-<li je dal nekdio avtomobilovo Številko. i'šče sedaj brezvestnega i vodnika.
—	V avtomobilski nezgodi, ki se je primerila Včeraj blizu Au-rore, je našel smrt Arch C. Blan-konisop, 2618 E. 71 St. Smrtno je bil namreč poškodovan, ko se je prevrnil njegov avtomobil pre kb nekega breaiu blizu Aurora. Poškodovani so bili tudi njegova žena in Mr. in Mrs. Jackman iz Cleveland Heights, toda bodo okrevali.
—	Tek'om včerajšnjega dneva se je primerilo jako mnogo avtomobilskih nezgod, kar je bilo naj več krivo vlažno vreme.
— Udova dobila $25,000 odškodnine. Družba Pennsylvania
železnice bo morala odšteti udo- J vi Mrs. L. H. B'anberger $25.000 I1 ker je bil povožen njen moj. od \ vlaka na Pennsylvania jardih J> ko je zasledoval nekega ubegle-ga moškega. Za časa nesreče je I bil Bianbei'ger v policijski službi l v Massifonu.	ji
—	Gozdni požar. Ognjegasci in me'ščani West Parka so sinoči j z velikim naporom pogasili gozd ni požar, ki se je pojavil na stop 12, W. 130 Št. in je pretil uni- ( čiti kake pet akrov gozda. Ljudje, stanujoči v bližini, so že pri- . čeli zapuščati svoje hiše, misleč, ' da-se bo ogenj razširil tudi nanje toda ognjegasci «0 s pomočjo meščanov in uslužbencev Big '
(Four delavnice ogenj udušili. '
j
—	Ohijska kurivna komisija <
je odredila, da trgovci smejo ra- , čunati za tono premoga 50c več ] kot do sedaj, to pa samo za tak premog, katerega kosi merijo več kot palec in pol.
—	Danes se snide v Washing- ; tonu pravosodni odbor staVbin-Bkih unij. Med drugim bodo čla- ; ni razmotrivali tudi spor med kleparji in tesarji v Clevelandu
--o-
NASI ZASTOPNIKI.
Potovalna zastopnika, Michael ; Krainz in Tony Ogrich. i Krajevni zastopniki za državo Ohio.
Za Cleveland:
John Renko.
Za Collinwood, Nottingham, Euclid in Noble. O.:
Anton Jankovič.
Box 45, Rayland, O.
T ands, Pa.
—	Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Vincent Bubnič. — Za Nottingham, Euclid, Nobel: Vincent Koller. Caspar Logar, Niles, O.
,Tos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. - Tony Ogrin, Conneaut, O. i Louis Koželj, Lansing, O.
NAZNANILO.
Rojaki, opozarjam vas na
SPLOŠNO RAZPRODAJO
?evljev, šolnev, tennis čevljev in robarjev; blaga na jarde, spodnje obleke za moške, ženske in otroke.
Prodajali bomo po tovarniški cawi in še ceneje, na drobno in na debelo.
Moški čevlji od ..............................................$1.75 naprej
Ženski in otročji čevlji od ................................25c naprej
Suknje in obleke od ......................................§2.00 naprej
j	Velika zaloga rokavic, svedrov in volne po tovarniški ceni.
Mi gremo iz trgovine. Razprodaja vsak dala do Novega leta 1928. Na razprodaji je vse blago kar se ga nahaja v trgovini. Samo za gotov denar. Pridite, da se prepričate o nizkih cenah: Se priporočam
JOS. KOS
\	15307 WATERLOO RD., COLLINWOOD.
<=vjjr) OKUSEN I	TKCEN! ?
Mlf'CNa
.	V kositrastih posodah ^^^	V štrucah
. :vi/	VPRAŠAJTE VAŠEGA GROCERISTA!
-................ /
W. Va.	1
Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming.
Butala Joe, 607 North Water St.,
Shelboygan, Wis. Frank Zaniker, Box 336, Oregon ^ City, Ore.	c
David Šušteršič, Box 624, Pali- ^ sades, Colo.	r
Matt Jamnik, 525 W. 2nd St., .
I.eadville, Colo.	t
John Ponikvar, 3309 — 4th Ave. ,
Great Falls, Mont. John Drzich, 2955 N. Robey St., ^ Chicago, 111.	(
Petrich John, Box 238, Aurora, < Minn.	,
John Jackson, Box 162, Mullan, Idaho.
Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše ' na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke.
Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., i
■■■■■■iiBiUMHMBiaia
Delničarji
SLOV. NAR. DOMA:
Dne 13. decembra 1922 se vrši redna letna delničarska seja Slov. Nar. Doma in sicer v Gr-dinovi (Sever & Kraševec) dvorani na 6021 St. Clair Ave. Pri-1 četek točno ob 7.30 »večer. Vsak delničar dobi pismeno vabilo. ' Ako kdo istega ne prejme naj se zglasi v S. N. Domu, kjer ga ' clobi. Vsi oni delničarji, ki so se od časa ko so kupili delnice pre-' selili, naj naznanijo njih novi naslov.
Vsak delničar je vabljen, da se vdeleži te konference. ,	ODBOR S. N. DOMA. j
< HHIHB^aiiaHHHJMI
fflBBBHSBBBBSmEaHnHMlBWHSBW
. HI SLOVENSKA POPRAVLJAL I S j "! NIČA AVTOMOBIL 3,
g J	ill varimo Id ravnamo i ■
• S 3	▼"t ielezne In kcvlnaato pred- 1 gg
BIJ	mete. Zaloira olja, fraaollna. S-l- | ■
J |	mi.levlh obrofev 'ti drugih po- fi ■
- K I	trebSCIn. AUo rabite pomoči, po- | J
j i B |	Vlieite m« po telefonu. PRIN- 1 BI
' I J |	CETON 1372.
5 ; g |	Odprto tudi ob nedeljah. i ■
J g | ELYP.IA AUTO REPAIR & WELDING S
Gol 2 St. Clair Ave.
» i ft ...............................................................................................................................u
, OBBBBPBBB88BHHBBlHBHIiaBBIIi!BB»
■ DEKLE dobi stalno službo. Pla-1 ča $40 ali tudi več na mesec. Vpraša se po peti uri popoldne na 1045 East 6lst Street.
(262)
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, '	Lekarnar.
> (■■■■»BismnnmisBinHMtaiKiiKflEiBHB
PRIDE !
V CLEVELAND, 0.
Dr. Albert' F.J«4
od Sneluvega privatnega c Cincinnatiju, O.
Bo v svojem tj
CLEVELANDSKE11 I
ERIE
s. SOBE ŠT. 412 I>. pfO'" L ! vogal E. 9th Str. anfl pect Ave.
15. SS^i
in bo ostal do SBJ' . n,
29. NOVEM"1', Samo dva l^t
PRIBITE PO
VAŠE GROZDJE
in
MOŠT
dokler ga je še kaj. Catauba grozdje $100 ton. Čist catauba mošt 75c galon
a. gTToldessy
SAJDER!
k IEMERSCH
hamo ova ^
i Doktor zdravi vse ^ ni in hibe mož, žen in otI^ ls^' Veliko slučajev je, ^ ,e f izogniti nevarne operah0, ^it-pustite zdravniškemu 1^
Zdranjo se vse "jj^i ske in otročje ^ I
posveča posebna poz°rrI0" ' t
Katarju in borzni® f ' |.
Ako imate katarne neP ^ ^ li
te, da se vas preišče. ^sl ^ o^^ f
| poslužijo te prilike. A^0 v,is I	.v,. De' ..JI«'
I Ijivi, vam povemo, UR ^ ^ »'
I nasvet. Noben bolnik di te prilike.	^ »e^f
Ako imate revmatizern; ^ j slabost,, otelkle noge »u_ ^ . ne neprilike, srčne i>°leS ' 1,5 „ i koli zgubljajoče bolez"' ^ Ijenost, bledost,	>
si jo, slabo prebavo,	s,
prilike v želodcu ali ^P1 te dr. Snella.	^ » k
Uspešno se zdravijo ^ ne bolezni, kakor tudi P ženske.
ki trpijo na
hrbtenici ali na kakih P ^ f nih, ki so lastna žensks^.^jlit' ^ vprašajo za svet tega bp ^pfi^ Ovarium ali trebuš«« ,e ^ zdravijo brez operacije-	]f
je svetovalo, da se dr, te vrste bolezni ali *« ^ daj ne postavljajte nevarnost, da vpia»aM
DO YOU Know WHY - - - a Man Is toys i te ln Ths Mug?
Otav;n for litis paper B'j BSllB"_