GLASILO KOLEKTIVA REK VELENJE LETO IX • SOBOTA, 5. APRILA 1975 • ŠT. 4 CeJje ■ skladišče D-Per 65/1975 COBISS o X v C Priznanje in javna pohvala našima tozdoma s/ termoelektrarni Šoštanj in rudniku lignita Velenje že v 1. letošnji številki Rudarja - v pogovoru z direktorjem TOZD Proizvodnja gradbenega materiala Cirilom Stojanom -zapisali nekaj o poteku prestavitve in adaptacije obrata PGM na novi lokaciji. Naj že povedano na kratko ponovimo! Zaradi graditve 4. faze termoelektrarne Šoštanj na prostoru, kjer stojijo - ali točneje rečeno, so stali - stari proizvodni prostori PGM, so zgradili nove prostore v neposredni bližini, na desnem bregu Pake. Proizvodnjo v stari tovarni so ustavili konec novembra 1974in takoj so pričeli z de-montažo opreme ter nujnimi remonti. Obenem so morali izvršiti vsa pripravljalna dela za preselitev. Obrat PGM na novi lokaciji - Proizvodna hala Da pa bi zvedeli kaj več o sami preselitvi, smo v prvi polovici marca ponovno zaprosili direktorja TOZD PGM Cirila Stojana za kratek pogovor. Med drugim je povedal, da jim je v vseh fazah preselitve največ težav in skrbi povzročala kasnitev gradbenih del. K sreči pa je suha in mila zima omogočala, da so dela kolikor toliko uspešno potekala tudi v tem obdobju. Potem so bile tu še težave z dobavitelji opreme (Mlinostrojem iz Domžal in Itasom iz Kočevja), ki se niso držali določenih rokov. Vse to je vplivalo na podaljševanje rokov pri montaži, in tako tudi domači delavci, iz TOZD ESO, ki so opravljali demontažo in montažo opreme, niso imeli lahkega dela. Kakor je povedal direktor Stojan, so v prvi polovici marca že opravili zadnja montažna dela pri sušilnici, oblikovalnici z avtomati, kompresorjih, transformatorski in toplotni postaji, pepelo-vodu in industrijskem tiru. Izvršeni so bili tudi zagoni posameznih delov naštetih strojnih skupin. V drugi polovici marca bodo baje končana še dela za avtomatsko mešalnico in skladišče osnovnih surovin (silosi s transportnimi napravami in filtri). Potem pa bo izvršena še sinhronizacija pogona vseh naštetih strojnih skupin, za zadnjo dekado marca pa je bilo predvideno poizkusno obratovanje, medtem ko bi redna proizvodnja naj stekla v začetku aprila. Izvedeli smo tudi to, da je večji del strojne opreme v novih prostorih star, nujnih je bilo le nekaj sprememb. Te so razvidne že iz podatkov o dolžini transportnega voda pepela - prej je bil dolg 400 metrov, sedaj je okrog 800. Temu ustrezne morajo biti tudi zmogljivosti kompresorske postaje za zrak. Prav tako je novi toplovod grajen po sedaj veljavnih varnostnih predpisih. S tem, ko bodo v novi tovarni odpravljene nekatere tehnične pomanjkljivosti, se bo izboljšal tehnološki postopek, proizvodne zmogljivosti pa se ne bodo spremenile; proizvodnjo bo moč povečati z uvedbo tretje izmene. Čas, odmerjen za preselitev, je bil kratek. Če bi bil ta rok daljši, ne bi bil potreben izpad proizvodnje, in marsikakšna težava bi odpadla. Zato se v TOZD PGM trudijo, da bi redna proizvodnja čim hitreje stekla, saj je pred vrati gradbena sezona , in na tržišču bo popraševanje po njihovih zidakih še večje. Zavedajo pa se tudi, da bo treba več pozornosti posvetiti ekonomski propagandi za prodajo drugih svojih proizvodov - na primer suhih malt. Naj ob koncu tega sestavka podčrtam še nekaj dejstev o pomenu naše TOZD PGM! Z uporabo elektrofiltrskega pepela za osnovno surovino pri proizvodnji opeke se podaljšuje proces premog - energija - odpadni material še za eno stopnjo. Ta se odraža v ekonomskem načinu izkoriščanja odpadnih surovin za nov proizvod. Premog ni le vir energije, ampak se tudi njegovi ostanki koristno uporabijo, saj praktično odpadnega materiala ni več. Tak način izkoriščanja odpadnih surovin srečamo danes le redkokje. Povsod v svetu morajo termoelektrarne same v celoti reševati problem odpepeljevanja; seveda - s precejšnjimi stroški. In če upoštevamo, da je iz te opeke, ki je znatno cenejša od drugih, nastala velika večina zgradb v Velenju in da so prihranjeni stroški prevoza, ker se stavbe grade iz domačega materiala, ni nobenega dvoma v koristnost in upravičenost naložbe za nadaljnjo zagotovitev proizvodnje v TOZD Proizvodnja gradbenega materiala. (Stojan Saje) Aktualno iz poslanih zapisnikov Na 2. redni seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata DSSS, ki je bila v februarju, so potrdili izbiro naslednjih poverjenikov za sindikalne aktivnosti v skupnih službah: - Ivana Jakopanca - za šport in rekreacijo; Na 8. redni seji izvršilnega odbora delavskega sveta REK za splošno in samoupravno politiko, ki je tudi bila v februarju, je Kristian Hrastel, vodja skupnih služb, obrazložil predlog komisije za prošnje in pritožbe pri IO za splošno in samoupravno politiko glede dodeljevanja pomoči različnim organizacijam in društvom. Po tem predlogu bi naj sredstva za ta namen združevali na ravni delovne organizacije, njihovo izkoriščanje pa bi naj odobraval IO za splošno in samoupravno politiko. Koliko sredstev bi po tem predlogu bilo treba zbrati in za koga ali kaj? Osnovna šola Gustava Šiliha in Pesje - patronat Ostale osnovne šole Organizacija Zveze socialistične mladine REK Velenje Krajevni odbori Društva prijateljev mladine Maturanti raznih šol Društva slepih, gluhih in invalidov Športna društva Društvo inženirjev in tehnikov Pomoč nezadostno razvitim osebam Razna druga društva Pomoč drugim organizacijam Socialistične mladine Slovenije 35 000,00 15 000,00 10 000,00 15 000,00 25 000,00 15 000,00 70 000,00 4 000,00 10 000,00 15 000,00 5 000,00 . J vi Romunski praktikanti v toplotni komandi TEŠ III je bila 7. marca, so med drugim obravnavali predloge komisije za racionalizacijo. Delavski svet je odobril izplačilo nagrad racio-nalizatorjem za: - napravo za priključek verige kombajna na povratni čela brez hidravlične stojke; - nož za rezanje tesnil za žlotne cevi in podobno; - napravo za dvig gume pri menjavi valjčkov na traku E-100. Za vse omenjene racionalizacije se nagrade izplačajo v takšnih zneskih, kot jih je določila komisija za racionalizacijo. DS je odobril tudi, da se za predlog racionalizacije Razkladalna miza izplača enkratna nagrada, in sicer v znesku, ki ga je predlagala komisija za racionalizacijo. Poslovanje blagajne vzajemne pomoči BVP je od vključno januarja do marca pomagala s posojili! v TOZD RLV V TOZD ESO V TOZD ZO V TOZD PGM V TOZD AP V TOZD PZS V TOZD DPG V DSSS 80 članom 13 članom 6 članom 2 članoma 3 članom 2 članoma 3 članom 3 članom V prvih treh mesecih tega leta je potemtakem dobilo posojilo 112 članov kolektiva, skupna vsota posojenega denarja pa je 378 500,00 dinarjev. Upravni odbor BVP Okrogla miza o mestu in delu sindikalnih organizacij in komisije delavske kontrole v elektrarni Šoštanj - Marico Močilnik - za krvodajalstvo; - Romano Mišja in Marijo Kolar - za kulturo; - Bruna Trebičnika pa za povezavo z upravnim odborom sindikalne blagajne vzajemne pomoči REK. Sklenili so tudi, da se poveča prispevek sindikalne organizacije za nakup darila ob obisku bolnega delavca DSSS v bolnici ali na domu od dosedanjih 50 na 100 din, obiski delavcev pa da se naj organizirajo kot doslej, to je, pri vseh delavcih, ki so bolezensko odsotni od dela več kot 1 mesec. Šaleški študentski klub 4 000,00 Proslave in prireditve 20 000,00 Ostalo 22 000,00 Pomoč posameznikom 20 000,00 Kulturnoprosvetno društvo 15 000,00 SKUPAJ 300 000,00 Izvršilni odbor je predlog komisije sprejel in ga posredoval v razpravo in potrditev delavskim svetom. Pod RAZNO je izvršni odbor sprejel predlog za enkratni prispevek v znesku 5 din na zaposlenega za nerazvito področje Brkinov. • Na prvi seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v TOZD Zunanji obrati, ki je prav tako bila v februarju, so predlagali in izvolili Franca Bujana, predsednika sindikalne organizacije v tej TOZD, za delegata v koordinacijski konferenci sindikata SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije , potrdili pa so tudi izbiro športnega referenta v svoji osnovni organizaciji - športni referent je Franc Martinšek. Na 14. redni seji izvršilnega odbora za kadrovsko in socialno politiko, ki je bila v začetku marca, so obravnavali predlog pravilnika o pripravništvu in pripravnikih ter sklenili,da predlog posredujejo v razpravo delavskim svetom in družbenopolitičnim organizacijam v tozdih in DSSS. Odbor je sklenil tudi, da se da organom upravljanja v tozdih in DSSS prav tako v razpravo celotni tekst sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev OD rudnikov v Sloveniji; te spremembe in dopolnitve v glavnem uvajajo v sporazum določila Sindikalne liste 1975. • Na 13. redni seji delavskega sveta TOZD RLV, ki "Za mizo smo se usedli": Martin Tomše, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v TEŠ, Herman Ostrovršnik, tajnik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata, predsednik komisije delavske kontrole v TEŠ Polde Dvoršak, jaz kot predstavnik uredništva Rudarja , na zastavljeno vprašanje o športu in rekreaciji v TEŠ pa je naknadno odgovoril Alojz Bole, sindikalni športni referent v termoelektrarni. V tej sestavi smo se zbrali iz več razlogov! In sicer na priporočilo uredniškega odbora Rudarja na seji v februarju. Da malo utišamo ddmagoški zven članka Pred novimi oblikami obveščanja, ki ga je prinesel lokalni časnik konec januarja. Predvsem pa, da predstavimo našemu celotnemu kolektivu preureditev sindikalne organiziranosti v tej naši temeljni organizaciji združenega dela -kakor tudi zaradi dejstva, da v našem mladem kombinatu utrip in posebnosti sindikalnega dela v TOZD TEŠ še premalo poznamo! • To, da je prisedel tudi predsednik komisije delavske kontrole v elektrarni, pa ni nič nenavadnega, saj je tudi pri preurejevanju sindikalne organiziranosti v TEŠ, na njihovem nedavnem sindikalnem občnem zboru, imela besedo tudi delavska kontrola . Vprašanja in odgovori RUDAR - Kateri vidni premiki in spremembe sindikalnega delovanja v elektrarni so bili narejeni v obdobju od združitve tozdov v REK Velenje pa do reorganizacije sindikalnega delovanja, ki ste jo nedavno izvedli? In, je morebiti v tem obdobju sindikalno delovanje v TES tudi v čem oslabelo, popustilo; če je - kje so vzroki? OSTROVRŠNIK - Takratni sindikalni odbor je bil zelo aktiven že v pripravah za združitev, še zlasti pa se je aktivno vključeval v proces konstituiranja samoupravnih organov tozdov in delovne organizacije REK Velenje. DVORŠAK - Tudi nikakršnih okrnitev ni bilo v delovanju sindikalne organizacije v tem obdobju. Zdaj, ko smo se reorganizirali, in je za sindikalno delovanje dosledno vpeljan delegatski sistem od spodaj navzgor; zdaj, ko bosta prenašanje odločitev in informiranje neposrednejša, pa je pričakovati, da se bo sindikalno delo lahko na splošno razmahnilo. Sicer pa sta bili glavni področji, na kateri je sindikalna organ izacija v tem obdobju usmerjala interese in delo: - spoštovanje in uveljavljanje sporazuma o združitvi tozdov v delovno organizacijo REK Velenje in - jačanje pravic tozdov. Na žalost pa moram reči eno: naš nedavni sindikalni občni zbor je malo klavrno izpadel, in bati se je, da bi se to ponavljalo tudi ob drugih priložnostih. Člani sindikata so namreč postali nekoliko malodušni, češ da so se jim v nekaterih pogledih kratile samoupravne pravice, in da je vsako njihovo sestajanje bolj ali manj brez pomena. Kateri so ti pogledi, pa bom še povedal, ker v predlogu vprašanj vidim, da bomo v zvezi z njimi govorili posebej. • RUDAR - Kakšna pa je vaša sedanja sindikalna organiziranost? TOMŠE - Imamo 4 osnovne organizacije sindikata: Pogon, Elektro vzdrževanje, Gradbeno vzdrževanje in Strojno vzdrževanje. V vseh 4 osnovnih organizacijah je skupno 40 sindikalnih skupin z izvoljenim poverjenikom v vsaki. Vsaka osnovna organizacija ima izvršni odbor s predsednikom. Najvišje delegatsko telo na ravni vseh naših osnovnih organizacij je konferenca delegatov osnovnih organizacij, ki ima svoj izvršni organ - izvršni odbor konference z vsemi tistimi komisijami, ki smo jih imeli že pred reorganizacijo. Sestava izvršnega odbora vsake osnovne organizacije in konference organizacij ter njenega izvršnega odbora in komisij je načelno takšna, kot drugod v REK, oziroma kot je razvidna iz predloga, o katerem smo razpravljali in ga je dalo v razpravo predsedstvo koordinacijske konference osnovnih organizacij REK Velenje. Predstavnike naših sindikalnih organov pa vam lahko pove Os-trovršnik. OSTROVRŠNIK - Predsedniki naših osnovnih organizacij oziroma njihovih izvršnih odborov so: - Jože Dermblj, OOS Pogon; - Marjan Šabec, OOS Elektro vzdrževanje; - Branko Brišnik, OOS Gradbeno vzdrževanje; - Božo Uran jek, OOS Strojno vzdrževanje. Predsednik izvršnega odbora in hkrati konference osnovnih organizacij je, kot veste, Martin Tomše, njegov namestnik Jože Dermolj, jaz sekretar, blagajnik Silva Rav-njak, Milan Zager pa gospodar sindikalnega inventarja v TEŠ. Delegati osnovnih organizacij - iz vsake po eden-ki sodijo v sestavo odbora, pa so: Mišo Ivančič, Franc Dolar, Andrej Leban in Ana Meh. V odboru konference so prav tako predsedniki osnovnih organizacij in referenti: Alojz Bole za šport, Ivan Cesar za rekreacijo in Anton Žerdoner za kulturo. V naslednji številki Rudarja ali v kateri od prihodnjih številk Informatorja pa bi poleg naštetih bilo dobro objaviti tudi imena vseh 40 poverjenikov sindikalnih skupin v TEŠ. Že zato, da bi delavci v TEŠ imeli pri roki pregled nad svojimi sindikalnimi skupinami in njihovimi poverjeniki! • RUDAR - Tudi v TOZD TEŠ ste verjetno izdelali program varčevanja in stabilizacijski program. Če ste, kateri so njuni glavni elementi, kdo nadzira njuno izvajanje, so že ugotovljeni kakšni rezultati izvajanja in kakšno nalogo imajo glede izvajanja organi osnovnih organizacij sindikata TEŠ? TOMŠE - Seveda, tudi v TEŠ imamo tadva programa; sprejel ju je delavski svet. Zaenkrat pa je nujno izvajanje najbolj usmerjeno v varčevanje s premogom, ker je ta postavka porabe največja, in lahko pri njej največ prihranimo. Namreč, ni vseeno, kolikšen je izkoristek energije premoga v naših velikih toplotnih napravah. Zato stalno kontroliramo vsako napravo,s kakšnim izkoristkom energije obratuje, in ukrepamo, da je ta vedno v mejah opti-muma. Pregled periodičnih poslovnih poročil v tej zvezi kakor tudi sprejemanje potrebnih sklepov pa je v domeni delavskega sveta. OSTROVRŠNIK - V okviru teh prizadevanj ima tudi sindikat svojo nalogo. Konkretno: skrb za produktivno zaposlenost v tem pogledu, da bi bilo zaradi bolezni čimmanj izgubljenih delovnih ur in da bi bili člani kolektiva za delo telesno čimbolj sposobni. Ta skrb se odraža v preventivnem zdravljenju in rekreaciji, ki ju organizira sindikat, prav tako pa tudi v nalogi, ki si jo je zadal, da bo analiziral, kako se delavci zdravijo med bolezensko odsotnostjo od dela. Poleg tega pa bo nadziral tudi upoštevanje sprejetega sklepa o obvezni udeležbi vsakega delavca na sistematskih pregledih zdravstvenega stanja, ki jih vsako leto organiziramo za vse naše delavce. • RUDAR - V čem pa je problem poenotenja pravic iz sindikalne liste med TOZD TESin drugimi tozdi in DSSS REK ter kakšne načrte im ate pri tem v sindikatu TEŠ? OSTROVRŠNIK - Problem poenotenja, pa naj ta zadeva karkoli, je v tem, ker sta v REK Velenje združeni najmanj dve bistveno različni gospodarski branži - rudarji in kovinarji - elektrikarji. Pa to, da vsaka teh vej že dolgo obravnava posamezne pravice po svoje, in se težko odloča za kakršnokoli spremembo, oziroma potrebuje določen čas za prehod na novo. TOMŠE - Trenutno so najbolj pereče točke poenotenja pro- Detajl z ustanovne seje komisije za šport in rekreacijo v TEŠ - Seja je bila 15. marca. Poleg konstituiranja komisije so na seji opravili razpravo o programu dela in proračunu sredstev za šport in rekreacijo v TEŠ za leto 1975. Sejo je vodil Alojz Bole - spredaj levo. gram za letovanje, določanje števila mest tozdom za letovanje , dodeljevanje stanovanj ... OSTROVRŠNIK - Razdelilnik mest za letovanje, ki ga je izdelala TOZD DPG, nam ne ustreza - zaradi rednih letnih remontov ... TOMŠE - Ta problem se bo dal rešiti - s TOZD DPG smo se o tem nekaj že dogovarjali. ... Naslednja boleča točka poenotenja je dodatek za nočno delo - po elektrogospodarskem sporazumu smo mi v elektrarni na boljšem, kot so po sporazumu rudnikov rudarji. V elektrarni pa je skoraj nemogoče uveljaviti pravico do deputata v obsegu ugodnosti, ki jih imajo tozdi bivšega RLV. Veliko večji problem kot v TOZD RLV povzroča pri nas tudi dodatek za nadurno delo: nekateri delavci morajo zaradi potreb po elektroenergiji delati v obsegu vseh koledarskih dni, se pravi, tudi nadurno - zaradi dohodka iz tega vira pa izgubljajo pravico do otroškega dodatka, poleg tega pa si nakopavajo še obveznost za plačevanje davka iz skupnega dohodka. Delavci, za katere ni potrebe, da bi delali nadurno, pa se morajo zaradi izplačevanja dodatkov za nadurno delo drugih sprijazniti z nižjo vrednostjo točke, saj vsako nadurno delo zaradi dodatka preobremeni sklad osebnih dohodkov, kar pa ima za posledico manjšo vrednost točke. O tem smo pred dnevi imeli posvet tudi na republiški gospodarski zbornici - in sicer predstavniki elektrarn, tozdov prenosa, tozdov, ki so udeleženi pri investicijskih delih za izgradnjo novih daljnovodov, in predstavniki republiške skupnosti socialnega zavarovanja in varstva - ter ustanovili komisijo za pripravo predlogov ukrepov v tej zvezi. Ne glede na občutljivost problemov pa smo v TOZD TEŠ vedno pripravljeni za enotno reševanje zadev. To pa v procesu enakopravnega dogovarjanja, ne pa vsiljevanja stališč , kot bi radi nekateri, ki jih v nobeni TOZD kakor tudi v skupnih službah ne manjkaj Poudarjam : smo za enotno reševanje zadev, nikakor pa ne za uniformiranje odnosov v tozdih. Prav tako si lastimo pravico, da zadeve, ki so izključno stvar naše TOZD, rešujemo sami. DVORŠAK - Ne glede na to, v čem obstaja problem poenotenja , in ne glede na že povedano v tej zvezi, bi rekel: konkretizacijo pravic, ki izhajajo iz sindikalne liste, je treba v vseh tozdih čimprej poenotiti. In to že v obeh branžnih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi OD; v sporazumu rudnikov in elektrogospodarskem sporazumu - ali pa to poenotenje doseči z izdelavo enotnega samoupravnega sporazuma, ki bi veljal za vse tozde, združene v Elektrogospodarstvu Slovenije. Če se tega na noben način v doglednem času ne da doseči, pa bi bilo še najboljše iti v skrajnost - in sicer tako, da vsaka TOZD sprejme in uveljavi branžni sporazum o razporejanju dohodka in OD, ki ji je glede na njeno osnovno dejavnost najbolj blizu (TOZD RLV - sporazum rudnikov, TOZD TEŠ - elektrogospodarstva, ESO - kovinarjev,TOZD PZS - kemikov, TOZD TISK - grafikov, itd.) Ker tako, kot je zdaj, ne gre več. Na primer, jaz jih dan na dan poslušam od naših delavcev, češ zakaj se v vseh drugih naših tozdih ravnajo po sporazumu rudnikov, ko pa je TOZD rudnik le ena. OSTROVRŠNIK - V razpravah o konkretizaciji pravic, ki izvirajo iz sindikalne liste, smo često drug do drugega krivični in drug drugemu nevoščljivi. Želeli bi pač čim večje ugodnosti. Menim,da pa ne bi smeli pozabiti na velike napore, ki jih vlagajo rudarji, in odgovornost, ki jo imajo elektrarniški delavci,ter na materialne možnosti -in takih problemov s konkretizacijo ne bi bilo. Sploh pa: ne za čimvečje pravice - z delom, produktivnim, se bi morali boriti za to, da bi naša skupna blagajna bila čimbolj polna, ne pa da drug drugemu skačemo v zobe. • RUDAR - Izdelava sistemizacije in analitske ocene delovnih mest v REK ter njihove končne individualne ocenitve gre verjetno prepočasi h kraju v primeri z veliko potrebo po njej. Čutite tudi v TEŠ, da je ta potreba velika? DVORŠAK - Drži, da izdelava teh aktov hudo kasni, čeprav - vem, ker sem tudi jaz v komisiji REK, ki ji je naloženo to delo - tudi iz objektivnih razlogov. Saj, za analitsko oceno na primer, je toliko možnih variant, da je potrebna izredna strokovnost in poznavanje problema, da bi se v rezultatih izognili nesprejemljivim razlikam. Izdelava teh aktov kasni in tudi v TEŠ je potreba po njej velika, saj smo za letos dobili le začasne odločbe o razporeditvi oziroma višini OD, ker ti akti še niso urejeni ... • RUDAR - Stanje sprejemanja internih samoupravnih aktov v REK - kako gleda nan j sindikat v TEŠ in pa delavska kon-trola? DVORŠAK - V samoupravnem sporazumu o združitvi tozdov, ki smo ga podpisali 5. marca lani in je odraz nove ustave, so pravice in obveznosti tozdov kakor tudi samoupravnih organov v tozdih in delovni organizaciji lepo zapisane, a so se - na žalost - doslej bolj slabo izvajale. Na primer sklepi izvršilnih odborov delavskega sveta REK! Od kod izvršilnim odborom pravica, da sprejemajo dokončne sklepe o zadevah, ki so v pristojnosti ali delavskih svetov tozdov ali delavskega sveta delovne organizacije. Kakor si jaz razlagam samoupravni sporazum o združitvi, je naloga izvršilnih odborov, da dajejo samoupravnim organom, ki so jih postavili oziroma izvolili, le predloge; da pripravljajo materiale - pravico odločanja o njih pa imajo tozdi oziroma njihovi delegati v delavskih svetih tozdov in delavskem svetu delovne organizacije. Podobno stanje je tudi v sindikalni organizaciji na ravni REK. Podobno stanje je tudi na ravni občinske samouprave in družbenopolitičnega dela. Delavci berejo zapisnike, Informator, Rudarja, Naš čas - in pravijo: "Saj tu že vse piše; saj je že vse sklenjeno in odločeno - kje pa so razpravljali, pa ne vemo!" Izvajanje nalog, za katere so bili postavljeni izvršilni organi, pa kasni! Recimo izdelava predlogov internih samoupravnih sporazumov in pravilnikov - rok zanjo je bil 6 mesecev po združitvi tozdov v REK Velenje, zdaj pa je že leto naokrog, pa nimamo sprejetih še celo vrsto nujno potrebnih internih aktov. Tiste, ki smo jih sprejeli, pa smo večidel sprejeli zelo pozno ali pa take, ki so bili več ali manj prepisi internih aktov bivše delovne organizacije RLV, in ne morejo ustrezati. Na vse naštete slabosti je že na eni svojih lanskih sej opomnil delavski svet delovne organizacije ter tudi sprejel sklepe, ki odgovorne zavezujejo, da slabosti odpravijo. Na vse to je opomnila tudi komisija delavske kontrole REK. Kljub tem pa se zadeve odvijajo po starem , in delavci so malodušni, in ne vidijo koristi od kakršne koli razprave v takih razmerah. Pa tudi poslovanje med tozdi trpi! Na primer, skupne obveznosti za nekatera opravljena dela enostavno ne moremo poravnavati, ker nimamo dogovorov, samoupravnih aktov, za poravnavo. Mislim, da izgovori odgovornih v strokovnih službah, češ da aktov še ni, ker imajo premalo oziroma neustrezno kadrovsko zasedbo, ne držijo - so jalovi! Imam občutek, da taka kadrovska zasedba v strokovnih službah, kot je, nekaterim osebno odgovarja. TOMŠE - V TOZD TEŠ pač menimo, da se delo strokovnih služb v delovni organizaciji trenutno še ni nič spremenilo; da te delajo na enak način in v enakem obsegu, kot so prej - pred združitvijo. Menim, da bi strokovne službe, ki delajo za določeno TOZD, morale delati v tej TOZD, skupne službe pa naj bi bile čisto posebej in bi naj delale za vse tozde. Sicer pa, po mojem prepričanju, ni bojazni, da se bi to ne moglo urediti. Sistem delovanja, pravic in obveznosti samoupravnih organov in strokovnih služb v delovni organizaciji je v sporazumu o združitvi jasno postavljen, vsaj v sindikatu smo ustrezno reorganizirali tudi družbenopolitično delo, in to nam omogoča, da bomo samoupravo utrdili - da ne bo več vzrokov, zaradi katerih so se delavci "potegnili nazaj". Je pač vse v razvoju, ki je bil nekje večji,nekje manjši, in željo imam, da bi se vsi tozdi -ne samo TEŠ in RLV - tako spravili na noge in zagospodarili, kot sta se tadva spravila - tudi samoupravno ... DVORŠAK - Skratka, da bi tozdi zaživeli tako, kot določa ustava ... Da bi se rešil problem dogovarjanja, ki je največji ... Da bi nekateri mogli iz svoje predstavniške kože ... Da bi končno prišli tudi do samoupravnega sporazuma o skupnih naložbah v eno in drugo - tudi družbeni standard - ker se brez tega sporazuma skupne potrebe enostavno ne dajo več reševati; tozdu brez dogovora ne moreš vzeti - in ta tudi ne sme dati - niti dinarja ... V zvezi z dogovarjanjem pa še tole! Trenutno je važna zadeva tudi dogovarjanje o cenah medsebojnih storitev tozdov, in v tej zvezi naj omenim problem določanja cen storitev TOZD Družbena prehrana in gostinstvo! Ta TOZD je bila ustanovljena zaradi naših skupnih potreb za storitve pri letovanju delavcev v naših počitniških domovih in drugod, za organizacijo družbene prehrane v delovni organizaciji in storitve v naših obratih družbene prehrane. Za vse to je bila ta TOZD ustanovljena in za to jo drugi tozdi tudi financiramo! Vendar, kadar koli pride do potrebe po spremembi cen njenih storitev, naj se za to dogovori z vsemi tozdi, nove cene pa naj potrdi delavski svet delovne organizacije. Doslej, na žalost, TOZD DPG tega ni delala. • RUDAR - Splošen problem samoupravljanja in funkcioniranja delegatskega sistema je ustrezno obveščanje. Imate kake konkretne predloge za boljše informiranje v REK in kaj ste v tem pogledu že tudi sami storili? DVORŠAK - Predvsem bi bilo treba izpopolniti obveščanje v postopku sprejemanja samoupravnih aktov; dosedanje tovrstno obveščanje je bilo - razen redkih izjem - nesis- tematično in pomanjkljivo! Sprejemanje vsakega važnejšega akta, sporazuma ali pravilnika, bi - po mojem -moralo biti predpisano s poslovnikom, v katerem bi naj bile predvidene najmanj naslednje faze: a) izdelava osnutka za razpravo na ravni pristojnega izvršilnega organa; b) izdelava predloga za javno razpravo in objava predloga z navodili za javno razpravo; c) javna razprava; d) analiza javne razprave; e) obravnava in sprejem analize na ravni pristojnega izvršilnega organa; f) sklepanje o sprejeti analizi in predlogu na delavskih svetih tozdov; g) objava upoštevanih rezultatov javne razprave; h) potrditev sprejetja akta na delavskem svetu delovne organizacije; i ) objava čistopisa. Po tej poti smo doslej sprejeli le samoupravni sporazum o združitvi tozdov v REK Velenje in kvečjemu še samoupravne sporazume tozdov in DSSS v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (ki pa bi morali biti za tozde zares specifični - ne pa da so bili že v svojih predlogih skoraj enaki za vse tozde, in smo zato v TEŠ morali predlog sami izdelati). Pri drugih doslej sprejetih aktih pa smo glavno - fazi "d" in "g" - običajno bolj ali manj obšli - in tudi to je vzrok malodušja delavcev, o katerem sem govoril in bi ga lahko odpravili, če bi nakazane faze izvajali; če bi delavec občutil,in si lahko rekel: "Tako, neposredno samoupravno pravico imam - moje mnenje je upoštevano!" TOMŠE - Drži, kar je povedal Polda. Poglejte samo nesmisel v zvezi s sprejemanjem predloga statuta delovne organizacije - spet smo dobili v obravnavo kompleten predlog,namesto da bi odgovorna služba pripravila za objavo le predlog njegovih dopolnitev, izdelan na osnovi rezultatov javne razprave o prvotnem predlogu statuta. DVORŠAK - Od skupnih služb bi bilo zelo zaželjeno tudi informiranje o ekonomskih rezultatih - tudi o tem, za koliko so tozdi zdaj ekonomsko uspešnejši, kot so bili pred združitvijo v REK, se pravi, v čem se je združitev tudi finančno obrestovala, kajti - kakorkoli že - samoupravno se je vsekakor, kot se je tudi glede poslovnih odnosov med proizvodnjo premoga in proizvodnjo električne energije. V tej zvezi naj opomnim, da je ostala na dolgu ekonomska utemeljitev združitve tozdov v delovno organizacijo REK Velenje, in da bi zdaj že bil čas, da se ta predloži, oziroma kako drugače nadomesti. TOMŠE - Glede tega, kaj smo sami storili v pogledu boljšega informiranja, pa naj povem, da je naš delavski svet imenoval 3-člansko informacijsko komisijo, ki bo sodelovala tudi z uredniškim odborom naših glasil in na njegove seje iz svoje sestave redno pošiljala po enega delegata. V tej komisiji smo: jaz - za organizacijo informiranja iz dela oddelkov pogona in za informiranje s področja dela organov upravljanja v TOZD TEŠ, Maks Lomšek - za organizacijo informiranja s področja dela družbenopolitičnih organizacij in investicijskih del v TEŠ, in Edvard Stropnik - za organizacijo informiranja s področja vzdrževalnih del v TEŠ. Na rob razgovora Vprašanje Alojzu Boletu, športnemu referentu v elektrarni (Alojz Bole, športni referent v TEŠ, se zaradi pripravljanja na ustanovni sestanek nove komisije za šport in rekreacijo v elektrarni, ki ga je sklical za tisti dan, in pa zaradi svojega rednega dela ni mogel udeležiti skupnega razgovora. Zato je na naslednje vprašanje odgovoril naknadno.) • RUDAR - V TEŠ ima sindikat precejšnje razumevanje za nekatere osebne potrebe delavca. Na primer za potrebe po ustrezni družbeni prehrani, posebno pa še po rekreaciji in športu. Zato bi bilo dobro, da poveste v čem ste slednjo svojo skrb realizirali lani in kako jo boste letos? < BOLE - Sindikat TEŠ je vseskozi pospeševal šport in rekreacijo svojih članov. Veliko si je prizadeval, kljub temu pa množične udeležbe elektrarniških delavcev pri tej koristni dejavnosti še ni dosegel v zaželjenem obsegu. Je pa upanje, da bo v prihodnje imel več uspeha, saj so njegovi načrti za delo na tem področju zastavljeni tako, da odpirajo slehernemu delavcu v elektrarni možnosti za športno-rekreativno aktivnost. Denimo, v načrtu ima planinarjenje, smučarske in druge izlete, rekreacijo in tekmovanja v plavanju, tenisu, mini golfu, kegljanju, streljanju, atletiki, nogometu, odbojki in še v nekaterih panogah. Od tega je letos za skupino 18 delavcev že organiziral 8-dnevni smučarski tečaj na Krvavcu, poslal pa bo še dve taki skupini, če bodo snežne razmere ugodne. V okviru sindikata REK omogoča svojim članom kopanje v zimskem bazenu in uporabo nekaterih drugih velenjskih javnih športno-rekreativnih objektov. V tovarni ELAN je svojim članom om ogočil regresiran nakup 70 smuči. Lansko leto, na primer, pa je poskrbel za udeležbo delavcev TEŠ na zimskih ELEKTRO igrah Slovenije, organiziral tradicionalno športno srečanje s športniki iz kolektiva Radenska iz Radenc, poskrbel za sodelovanje elektrarniških delavcev na sindikalnem tekmovanju v okviru REK in občine in na tekmovanju v zimski košarkaški ligi v Velenju. Smučarji TEŠ so se udeležili tudi prvenstva ODK v Avstriji v veleslalomu. Dvakrat je prišlo do športnega srečanja v 4 panogah z ekipo Elektro Celje. Na Gol-teh je bilo prvenstvo elektrarne v veleslalomu. Prav tako je bilo izvedeno prvenstvo elektrarne v plavanju pa tekmovanje v štirih športnih panogah v okviru tedna športa v Šoštanju in še kaj. Vidimo lahko, sindikat TEŠ je na področju športa marsikaj organiziral in ima marsikaj tudi v načrtu - uspehi torej so, lahko pa bi bili še večji, če bi kadrovskemu sektorju skupnih služb REK uspelo zaposliti prepotrebnega profesionalnega športnega referenta. (rb) Delovni načrt republiškega odbora našega sindikata in drugih organov njegove konference za leto 1975 I. UVELJAVLJANJE samoupravnega ORGA NIZIRANJA DELAVCEV V TEMELJNE IN DRUGE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA 1) Pri samoupravnem organiziranju delavcev v TOZD in delovne organizacije bo republiški odbor konference Sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiški odbor) zahteval : a) ustanavljanje TOZD v enovitih delovnih organizacijah, kjer za to obstajajo pogoji; b) ustanavljanje TOZD v dislociranih obratih, kjer za to izpolnjujejo pogoje; c) analizo samoupravnega organiziranja delavcev, oziroma da se v številčno prevelikih TOZD ustanovi več manjših TOZD; d) izvedbo reorganizacije samoupravljanja povsod, Udeleženci naše okrogle mize v TEŠ - Z leve na desno: sekretar izvršnega odbora konference OOS v TEŠ Herman Ostro-vrsnik, predsednik izvršnega odbora konference OOS v TEŠ Martin Tomše in predsednik komisije delavske kontrole v TES Polda Dvoršak kjer so skupne službe proglasili za TOZD; e) dosledno razdelitev premoženja med TOZD, kjer še ta ni bila opravljena in f) zagotavljanje strokovne pomoči in politične podpore osnovnim in občinskim organizacijam sindikata, da uveljavijo ustavno samoupravno organiziranost delavcev v TOZD in DO, če z lastnimi strokovnimi in političnimi močmi ne bi mogli uresničevati nalog, navedenih pod a, b, c, d in e. Naloge obravnava - Republiški odbor (sprejema stališča in akcije). Odgovorni za izvedbo - Republiški odbor in komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Način izvedbe - Preko osnovnih in občinskih organizacij sindikata (obravnavati vsak primer nedosledne ali protiustavne organiziranosti z njihovega področja). Rok za izvedbo - V letu 1975. 2) Pri samoupravnem organiziranju delavcev v sestavljene organizacije združenega dela in poslovne skupnosti bo republiški odbor zahteval: a) svoje sodelovanje v komisijah, ki bodo delale za rešitev vprašanja integracije Zasavskih premogovnikov Trbovlje in termoelektrarne Trbovlje; b) obravnavanje in politično ocenjevanje konkretnih konceptov za ustanovitev delovne (interesne) skupnosti proizvajalcev in porabnikov premoga; c) analizo samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev na osnovi sprejetih skupnih stališč; d) obravnavanje in politično ocenjevanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev med premogovniki in trgovskimi delovnimi organizacijami, ki prodajajo premog; e) ustanavljanje iniciativnih odborov za pripravo predlogov za tesnejše povezovanje premogovnikov in porabnikov premoga. Naloge obravnava - Republiški odbor (sprejema stališča in možne akcije). Izvajalec nalog - Republiški odbor in komisija za na-daljni razvoj samoupravljanja. Način izvedbe - Preko osnovnih in občinskih organizacij sindikata. Rok - Pod točko "a" do konca marca 1975 (sprejeti tudi vse potrebne akte), pod točko b, c, d in e v letu 1975. 3) Nadaljnji razvoj samoupravne delavske kontrole Ustava nam nalaga, da ustanovimo samoupravno delavsko kontrolo v vsaki TOZD in DO ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Republiški odbor sindikata bo zahteval: a) da se samoupravna delavska kontrola ustanovi na vseh ravneh samoupravne organiziranosti (TOZD, DO, SOZD, poslovna in interesna skupnost); b) da bo samoupravna delavska kontrola sestavljena po delegatskem principu; c) da se delovna področja in pravice ter obveze organov delavske kontrole opredelijo v vseh internih aktih TOZD, DO in SOZD, predvsem pa v pravilnikih in poslovnikih dela organov delavske kontrole; d) da je glavni zaščitnik delavske kontrole in njenih članov sindikat - sindikat je hrbtenica delavske kontrole (odbor bo tudi sam obravnaval in politično ocenjeval posamezne primere organiziranja in delovanja samoupravne delavske kontrole ter o ugotovitvah seznanjal osnovne organizacije sindikata - kakor tudi zagotavljal strokovno in politično pomoč osnovnim organizacijam sindikata pri uresničevanju nalog, navedenih pod a, b in c). Naloge obravnava - Republiški odbor (sprejema stališča in načrt akcije). Odgovorni - Republiški odbor in komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Način izvedbe - Razgovori z izvršnimi odbori oziroma konferencami OOS, kjer delavska kontrola ne deluje ali je slabo organizirana; potrebo po razgovorih posredujejo OOS. Rok - Januar-maj 1975. II. PRODUKTIVNOST IN DOHODEK Republiški odbor Sindikata bo moral pri obravnavanju ekonomske stabilizacije dati poseben poudarek produktivnosti in dohodku. Več ja produktivnost naj postane glavni element za pridobivanje večjega dohodka v TOZD, ki mora postati rezultat skupnega dela delavcev v združenem delu. Z ustvarjenim dohodkom v TOZD lahko gospodarijo, in morajo gospodariti in upravljati, le delavci, in to po principu enakopravne medsebojne odgovornosti in solidarnosti . Iz tega sledi, da se bo republiški odbor Sindikata aktivno vključeval in politično zavzemal: a) za večjo produktivnost dela v elektrogospodarstvu in pr em og ovni št vu; b) za tako ekonomsko politiko, ki naj v elektrogospodarstvu omogoči normalno poslovanje in doseganje dohodka po načelih, zapisanih v ustavah; c) za pokrivanje nastalih izgub v neperspektivnih premogovnikih Slovenije in za prenos določanja cen premoga z organov federacije na organe republike; d) za to, da se v vseh TOZD preide na obračun osebnih dohodkov v bruto zneskih. Le tak obračun bo namreč dal delavcem celoviti vpogled, koliko vsak prispeva za financiranje posamezne samoupravne interesne skupnosti. Naloge obravnava - Republiški odbor (sprejema stališča in načrt akcije) Odgovorni - Republiški odbor in komisija pri gospodarski zbornici SRS ter OOS v TOZD. Način izvedbe - Obravnavanje problematike na republiškem odboru in v OOS TOZD in DO. Rok -Rešiti med letom 1975 (pod točko a, b in d), do konca februarja 1975 podtočko "c". Ob 8. marcu - S prireditve za naše delavke, ki jo je 7. marca organiziral v Delavskem klubu naš sindikat III. DOGRAJEVANJE SISTEMA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA O DOHODKU IN NJEGOVI DELITVI Republiški odbor bo aktivno sodeloval v celotnem postopku sporazumevanja, in to zlasti: a) na zborih udeležencev samoupravnih sporazumov, v javnih razpravah in sprejemanju samoupravnih sporazumov na zborih delavcev, pri obravnavanju sporazuma v odboru sindikatov Slovenije za samoupravno Sporazumevanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in v komisiji za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov; b) pri dograjevanju samoupravnih sporazumov s področja elektrogospodarstva in rudarstva, in to ob sodelovanju odbora sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter centra za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS; c) pri obravnavanju predlogov novih samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v elektrogospodarstvu in rudarstvu (dajal bo tudi konkretne pripombe in predloge); d) pri pripravah osnov za enotni samoupravni sporazum o dohodku in njegovi delitvi v energetiki in premogovništvu. Pri usklajevanju sporazumov bo republiški odbor zahteval, da bosta sporazum elektrogospodarstva in sporazum rudnikov enakovredno upoštevala skrb za razširjeno reprodukcijo proizvajalnih sredstev in skrb za osebni ter družbeni standard delavcev. Nadalje, ugotavljal bo, kako so s sporazumom zagotovlje- ne samoupravne pravice delavcev, da razporejajo celoviti dohodek, o njem odločajo ter sprejemajo samoupravni sporazum na svojih zborih, in zahteval tudi: - da je najnižji osebni dohodek za enako delo v sporazumu elektrogospodarstva in rudnikov opredeljen v isti višini; - da bodo razmerja med značilnimi delovnimi mesti oziroma tipičnimi poklici v obeh sporazumih usklajena; - da bodo v obeh sporazumih čimbolj usklajeni tisti dodatki za posebne delovne pogoje, ki so v sindikalni listi podani v razponih; - da bo v obeh sporazumih najvišji osebni dohodek približno enako opredeljen. Ugotavljal pa bo tudi, kako so urejena določila o zagotavljanju učinkovitega izvajanja sporazuma in kakšni so ukrepi zoper kršitelje sporazuma. Naloge obravnava - Republiški odbor in komisija za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi. Odgovoren - Republiški odbor. Način izvajanja - Obravnavanje osnutkov sporazumov na komisiji za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi - nato obravnavanje na sejah republiškega odbora Sindikata. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Letošnji mednarodni dan žensk je za nami "Popraznični" razgovori z našimi delavkami Zakaj "popraznični" - v narekovaju; s pomenom, kot da letos dan žensk, 8. marec, za naše delavke ni bil praznik? Zato, ker res ni bil; vsaj za večino ne, ker so dan prej do zadnje ure delale na svojih delovnih mestih, tako da je naslednji dan, 8. marec, bil pač navaden dela prost dan. In kaj bodo letos potemtakem naše delavke sploh imele od svojega dneva - od dneva žensk pri nas in povsod v bolj ali manj demokratičnem svetu, kjer ga praznujejo? Dejali bi: najbrž nič več kot od vsakega svojega dneva v letu. Res je sicer, da jih je letos naš sindikat dan prej - pa čeprav šele ob koncu delovnega dne - povabil v Delavski klub, jih pogostil in jim organiziral še kulturni nastop šolskih otrok. Verjetno je tudi res, da so besede in pesmi šolarjev v Delavskem klubu marsikatero povabljenko ganile in vzradostile - jo prevzele z nekakšnim občutkom izpolnjenih želja in hvaležnosti za pozornost. Vse to je res! Kljub temu pa - marsikdo si bi upal trditi - je naslednji dan, 8. marec, kar zadeva dan vseh žensk, ostal zanje le navaden dan. Ko je prihajalo do razglasitve tega dne, na primer, so ženske, posebno tovarniške delavke in napredne izobraženke, po ulicah in na shodih demonstrirale svoje zahteve za enakopravno vrednotenje dela žensk in pravičnejšo politiko pri njihovem zaposlovanju, za boljše zdravstveno varstvo, za boljša družinska stanovanja, za boljše šole delavskih otrok pa za možnost šolanja žensk na vseh stopnjah šol - za upoštevanje vpliva žensk v življenju nasploh! 8. marec je tako postal, zaradi tradicionalnega zapostavljanja ženske kot biološkega in družbenega bitja v vsej zgodovini, nekakšna ženska ena-čica 1. maju. In slednje bi 8. marec v zavesti žensk najbrž moral tudi ostati - bolj, kot pa da se uveljavlja kot dan, ko se moški gredo nakupovanje odpustkov za prenekatero krivico, ki jo tudi v naši družbi ženskam še zadajajo. To in pa dan bi moral postati, da se ženska zave, kako v nekaterih okoljih vedno bolj drsi v popredmeten svet mišljenja, dejanja in nehanja, ki je invaliden za nagone in čustva materinstva ter žene v najplemenitejšem pomenu. Sicer pa poglejmo, če tudi naše delavke, s katerimi smo se pogovarjali, tako gledajo na svoj letošnji 8. marec oziroma na 8. marec kot dan vseh žensk nasploh - poglejmo, v kolikšni meri tak pogled potrjujejo njihovi odgovori na vprašanja, katera smo jim zastavili! Pogovor z Marijo Bubik, telefonistko v elektrarni Šoštanj VPRAŠANJE - Za začetek, prosim, povejte, kje in kako ste letos preživeli 8. marec in ali ste se odzvali povabilu našega sindikata na prireditev v Delavskem klubu, ki je bila dan prej, 7. marca. i Zatem - že zdaj naj vas opomnim - pa vam bi zastavil še osem vprašanj, od katerih je prvih šest malo nenavadnih, a bi kljub temu želel, da mi odgovora ne odrečete. ODGOVOR - 8. marec sem - kot navadno vsako leto - tudi letos preživela doma - med svojimi. Na ta dan mi pridejo čestitat hči, sin z ženo in vnuki, zato ne hodim nikamor. Tudi dan prej sem šla z dela naravnost domov; nisem bila v Delavskem klubu - nimam rada takih prireditev ob takšnih dneh. Sicer pa mislim, da bi naj 8. marec vsaka ženska preživela po svoji želji. Če jo veseli, naj se v družbi, ki ji prija, tudi poveseli - zapleše, zapoje ... VPRAŠANJE - V soboto, 15. marca, ob četrt na dve ponoči je kolovratila po Tomšičevi v Velenju skupina petih, šestih deklet. Še objete okrog vratu so pijane klecale in prepevale "Ko psi zalajajo ...", vmes pa se vrešče smejale. Kakšne misli vam vzbuja ta dogodek? ODGOVOR - Res, pred malo čudno vprašanje me postavljate. Kaj naj odgovorim? To, da se noben mlad človek ne rodi razuzdan, z napakami. Če ni prave vzgoje in ljubezni in topline doma - se človek lahko izgublja - naredi tudi izpad, kot ta dekleta. Ko sem bila jaz mlada, dekle, mi kaj takega še na misel ni prišlo. Saj, komaj štirinajst let in pol mi je bilo, ko sem že morala pred Nemci v ilegalo - leta 1944. Pa lačni smo bili, in vsako veseljačenje nam je bilo tuje. In oče je bil star komunist. Pri miru pa takih razvad, posebno pri dekletih, seveda ne smemo pustiti. Mislim, da bi najprej morale ukrepati njihove matere, če so prave matere - če so znale svoje otroke navezati nase - in če jih dekleta imajo. Pa četudi njihove matere živijo v drugem kraju, pa čeprav ena ali druga matere nima več - če so jim privzgojile dostojanstvo, kaj takega ne bi počele. VPRAŠANJE - Poznam delavko. Zelo mlada je še. Dekliško zaupljiva. Živahna. Rada se razživi. Je poročena. Pridna in redna delavka! Mati. Pred dnevi pa je prišla vsa črna od udarcev v službo. Mož jo je pretepel, ker mu je očitala dokazano nezvestobo. Vaš komentar? ODGOVOR - Tega pa res ne morem komentirati, ker tak problem mora vsaka ženska sama pri sebi razčistiti; premisliti, zakaj je do tega prišlo. Če mu lahko oprosti? - vprašujete. Ne, na to vprašanje pa ne želim odgovoriti, ker bi to bilo že vmešavanje v osebne probleme. Pa tudi -za izhod iz takih stisk ni receptov. VPRAŠANJE - Nekje pri financah je delala simpatična, kar lepa, ekonomska tehnica. Pri delu je bila sposobna in tudi sicer nadarjena. Ze takoj, ko se je zaposlila, je začela tudi izredno študirati na eni od višjih šol. Zato proste-ga časa skoraj ni imela. Pa tudi med delom ji ni bilo za kakšne moške udvorljlvosti. Rekli bi, da je bila za take reči zapeta. Za izredni študij, kot veste, pa je treba plačati šolnino in tudi odsotnosti od dela ti mora nekdo odobriti, da lahko polagaš izpite. No, in ta ekonomska tehnica se je za to obrnila na "kompetentne". Rezultat: "Premalo družbenopolitično aktivna, in delno kritje stroškov izrednega študija se ji ne odobri." To so ji odgovorili. Dekle pa je de-lovno organizacijo zapustila in odšla drugam, kjer je upala na večje razumevanje. Kdo je ravnal prav - dekle ali "kompetentni"? ODGOVOR - Ali delo za družino ali študij ali delo na delovnem mestu in to, kar spada zraven - vsega skupaj pa skoraj nobena ženska kakor tudi noben moški ne more opravljati dosledno. Najbrž pa se vsakdo rodi z večjim osebnim nagnjenjem za eno, in, če je to dekle bilo prepričano, da je osebno usmerjena v študij, potem dam prav njej - še posebno, ker je mlademu človeku v naši družbi, če želi študirati, na vsak način treba pomagati. Tudi jaz, če bi vedela, da bom končala študij, bi ravnala, kot je to dekle - ko ga bi končala, pa se bi ob delu na delovnem mestu posvetila tudi družbenopolitičnemu delu. Sicer pa - študij pri nas že tako in tako predstavlja oziroma vključuje družbenopolitično delo. VPRAŠAN JE - Poročila sta se zelo zelo mlada. On se je Izučil za kovinarski poklic. Ona je pred letom dni končala osemletko. Oba sta se zaposlila. Dobila otroka. Potem pa je on moral k vojakom. Po prihodu domov je po letu dni moral opaziti, da je njegova žena pravzaprav žena marsikomu. Razšla sta se. Živita vsak po svoje. On je dobil rano na želodcu. Ona, kot da jo je sram svetlega. Njun otrok živi pri njenih starših. Kdo je po vašem krivec uničene družine? ODGOVOR - Kdo bi naj bil krivec? Rečem lahko samo: ubog otrok! Kriv pa ni ne fant ne dekle, saj sta ja bila še premlada za zakon. Nista bila še zrela. Nista imela še časa, da bi se spoznala - se vzljubila; odkrila drug v drugem lastnosti, vredne medsebojnega spoštovanja. VPRAŠANJE - Neki mlad delavec, izobražen in čustven, živi v nekem domu za samce! Dekle ima v Mariboru. Študira . Zelo sta navezana drug na drugega. V jeseni, ko bo končala študij, se bosta poročila. Drug drugega obiskujeta, vendar ima fant težave, ker kot v mnogih tudi v dom za samce, kjer on stanuje, lahko stanovalci od žensk prenočijo pri sebi le mater ali ženo. Če bi vi lahko odločali, bi temu delavcu dovolili, da dekle prenočuje pri njem - v domu za samce? ODGOVOR - Če bi jaz odločala in stanovalce v domu osebno poznala - drugače pa sploh ne vem, kako se bi v takih primerih dalo pametno, življenjsko, odločati - bi tistim, ki bi jih presodila za vestne in odgovorne, kdaj pozneje, ko bi spoznala tudi njihova dekleta, dovolila tudi prenočevanje njihovih deklet v domu. VPRAŠANJE - Nekje je skupaj delalo več žensk in skoraj vse so si bile v laseh, ker je mojster protežiral zdaj eno, zdaj drugo. Cena za protežiranje je bila taka, da je boljše o njej molčati. Potem pa je prišla nova delavka, poročena, ki bi rajši pogoltnila vraga, kot da bi plačala ceho za naklonjenost mojstra. Bila je pridna delavka in je dosegla tudi to, da je večina sodelavk složno nastopila proti navadam mojstra. Mojster si jo je zato privoščil. Morala je ali dvakrat več delati ali pa se odločiti, da delo preneha. Odločila se je, da delo preneha. Je imela prav? ODGOVOR - Vsekakor je imela prav, če tretje poti ni bilo ! Vprašam pa: kako si lahko kdo sploh dovoli zlorabljanje svojega delovnega položaja? Jaz bi že znala zapreti vrata njegovih navad, saj - vsaj v našem kolektivu, v elektrarni - so vrata, so ljudje, kjer bi človek v takem primeru našel rešitev. Pa tudi druge ženske v našem kolektivu.mislim, bi vedele, kam, na koga se v takem primeru obrniti. VPRAŠANJE - Imate pogum, da še vi, iz svojih opažanj in vednosti, poveste kak problem, ki je podoben naštetim in zadeva ženske? ODGOVOR - Pogum imam, za podobne probleme pa ali ne vem, če vem, pa sem o njih svoje že ob svojem času povedala. VPRAŠANJE - Bi hoteli na kratko povedati še, od kod ste po rodu, kje vse ste delali in kako ste zadovoljni kot delavka in mati? ODGOVOR - Po rodu sem iz Trbovelj. Hči rudarja - komunista, vse življenje borca za rudarske pravice. Ne mine dan, da se ne bi spomnila na očeta. Rad je imel človeka, zato se je zanj boril - in če bi imel sto življenj, enega ne bi obdržal, samo da bi ljudem bilo boljše. Tolikokrat mi je že kot dekletcu ponavljal: "Gorje si človeku, ki živi brez idealov! " Veliki so ljudje, ki so pripravljeni umreti za človeka. Moj oče je bil tak! Danes - trdim! - kot da jih ni, ki bi nesebično dali življenje za drugega. Danes je drugačen čas - čas brez trdih nekdanjih preizkušenj; brez borbe za življenje - za kruh. Oče se je moral boriti: za pravico, za kruh, za svobodo. V stari Jugoslaviji si hotel poštenje in pravico, pa so prišli žandarji,in si moral v arest. Potem so prišli Nemci - pa smo morali v gozdove. Od marca 1944 dalje sem bila aktivna udeleženka NOB tudi jaz, sodelovala pa sem - otrok - že prej, ker so Nemci celo našo družino zaradi očeta komunista prisilili na pot odpora že takoj ob svojem prihodu. Dobro leto po prihodu iz partizanov sem se zaposlila kot telefonistka v termoelektrarni Trbovlje. Dve leti sem delala, potem pa sem se poročila in delo prekinila - za skoro 15 let. Mož, gradbeni tehnik, mi je rekel: "Da bom imel dom jaz, ti in otroci - da bodo imeli otroci srečno otroštvo!" In imeli smo, kar si je želel; kar smo si želeli, dokler ni prišla njegova bolezen in smrt. Kako grozno me je prizadela! Nisem vedela ne kod ne kam . Ta v ala sem - precej časa je minilo, da sem se dokopala do resnice: življenje teče naprej - živeti moram že zaradi svojih otrok! In splačalo se je živeti in delati. Sredi leta ’63 sem se znova zaposlila - tu v elektrarni, zopet kot telefonistka, kar sem še zdaj. Splačalo se je živeti dalje! Zaradi moje hčerke, zaradi sina in njegove družine - vnukov, ki so mi v neznansko veselje in radost. Splačalo se je živeti zato, ker mi vsi - moja otroka, snaha in vnuki - izkazujejo hvaležnost za vse, kar sem jim dala - zato, ker se še vedno počutimo kot ena družina - ker se imamo radi ... rbl Pogovor z Vero Zupančič, računovodkinjo v TOZD Stanovanjsko gospodarstvo VPRAŠANJE - Tovarišica Vera, vi ste bili v času, ko je potekala II. svetovna vojna, še mladinka, a takratne razmere so zahtevale enako resnost od mladih kot od starejših. Bi nam hoteli povedati, kako je to vplivalo na potek vašega življenja; kako ste doživljali narodnoosvobodilno borbo kot ženska? ODGOVOR - Veste, kar težko bo povedati vse o tem; toliko spominov je ostalo iz takratnih časov! Res je, med vojno sem bila mladinka in morda sem prav zato tiste okrutne čase še močneje doživljala. V naši hiši , kjer je bila tudi gostilna in trgovina, so se večkrat zadrževali Nemci. Spominjam se tistih prvih trenutkov, ko so prihajali k nam: nekoč, ko je oče ravno zaklal prašiča, je prišel nemški oficir s psom in zahteval velik, izbran kos mesa. Oče se je prvo branil, potem pa je moral dati. Oficir je vrgel meso psu, naši ljudje so ga pa stradali. To je bil prvi slab vtis o sovražniku. ’42. leta so bili v gostilni prvi skojevski sestanki. Tovariši so pri eni mizi igrali karte in se pogovarjali, pri drugi pa so se Nemci ustili o svojih uspehih. Tega ne bom pozabila! Pa tudi po hrano so prihajali partizani, in tako sem jih spoznala. Tudi mi, mladinci, smo se zbirali; takrat, ko mi je bilo 17 let, sem imela okrog sebe precej mladih somišljenikov, in izpolnjevali smo razne obveščevalne naloge. Vse to je vodilo v tak tok, da je bila le še pot naprej. Že januarja 1943 je bila prva mobilizacija v partizane. Večina mojih tovarišev je takrat stopila v boj. Ko me je istega leta izdal nekdanji sodelavec, sem še I.EVO, Marija Bubik - Danes, trdim!, kot da jih ni, ki bi nesebično ... DESNO, Vera Zupančič- Bila sem v družbi mladine iz Atletskega kluba, kjer sem se sprostila in se od srca zabavala ob njihovi mladostni vedrini. sama odšla v partizane, z menoj pa tudi vsa naša družina; s seboj smo odpeljali živino in odnesli imetje, ki je prišlo prav. Tako se je začela moja partizanščina. Kje vse me je vodila pot in kako? Sprva sem bila na okrožnem komiteju SKOJ Kamnik - kot član in pozneje kot sekretarka, med ofenzivo 1944 - 45 pa sem bila v Šlandrovi brigadi. Naše področje je bilo ob cesti od Trojan do Domžal pa Tuhinjska in Moravška dolina . Zame so bili to, kljub težavnim okoliščinam, lepi časi. Povezovalo nas je izredno tovarištvo. Nikoli nisem pomislila, da bom padla; pa tudi vse skupaj nas je - tako vsaj mislim - držala pokonci le vera v nezlomljivost. In če danes poskušam primerjati življenje internirancev s partizanskim, se mi zdi, da smo bili mi na boljšem. Čeprav preganjani, smo bili svobodni. In še nekaj bi rada rekla! Ženske smo bile s sotovariši, borci, popolnoma enakopravne. Lahko trdim, da so bili izredno pošteni in so nam vedno pomagali. Sicer pa je bilo to odvisno od nas samih. To je bila prva pot k nadaljnjemu osvobajanju ženske in uresničevanju njenih pravic. VPRAŠANJE - Po končani vojni ste bili najprej nekaj časa predsednica okrajnega odbora Ljudske mladine Slovenije Domžale. Potem ste skoraj tri mesece obiskovali politično šolo pri pokrajinskem komiteju SKOJ. In nato ste bili štiri leta zaposleni pri centralnem komiteju LMS v Ljubljani. Torej, bogato politično delo! Povejte nam, prosim, kako se spominjate takratnega dela in kakšne so bile vaše izkušnje ter spoznanja ob tem? ODGOVOR - Najbolj se spominjam dela na CK Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani. Naše največje delo je bilo organiziranje raznih akcij, predvsem pa delovnih brigad. Pozneje smo sodelovali tudi pri organiziranju kmečkih zadrug. Pri sestavljanju brigad, ki jih je tvorila tudi kmečka mladina, smo naleteli na največ težav. Pa ne zaradi mladine, le starši so težko puščali otroke z gruntov. Mladi so radi odhajali, saj so se v brigadah tudi marsikaj naučili pa morda prišli do poklica. Potem so ostajali v mestih, kjer so imeli več perspektiv za bodočnost. Kmetije pa so bile zapuščene. Danes se mi zdi, da bi bilo morda bolje, če temu ne bi bilo tako. Seveda pa smo nudili veliko pomoči pri organizaciji kmetijskih zadrug. Ob tem je bilo nemalo težav, a morali smo se vživeti v njih. In ravno ženske smo imele pri povezovanju z ljudmi in dogovarjanju največ uspeha. Spominjam se tudi 4. kongresa Ljudske mladine Slovenije leta 1950. Tja so nas prišli pozdravit trboveljski rudarji, in ker jim je primanjkovalo delavcev, so apelirali, na mlade, da bi se bolj vključevali v njihove vrste. Kmalu zatem je prišlo v Trbovlje prek 40 mladih z Dolenjske. Mladi so bili takrat pripravljeni na vse žrtve. Sami so se borili, da bi kaj dosegli. Cenili so delovne napore in uspehe na vseh področjih. Zanimali so se za vse in tudi vrhunski šport so že takrat, v tistih skromnih pogojih, začeli kar uspešno razvijati. Nasploh, z mladino je bilo lepo delati - pa naj je bila to delavska, kmečka ali šolska. Ženske smo bile takrat zelo aktivne. Že podatek, da je bilo na CK LMS dobri dve tretjini žensk in da smo opravljale ključne funkcije, je dovolj zgovoren. Seveda pa je bilo treba na ta račun žrtvovati cilje za lastno uveljavitev. Naloge, ki so stale pred nami, je bilo treba izpolniti, ker bile so važnejše od uresničevanja naših želja po drugačnem izobraževanju in poklicih. VPRAŠANJE - Praznovanje letošnjega dneva žena je potekalo v znamenju mednarodnega leta žensk in 30-letnice naše osvoboditve. Osvoboditev delavskega razreda, izbojevana v NOB, je razklenila tudi spone, ki so uklepale razredno zatirano žensko. Se vam zdi, da sta naši ženski danes že priznana pravo mesto in vloga v družbi? In če primerjava aktivnost žensk pri družbenih dogajanjih v povojnih letih z današnjo, kako bi jo ocenili? ODGOVOR - Mislim, da smo ženske same krive, če ni vse tako, kot bi si želele. Dosti več bi lahko družbeno dale od sebe in bi tudi morale dati! Dosti jih misli, da je dovolj prisotnost na delu in doma - pa ni tako. Vse premajhna je zainteresiranost žensk za širše, družbene probleme. In ravno v tem je razlika med danes in včeraj. Starejši se bodo spomnili sestankov AFŽ: ženske so bile pogonska sila tako dogajanj v mestih kot na vasi. Pa danes? Nekaj istih obrazov na vsakem sestanku - in tako gre naprej. Res je, da je danes drugačen način življenja. Ljudje smo nekako razdrobljeni pri opravljanju raznovrstnih dolžnosti. A prav zato se moramo povezovati! Če družbene pridobitve samo črpamo in jim nič ne dodajamo - kljub občutku, da nekaj imamo - še nismo nič naredili. Torej, vloga in mesto v družbi sta naši ženski dana. Kakšna-to je odvisno od nas samih! To mesto pa je treba obdržati. In ne le to - tudi izboljševati! VPRAŠANJE - Pa nadaljujva pogovor v tej smeri! Rad bi zvedel nekaj o konkretnih aktivnostih žensk. Poglejte, veliko problemov je, ki zadevajo zaposleno ženo-od primanjkovanja stanovanj, neurejene družbene prehrane, otroškega varstva in prizadevanj za načrtovanje družine do nadaljevanja skrbi za odpravo nočnega dela delavk. Znano je, da je med delegati v slovenskih skupščinah 34 odstotkov žensk, v samoupravnih interesnih skupnostih pa kar 39 odstotkov. Menite, da se večina delegatk zaveda, da bodo pereča vprašanja rešljiva le ob njihovi lastni zavzetosti in dejavnosti ; da bodo morale prav one izbojevati rešitve zase, za naše otroke in družine? ODGOVOR - Prvo si oglejva probleme - kar naše, ki zadevajo nas same! Velenje je mlado mesto, in marsikdo bi mislil, da je tu za vse poskrbljeno, a vendar ni. Družbena prehrana je dokaj neurejena, saj jo nudita le hotel in Na-ma, ki pa je ob nedeljah zaprta. Za večjo množico ljudi so te kapacitete premale, in zato trpi kvaliteta obrokov. To ljudi odvrača, in hranijo se neustrezne ali pa imajo ob tem težave. Marsikdo bi rad izkoristil ugodnosti cenene in kvalitetne družbene prehrane, če bi jo ponujali! Otroško varstvo! Res je, da smo z novim zakonom o podaljšanem porodniškem dopustu veliko naredili in izboljšali. Vendar, kam z otroki .v starosti od 1. do 2. leta? Naše otroške jasli so polne, ker imajo vrtci premajhne kapacitete - temu so krivi projektanti, ki se izživljajo z vsemogočimi oblikami objektov, ne mislijo pa tudi na po- Brigita Ževart - Če trdim, da moški ne bi mogel opravljati mojega dela? Opravljal bi ga morda že. Samo vprašanje je, kako, saj bi mu verjetno bilo pod častjo, da pospravlja za drugimi. trebo po čimbolj izkoriščenem prostoru. Na take stvari bo treba v prihodnje misliti, in krivi bomo mi sami, če bomo to dopuščali. Tudi vrtec, katerega graditev je soinvestiralo Gorenje, se ne more imenovati "gorenjski vrtec", saj so povsod otroci nas vseh. Še veliko je tega, a ne želim naštevati, ker to ni kritika tistega, kar smo že dosegli. Zavedam se, da je bilo včasih še slabše; takrat smo razumeli, da se vse šele začenja, vendar danes bomo morali bolj misliti na hitrejši razvoj. Če povzamem: probleme žensk bo rešila samo zavzetost žensk na ustreznih mestih. Kolikor se delegatke še ne zavedajo svoje vloge, jih bo situacija sama prisilila, da bodo več storile za rešitev vseh problemov. In če se res aktivno spoprimejo z delom, uspehov ne bo manjkalo! VPRAŠANJE - Prav na kratko nam zaupajte še kaj o svojem delu in življenju v Velenju pa tudi, kako ste zadovoljni kot zaposlena mati. ODGOVOR - V Velenju se dobro počutim. To dokazuje moje tukajšnje dolgoletno bivanje in delovanje. Vendar me določeni pojavi včasih pošteno razjezijo: nezainteresiranost za družbeno pomembne aktivnosti, ozka gledanja posameznikov in razna spletkarjenja kjerkoli - vse to so stvari, ki jih v času borbe nismo poznali in jih tudi za danes nismo predvidevali. Osebno precej sodelujem v družbenem in političnem življenju. V tistem času, ko so moji otroci odraščali, sem se posvetila bolj družini in službi.Sedaj sem se vrnila v tok družbenega dogajanja, saj sem pogrešala udejstvovanje izven obveznega delovnega kroga. Nekaj bi mi manjkalo, če ne bi tudi osebno prispevala k ustvarjanju boljše družbe. Tega bi se morale zavedati vse ženske, in zato apeliram na vse svoje vrstnice, ki že dolgo stoje le ob strani,da obnovijo svojo aktivnost ter pokažejo svoje sposobnosti. Menim, da ni nikoli prepozno! O svojem sedanjem delu lahko povem le to:osebno nimam občutka, da bi v REK kakorkoli zapostavljali žensko. Če pa katera tako čuti, je to verjetno odvisno od njene sposobnosti prilagajanja okolju. Kako sem preživela 8. marec? To je bilo moje najlepše praznovanje do danes - bila sem v družbi mladine iz Atletskega kluba, kjer sem se sprostila in se od srca zabavala ob njihovi mladostni vedrini. Pogovor z Brigito Ževart, čistilko iz TOZD Zunanji obrati VPRAŠANJE - Pogovarjala se bova o vašem življenju in delu pa tudi o vprašanjih, ki se vežejo na zaposlenost ženske nasploh. Bi nam povedali najprej nekaj o svoji mladosti; zakaj ste se sploh odločili zaposliti, kdaj je to bilo in kaj vse ste delali do danes? ODGOVOR - Rojena sem na Paškem Kozjaku. Ko je prišla vojna, smo bili otroci, a otroštva nismo imeli. Sploh ne vem, kdaj je minilo. Bilo je hudo. Vsi smo se skrivali pred Nemci in tudi hrane je večkrat primanjkovalo. Kadar so prišli partizani, smo jim odstopili že tako skromne obroke. Pa tudi drugače so jim pomagala naša, dostikrat lačna otroška usta. Nosili smo jim pošto in jih obveščali o premikih sovražnika. Večkrat sem skrivala sporočilo za zavihanim rokavom volnene jope, pa me ni bilo strah, čeprav so katerega izmed takih tudi odkrili. Neko deklico so celo ustrelili. Po vojni sem ostala doma, na kmetiji. Bilo je trdo delo, a vseeno lepo. Bil je mir in stradali nismo več. Potem sem se poročila. Mož je bil rudar in nisva mogla živeti takoj skupaj, ker ni bilo stanovanja. Leta 1953 sva ga dobila. Tako sem prišla v Velenje. Potem se je rodila druga hči; vedno sem imela dovolj dela, četudi nisem bila v službi. Ko so otroci zrasli in so bili že v šoli, so bile tudi potrebe večje. Zato sem se leta 1963 zaposlila kot čistilka na rudniku in na tem delovnem mestu še vedno delam. VPRAŠANJE - Delate kot čistilka. Vsak dan enako delo, ki zahteva nemalo natančnosti in naporov. In tako vrsto let. Zaupajte nam, kaj čutite ob svojem delu? ODGOVOR - Kaj čutim? Ugaja mi in rada ga imam. Še več: spoštujem ga! Človek se lahko privadi vsakemu delu, če ga opravlja z voljo. Tako sem se tudi jaz svojega navadila in ga opravljam vsak dan enako . VPRAŠANJE - Ali še niste nikoli pomislili, da bi radi delali tudi kaj drugega? ODGOVOR - Nisem. In ne bi zamenjala svojega dela s kakšnim drugim. VPRAŠANJE - Ali se je v teh letih, kar ste v službi, kaj dosti spremenilo in kako sploh poteka vaše delo? ODGOVOR - Z rastjo podjetja raste tudi število zaposlenih. S tem se veča tudi obseg dela. Toda dosti razlik v samem delu ni. V upravi nad pošto delamo štiri čistilke in vsaka pospravlja eno nadstropje. Delo si organiziram tako, da ga čim bolje opravim. Pri tem si pomagam le s sesalcem, drugih strojev nimamo. Treba je hiteti, da je vse narejeno, in več kot za kratko malico nimam časa prav nikoli. Najtežje je, kadar popoldan ni vratarja. Takrat moramo odpirati in zapirati še vhodna vrata, in to se takoj pozna pri delu. No, k sreči smo čistilke kot ena družina in si pomagamo med sabo, če je treba. VPRAŠANJE - Ali po vsem tem, kar ste povedali, trdite, da moški ne bi mogel opravljati vašega dela? ODGOVOR - Opravljal bi ga morda že. Samo vprašanje je, kako, saj bi mu verjetno bilo pod častjo, da pospravlja za drugimi. VPRAŠANJE - Se vam zdi, da imajo pri zaposlovanju na številna delovna mesta moški kandidati še vedno prednost pred ženskami - pa potom, pri nadaljnjem uvel javljanju, tudi? ODGOVOR - Smatram, da je prav, če določena dela opravljajo moški in, seveda, tam se tudi bolj upoštevajo. VPRAŠANJE - In kako okolje, v katerem delate, upošteva vaše delo? Ima dovolj razumevanja za vaše delovne teža-ve? ODGOVOR - Ne rečem, da dčla čistilk ne upoštevajo, saj se vsakdo zaveda, da ni lahko. Vendar nič kaj preveč ne verjamejo, da imamo dovolj dela; da se je treba truditi cel šiht - tako kot na normo. Pozabljajo tudi na to, da nam je otežen odhod na dopust. V določenem času gre lahko samo ena in takrat moramo ostale prevzeti njeno delo, ker ni nikogar, da bi nas nadomeščal. VPRAŠANJE - Tako delavka! Kaj pa kmečka ženska? Ali ni s tem, ko ne uživa vseh pridobitev, katere ponuja delovno mesto, zapostavljena? ODGOVOR - Če je žena na kmetih pridna, ima lahko prav toliko, kot v mestu. Me delavke tudi nimamo razvedrila. Mestno življenje postaja utrudljivo in ravno takšno je delo ob tekočih trakovih. Potem pa še družina, otroci. Saj veste, kako je s tistim "dirkami" zjutraj, ko vodijo starši otroke v varstvo, pa popoldan, ko hite domov z njimi. Na kmetih tega ne poznajo - ne vedo, kaj je živčno življenje. Pri delu jim marsikje pomaga mehanizacija in tudi hiše imajo lepo opremljene. Marsikje imajo avto pa tudi avtobusne zveze so urejene. Tako stik z mestom ni pretrgan. Morda imamo že preveč vsega in smo kar malo razvajeni. VPRAŠANJE - In kako ste praznovali 8. marec? ODGOVOR - Nisem ga praznovala. V petek smo delali, v soboto pa sem bila doma. Saj se da tudi doma poveseliti in zabavati. V naši republiki je zaznavnih že mnogo primerov naporov in prizadevanj, da se ustavna opredelitev virov financiranja krajevne skupnosti razčleni in uveljavi tudi v praksi. Praktično povsod je že potrjeno spoznanje, da ob pretežni ali popolni vezanosti krajevne skupnosti na občinske proračunske vire ni mogoče razviti vseh njenih novih smeri delovanja. Zlasti močno in vse bolj se utrjuje ter razvija združevanje sredstev delovnih ljudi in občanov za urejanje posameznih vprašanj na podlagi samoprispevkov tako v krajevni skupnosti kot širših okoljih. Podobno velja tudi glede Uveljavljanja nekaterih drugih ustavno opredeljenih virov za te namene, kot so lastni dohodki KS, odstopanje dela sredstev iz davkov, taks in drugih davščin. Storjeni so že prvi, ponekod še negotovi koraki glede neposrednega združevanja sredstev tozdov za financiranje skupnih potreb njihovih delavcev v KS, ki pa jih je treba razširiti s tem, da se začne z dogovarjanjem in sporazumevanjem o združevanju sredstev tozdov za financiranje skupnih potreb v KS. Nedopustno je zapiranje delovnih organizacij pred okoljem, češ da želijo zavarovati nekakšna svoja lastna sredstva pred "drobljenjem". Delavci bi morali sami neposredno opredeliti svoje potrebe ter interese in določiti - v KS in v samoupravnih interesnih skupnostih - skupaj z drugimi zainteresiranimi delovnimi ljudmi način in vrstni red združevanja sredstev za zadovoljevanje teh potreb. Zaradi tega so na tem področju pred delavci - občani po- K SLIKI DESNO Tudi po končanem nočnem delu v jami se za jamskega nadzornika delo še ne konča. Na sliki Rudi Fidej, izmenski nadzornik strojne službe na ZAHODU, po prihodu iz jame v ponedeljek zjutraj, 3. marca, vpisuje delovno nezgodo delavca jamske mehanizacije, ki se je pripetila 1. marca. V pogovoru o najpogostejših vzrokih nezgod pri delu v jamski mehanizaciji je povedal: "Največ jih je zaradi dviganja pretežkih bremen. Sledi nerodnost pri delu. Na primer! V soboto se je poškodoval naš glavni skladiščnik, ko je dvignil sod, ki tehtal približno 200 kg - škrtnilo mu je v hrbtenici. 24. februarja je prav tako škrtnilo v hrbtenici delavcu D.M., ker je dvignil preveč kabla. M.M. pa si je 25. februarja poškodoval mezinec na roki, ker mu je med delom spodrsnilo, in je med lovenjem ravnotežja udaril z roko po železnem predmetu. Istega dne si je eden naših delavcev zaradi podobnega vzroka potolkel koleno - stoje na pohodni poti je nameščal gumo v jasli transporterja in pri tem padel. Sicer pa v mehanizaciji ni toliko nezgod, kot jih je na odkopih in pri pripravah - poprečno imamo eno, dve nezgodi na dan; včasih nekaj dni zapored ni nobene, potem pa pridejo dnevi, ko jih je nenavadno veliko. Povem naj še: kakršna koli pa je nezgoda - vedno jo registriramo, če je pravilno prijavljena, to pa zaradi morebitnih njenih kasnejših posledic." (rb) VPRAŠANJE - Želite še kaj povedati? ODGOVOR - Le to, da sem zadovoljna z delom v REK, in da bom delala, dokler bom mogla. Zelo sem navezana na delo in ljudi, zato ne bi mogla biti več doma. (Nadaljevanje pogovorov prihodnjič) S. Saje INŽENIR VILJEM JELEN Temeljna celica naše samoupravne družbe: KRAJEVNA SKUPNOST 2. nadaljevanje: FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI Financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih predstavlja eno izmed ključnih vprašanj novega ustavnega položaja kakor tudi pojmovanja in praktičnega uveljavljanja krajevne skupnosti kot spleta samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. mem bne družbene naloge; treba je konkretno proučiti predloge in zamisli financiranja KS. V praksi je treba iskati in podpreti take rešitve in načine financiranja KS, ki to skupnost osvobajajo odvisnosti od občinskega proračuna in proračunske logike. Ti načini financiranja naj spodbujajo povezovanje in sporazumevanje delovnih ljudi v združenem delu za opredelitev skupnih potreb in zbiranje sredstev za zagotovitev posameznih, v programih KS določenih skupnih nalog. Posebej je treba upoštevati potrebo po vzajemnosti in solidarnosti med delovnimi ljudmi v posamezni KS, tako v okviru občine ali tudi v širšem okviru. To še posebno, če izhajamo iz nujnosti postopnega izenačevanja osnovnih življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov v posameznih krajevnih skupnostih. Za te potrebe naj bi se namenil poseben dol sredstev za financiranje KS, o čemer pa se medsebojno sporazumevajo in dogovarjajo krajevne skupnosti. Oglas - prodam Ugodno prodam svetlomer in fotoaparat ALTIX ter 400 kosov stare, dobro ohranjene strešne opeke - ogled možen na kraju samem: na Celjski cesti 97. Naslov v uredništvu NASI DELEGATI POROČAJO Alojz Štih, delegat delegacije REK - TOZD RLV za delegiranje v organe samoupravnih interesnih skupnosti v občini Socialno skrbstvo po novem V zadnjih letih je bilo vedno bolj čutiti spoznanje in potrebe, da se socialno skrbstvo uredi na tak način, da bodo občani lahko uveljavljali svoje pravice do skrbstva v vsej republiki čimbolj enotno. Delovno področje družbenih služb, ki so doslej izvajale to skrbstvo, je namreč bilo v različnih družbenopolitičnih skupnostih zelo različno, ker je bilo močno odvisno od ekonomske moči posamezne skupnosti in razumevanja občinske skupščine za reševanje socialne problematike. Možnost našega občana, da si pridobi z ustavo določene pravice do socialnega skrbstva, je tako bila in je še različna. Ob teh spoznanjih in potrebah smo v naši republiki v letu 1975 začeli z enotno akcijo, katere namen je: zagotoviti vsem ljudem vsaj minimalni obseg pravic s področja socialnega skrbstva! Kaj je v tej akciji že storjenega? V postopku sprejemanja je družbeni dogovor za združitev sredstev vseh slovenskih občin, s katerimi bi vsem v republiki, ki si s svojim delom ali s pomočjo svojcev niso mogli ustvariti pogojev za človeka vredno življenje, zagotoviti družbeno pomoč v znesku 650 dinarjev mesečno. Temu dogovarjanju se je pridružila tudi občina Velenje, ki je bila med prvimi slovenskimi občinami, ki so ustanovile svojo samoupravno skupnost socialnega skrbstva. Preostale oblike socialnega skrbstva - poleg te, ki zadeva pomoč najbolj ogroženim prebivalcem - pa bi naj v tem letu še ostale takšne, kot so bile doslej. Seveda pa bodo vsi bodoči ukrepi tudi naše občinske skupnosti socialnega skrbstva, njenega izvršnega odbora in drugih njenih organov usmerjeni v čedalje boljšo vsestransko družbeno zaščito in varstvo ljudi. Mimogrede nekaj besed o skupnosti socialnega skrbstva v naši občini Skupščino te skupnosti sestavljata dva zbora; v prvem je 55 delegatov uporabnikov, pretežno iz organizacij združenega dela, v drugem pa 18 delegatov izvajalcev skrbstva. Delovni program te skupnosti je bil objavljen skupaj s programi drugih interesnih skupnosti v občini v prilogi lokalnega časopisa, ki smo jo dobili vsi zaposleni v naši delovni organizaciji v začetku decembra lanskega leta. Delovni program te skupnosti vsebuje natančno določene naloge. Financiranje skupnosti pa je urejeno s plačevanjem prispevka, ki ga vsi zaposleni plačujemo po stopnji 0,58% od bruto osebnih dohodkov. Od tako zbranih dohodkov pa vse slovenske občine oziroma skupnosti socialnega skrbstva prispevajo 0,075 % sredstev Zvezi skupnosti socialnega skrbstva, ki vsem našim republikam in pokrajinam vrača enako za družbeno pomoč najbolj ogroženih občanov. Še nekaj vesti o dosedanjem delu samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Velenje Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti v občini je imela do sedaj eno sejo. Na njej se je organizacijsko formirala. Sestavljena pa je ta skupščina iz treh zborov: zbora za izgradnjo novih družbenih stanovanj, zbora za vzdrževanje družbenih stanovanj in zbora za stanovanjsko pomoč. Zbor za stanovanjsko pomoč rešuje vprašanja, ki so bolj ali manj socialnega značaja, in prav o delu tega zbora naj povem nekaj več, ker sem v njem stalni delegat naše delovne organizacije! Zbor za stanovanjsko pomoč se je doslej sestal dvakrat. Na prvi seji smo se konstituirali. Izvolili smo njegov izvršilni odbor in komisijo za preverjanje hudih stanovanjskih problemov posameznih občanov. Po podatkih, ki smo jih zbrali s temeljitim pregledom stanovanj na celem področju velenjske občine, smo že izdelali seznam občanov, ki žive v neprimernih stanovanjih. Na drugi seji zbora za stanovanjsko pomoč pa smo - kar se da preudarno in pošteno - razdelili prvih 40 stanovanj iz solidarnostnega sklada občine Velenje, in sicer 20 enosobnih stanovanj in 20 garsonjer. To pa je glede na druge slovenske občine malo in malo tudi glede na število prošenj za ta stanovanja, saj jih je bilo kar 96. Zakaj je v naši občini zgrajenih tako malo stanovanj iz solidarnostnega sklada? Zato, ker naša občina v slovenskem merilu najmanj odvaja v solidarnostni stanovanjski sklad - le 9,5 % zbranih sredstev za stanovanjsko izgradnjo , medtem ko druge občine odvajajo od 20 do 30 % teh sredstev. (Op.uredništva - Ne smemo pa pozabiti, da v naši občini plačujemo stanovanjski prispevek po stopnji 9 %, medtem ko je ta stopnja v številnih drugih občinah tudi pod 6 %.) Res pa je, da smo kljub temu - poleg tega, da smo financirali izgradnjo omenjenih40 stanovanj -prispevali iz občinskega sklada za stanovanjsko pomoč kar 650 starih milijonov za izgradnjo novega doma za varstvo ostarelih občanov oziroma upokojencev v občini Velenje; od tega lani 300 in letos 350 starih milijonov. Nekaj sredstev pa smo morali nameniti tudi za pomoč Kozjanskemu, ki ga je prizadejal potres. Letošnje leto se bo iz solidarnostnega sklada prav tako začela izgradnja 50 novih, manjših stanovanj - 25 v Velenju, 15 v Šoštanju in 10 v Šmartnem ob Paki. Še to! V aprilu ali maju se bodo podražila družbena stanovanja. Za koliko, še ne vemo, vemo pa, da se bo s podražitvijo odprl problem plačevanja stanarin za finančno šibkejše delavske družine. Zato smo v solidarnostnem skladu že sedaj rezervirali nekaj sredstev tudi za regresiranje stanarin takim delavskim družinam. Kateri delavci naše delovne organizacije bodo prišli v poštev za to pomoč, pa bom poročal, ko bodo nove stanarine že v veljavi. Še 51 ključev novih stanovanj V soboto, 15. marca dopoldan, so v veliki sejni sobi sedeža strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje predstavniki naše delovne organizacije razdelili ključe novih stanovanj 51 našim delavcem. Ti se vseljujejo v novi stanovanjski blok na Jenkovi cesti 18 v Velenju. Naslednji prosilci stanovanj pa bodo prišli na vrsto že čez nekaj mesecev. Trenutno se namreč dograjuje še 46 novih stanovanj v bloku ob Jenkovi cesti, ki bodo predvidoma vseljiva v sredini leta. Sprostilo pa se bo še nekaj rabljenih stanovanj, iz katerih se bodo izselili naši delavci, ki si zagotavljajo stanovanje z individualno izgradnjo. Pri zadnji podelitvi ključev za nova stanovanja so bili prisotni delavci iz socialne službe REK Stane Žula, Albin Medved, Janez Avberšek in Karel Koželj ter vodja strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje Ivo Gorogranc. Ob tej priložnosti so povedali, kako pomembno je, da lahko čimveč prosilcem dodele potrebna stanovanja, saj je od urejenega bivališča odvisna tudi uspešnost delavca pri delu. Ne samo naš rudar, ki dela pod težkimi pogoji pod zemljo - vsak delavec, ki hoče dobro opravljati svoje delo, si želi in potrebuje urejeno gospodinjstvo, miren kotiček, kjer se spočije ter razvedri . Opazoval sem veselje udeležencev tega srečnega dogodka. Odslej bo marsikakšna skrb, ki jih je težila tudi med delom, odpadla. Tudi na nočno delo bodo hodili bolj spočiti in razpoloženi. Ni treba poudarjati, koliko to pomeni prav za rudarja, ki mu pri njegovem delu že tako in tako na vsakem koraku preti nevarnost. Sicer pa so dobitn iki ključev povedali sami, kaj jim predstavlja ta pridobitev - novo stanovanje! Anton Bobičanec "Po poklicu sem rudar in delam v jami Škale, na šolskem čelu. Sem poročen in dva otroka sta pri hiši - hčerkica in sinek. Oba sta še majhna in še ne hodita v šolo. V Velenje sem prišel iz Murskega Središča; bilo je leta 1969, ko so tam zaprli rudnik. Žena ni zaposlena - pa kaj bi bila, ko pa ima dosti dela z otroci in ostalim. Tudi za varstvo bi bilo sicer težko. Sedaj, ko bomo v novem stanovanju, bo dela še več, saj želimo, da bo lepo urejeno. Veste, kar lep čas sem čakal na stanovanje. Sedaj šemi je tudi ta želja izpolnila. Ko bo lepo urejeno, bo res prijetno priti domov iz službe. Lahko se bom odpočil - in še lepše bo iti v službo, ker bom pripravljen na nov delovni dan." Danilo Rogič "Po poklicu sem ključavničar in delam v TOZD ESO. Poročen sem in imam hčerkico Danijelo, ki je stara tri leta. Žena je zaposlena v hotelu Paka v Velenju. V Velenje sem prišel pred štirimi leti iz Sremskega mosta. Lahko rečem, da sem se tu zelo lepo vživel in se privadil tudi hitrejšemu tempu življenja. Zelo mi ugaja sredina, v kateri živim - predvsem pa ta, kjer delam. Lepo se razumemo. Prav to me je močno navezalo, tako da Velenja ne bi mogel zapustiti. Mislim, da ni kraja, kjer bi se lahko ponovno tako lepo vživel, kot sem se prav tu." Svetozar Kovačevič "Po poklicu sem rudar, v Velenje pa sem prišel iz Bosne. Tu sem že šesto leto in bom tudi ostal. Moram reči, da me je velenjska sredina lepo sprejela. Res je, da moramo pošteno zagrabiti za delo, vendar delamo z veseljem. Nas rudarje veže veliko prijateljstvo in ker to daje prijetno vzdušje, imam tudi veliko volje do dela. Pa tudi to nekaj velja, da smo za svoje delo še kar dobro nagrajeni. Srečni dobitniki - ZGORAJ, Anton Bobičanec, SPODAJ, Danilo Rogič Sicer sem poročen in imam dve hčerki; žena pa je doma, gospodinja. Kaj menim o ponovnem referendumu? Prepričan sem, da bo uspel. In prav je tako, saj nam bodo potem omogočeni še boljši življenjski pogoji. Naši otroci rastejo in zato rabimo vrtce in šole. Tudi lepe ceste potrebujemo pa trgovine in še marsikaj. Z združenimi močmi bomo lahko vse to še izboljšali." Filip Razgoršek "Rudar sem in delam na ZAHODU - že deseto leto. Na stanovanje sem čakal več kot tri leta in sedaj, ko sem ga dobil, sem zelo vesel in srečen pa zadovoljen tudi. Žena je zaposlena in dela v tovarni Gorenje v Velenju. Imava sina, ki je še majhen. Kaj menim o referendumu? Mislim, da smo s prvim samoprispevkom, ki smo ga izglasovali pred petimi leti, zgradili veliko. Zato bi se morali vsi zavzeti, da tudi tokrat uspešno izvedemo referendum. Šole, vrtci in ostali objekti družbenega pomena so nam nujno potrebni. S tem dvigamo ne le osebno življenjsko raven, ampak tudi splošno - nas vseh, ki bivamo v velenjski občini." • Ob koncu sem poprosil za kratek razgovor še eno od žena, ki se je hkrati z možem udeležila te slovesnosti! Milojka Matijevič "Mož je zaposlen v TOZD ESO - rezkar je. Jaz pa sem učiteljica telesne vzgoje na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo v Velenju. Ker imamo ravno prosto, sem se te podelitve udeležila tudi jaz. Saj veste, to je za mene in moža pomemben življenjski dogodek. Sedaj smo z enoletno hčerkico stanovali pri mojih starših. Kot mladi družini nam novo stanovanje pomeni novo življenjsko pot, po kateri bomo hodili odslej z večjo mero zadovoljstva. O referendumu pa menim to: Velenjčani so povsod enotni, zato jim marsikaj uspe. Vse, kar se je že in se še bo zgradilo s samoprispevkom, je potrebno nam vsem. Mesto in posamezne krajevne skupnosti se tako naglo širijo, da so vrtci in šole kmalu pretesni. Zato je nujno, da gradimo naprej - za naše najmlajše, ki so naša bodočnost." • Po končani podelitvi ključev je vse prisotne pozdravil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata REK Velenje Ivo Kadliček in vsem delavcem, ki so dobili nova stanovanja, zaželel, da bi se v njih kar najbolje počutili, predvsem pa širili med seboj prijateljstvo - ker to bo v tem novem bloku nujno, saj bo v njem toliko ljudi, kot v kak šni srednje veliki vasi. L. Ojsteršek Sindikalno srečanje VELETEKSTIL Ljubljana - REK Velenje V soboto, 1. marca, nas je obiskala skupina delavcev ljubljanskega Veletekstila. Ogledala si je nekaj čel v jami in elektrarno ter se z našimi delavci pomerila v nogometu, kegljanju in šahu. Gostje so bili z obiskom v celoti zadovoljni, saj so se nam zanj pismeno zahvalili, in njihovo zahvalo v nadaljevanju te vesti objavljamo. Sicer pa je srečanje organizirala sindikalna organizacija REK, ki je že vrsto 'et v dobrih odnosih s kolektivom te delovne organizacije. V tej zvezi naj omenimo nepozabno gesto Veletekstila ob koncu leta 1973, ko je ta prek svojih predstavnikov izročil sindikalnemu vodstvu takratnega RLV 100 000 novih dinarjev kot priznanje za požrtvovalno delo naših delavcev med najhujšo energetsko krizo! Denar, ki smo ga prejeli, smo porabili za zdravstveno rekreacijo članov kolektiva - zlasti rudarjev, ki so za ublažitev takratnega hudega primanjkovanja premoga delali tudi vse nedelje. M edsebojno prijateljstvo med našim in njihovim kolektivom pa se bo krepilo še naprej, saj so se na tem snidenju dogovorili za ponovno tako srečanje, ki bo verjetno te dni - v Ljubljani. Zahvala sindikalni organizaciji REK Velenje Po obisku naših delavcev pri vas v Velenju čutimo prijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za organizacijo športnega srečanja, še posebej pa za organizacijo strokovnega vodstva pri ogledu rudnika in termoelektrarne. Triurni ogled jamskega dela 360 metrov pod zemljo je našim delavcem prikazal vso veličino in težino rudarskega dela, in to prav v času, ko je vsak kos premoga dragocen pri premagovanju elektroenergetske krize. Z veseljem pričakujemo vaše sporočilo za povratno srečanje v Ljubljani in vas lepo pozdravljamo. Veletekstil Ljubljana - TOZD Trgovina na debelo Konič Vlado, l.r. "INVALID - TVOJ TOVARIŠ" Torek, 11. marca. Hotel Paka - kegljišče. V prostoru odmeva stara popevka. Množični glasovi gostov pri klubskih mizah in za točilno mizo. Oči vseh so uprte na steze za kegljanje. Tudi jaz z radovednostjo opazujem razgrete kegljače. Na prvih dveh stezah se pomerja nekaj znancev. Pristopim in opazujem čisto od blizu, kajti kegljanje je šport, ki pritegne tudi gledalca. "Ali imate trening?" vprašam. "Ja, za soboto!" mi odgovori eden kegljačev in že se ponovno pripravlja za naslednji met. Lep met. Zazvoni. Padlo je vseh devet kegljev. ' "Prinašaš mu srečo, "mi reče eden od opazovalcev. "Ostani tu, da bom metal še jaz, morda prineseš srečo tudi meni! " doda. Res sem še ostala nekaj časa, in ni mi bilo žal. Fantje: Lukežič, Petek, Sehič, Vitmajer so mi povedali marsikaj. Pripravljali so se na dva naporna dneva: v soboto, 15. marca, jih je čakalo meddruštveno tekmovanje v Žalcu. V nedeljo, 16. marca, v Velenju prijateljsko srečanje s tovariši iz Kočevja kakor tudi meddruštveno srečanje v plavanju. "Bodo zmogli?" sem se vprašala, in nenadoma me je postalo sram zaradi mojega dvoma v sposobnosti teh fantov. Vas je morda začelo zanimati, kdo pravzaprav so? Nekateri ste morda že uganili: vsak torek trenirajo na kegljišču hotela Paka člani Društva invalidov občine Velenje. Trenirajo resno in razgreto: okrog deset jih je takih, ki trenirajo redno in ne glede na vzrok invalidnosti. "Res imamo sedaj na kupu vrsto tekmovanj," so mi zaupali in pridali: "Letos je namreč 15 let, odkar so invalidska združenja evropskih dežel razglasila 24. marec za svetovni praznik delovnih invalidov. Razumljivo je, da bomo svoj praznik počastili s tem, kar znamo in zmoremo. V Društvo invalidov občine Velenje je namreč vključenih preko 700 invalidov in invalidnih oseb in od teh nas je kar precej iz REK. REK je tudi ena tistih redkih delovnih organizacij, ki nas podpira, nam pomaga. TOZD ESO, recimo, je nam - keg- Srečni dobitniki - ZGORAJ, Svetozar Kovačevič, SPODAJ, ljačem, pred kratkim kupil 13 dresov, TOZD RLV pa omogočil tiskanje obrazcev zapisnika za vodenje evidence na tekmovanjih. Če boste kaj napisali, napišite, da se vsem, ki so nam pomagali s svojim razumevanjem, najlepše zahvaljujemo!" so še rekli. To invalidi - kegljači o sebi. Mi pa jim zaželimo vso srečo pri njihovih akcijah. Pa da bi se tudi po prazniku, ki ga praznujejo pod geslom "Invalid - tvoj tovariš" počutili dobro - zlasti številni nekdanji rudarji med njimi! Da bi se počutili dobro vedno - ne samo na svoj praznik, povod za katerega je bila pretresljiva katastrofa 8. avgusta 1956 v francoskem rudniku pri Marcinellu, ki je terjala življenja 262 rudarjev iz vse Evrope. Romana Mišja Zmaga invalidov iz Kočevja Invalidi se vse bolj ukvarjajo s športom, da o šahu ne govorimo. Vedno več jih je med njimi, ki - na primer -plavajo, streljajo in kegljajo. Tudi velenjski invalidi so v zadnjem času pri tem zelo aktivni. V nedeljo, 16. marca - recimo - so na 4-steznem kegljišču hotela Paka organizirali prijateljsko srečanje s kegljaško ekipo invalidov rudarjev iz Kočevja. To je bila ena od njihovih športnih prireditev v okviru letošnjega praznovanja 24. marca, svetovnega dne invalidov, ki pa se je končala z izidom 753 : 675 podrtih kegljev za invalide iz Kočevja. L. Ojsteršek Zbirka romanov "Ljudska knjiga" Poleg redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe izide tudi v letu 1975 ta priljubljena knjižna zbirka, ki si je z leti pridobila širok krog bralcev in lep sloves. Letos ponuja ljubiteljem dobre knjige kvaliteten in pester izbor. Vsa dela so izbrana tako, da jih beremo z napetostjo in zanimanjem, hkrati pa občutimo njihovo umetniško vrednost. Naročniki imajo na razpolago dve izdaji: broširano na navadnem tiskovnem papirju - cena 120,00 din, in vezano v celo platno na brezlesnem papirju - cena 200,00 din. V tej zbirki romanov bodo v letu 1975 izšle naslednje knjige! Helen Keller Zgodba mojega življenja (Čarodejka) Pisateljica predstavlja zelo značilno osebnost v kulturni zgodovini našega stoletja. Občudovanje, s katerim jo je nagradil svet, je docela zasluženo, ker je v življenju uresničila tisto, kar je skoraj nemogoče doseči. Junakinja Helen je kot majhen otrok prebolela meningitis, po Filip Razgoršek, DESNO, Milojka Matijevič katerem je ostala slepa in gluhonema. Njena učiteljica Ann Sulivan pa ji pokaže pravo pot za življenje, in Helen konča ne le gimnazijo, temveč tudi univerzo, doseže pa tudi doktorat iz književnosti. Nato postane slavna pisateljica in dokaže, kaj zmoreta trdna volja in vera v življenje tudi v najobupnejših okoliščinah. Knjiga "Zgodba mojega življenja" je bila prevedena v 34 jezikov. Ta čudovita knjiga ne le da je lepo in izvrstno napisana, temveč je tudi dobro napotilo za življenje. Rogaer Vailland Igra življenja Namesto z dolgoletno prijateljico, ki jo ima zares rad, se mora Rodrigue, uradnik na ministrstvu, poročiti z bivšo študentko farmacije Antonietto, s katero se je bil po naključju srečal in preživel noč z njo. Zanosila je, rodila, otroka pa pustila v neki mlekarni. Zato so jo zaprli. Da bi jo rešil pred obsodbo, se Rodrigue poroči z njo. Rodri-guea zaprejo zaradi komunizma. Antonietta ga skuša rešiti iz zapora. Rešuje ga tudi njegova odvetnica, v katero se zaljubi. Vendar ga iz zapora reši njegov prijatelj Lam-balle, ki pa je invalid. Antonietta se je z otrokom preselila na posestvo k Lamballu in med njima se razvije ljubezen. Roman že dolgo znanega francoskega pisatelja je poln dogajanja, ki bralca privlači s svojo napetostjo. Edna 0’Brien Dekleta z dežele Mlada irska pisateljica je v tej knjigi opisala svojo mla- dost v zakotnem irskem mestecu, ki mu vladajo predsodki, revščina in zaostalost. Toda njenih deklet z dežele vse te ovire ne morejo ustrašiti, da si ne bi poskušale priboriti svoj prostor na soncu. Junakinje romana premagujejo svoje težave z značilno irsko šegavostjo in čarom. V letu, ko je knjiga izšla, si je mlada pisateljica pridobila zanjo največ jo literarno nagrado. Prikupne ljubezenske zgodbe, smeh in solze v tej ljubeznivi zgodbi bodo tudi pri nas očarale mnoge bralce in zlasti bralke. Koršunov Drevored v dežju J Roman mladega ruskega avtorja iskreno in zanimivo prikazuje življenje sovjetske mladine v našem času. Usode mladih, deloma kritičnih, deloma romantičnih, včasih srečnih in včasih obupanih ljudi niso tako zelo različne od življenjskih zgodb mladih ljudi pri nas, vendar živi ta mladina v razmerah, ki nam niso dovolj znane in so zaradi tega toliko bolj zanimive za slovenskega bralca. Vsekakor je ta knjiga, ki jo od prve do zadnje strani prebereš z užitkom, pisana v najboljši tradiciji velikih ruskih pisateljev, vendar s posebnim odnosom do sedanjosti. Zanimivo in prijetno branje, kakršnega prevečkrat pogrešamo v sodobni literaturi. Sadeg Hedajat Hajdi Aga Ta roman iz nam doslej neznane perzijske literature je realistična satira, v kateri pisatelj z ostro kritiko svoje družbe prikazuje, kako so zle in temne sile okužile vso sredino in dosegle vrh v liku pretkanega trgovca - prekupčevalca, ki prede kot pajek svoje mreže. Zoper njega nastopi pesnik rodoljub, zavzet za resnico in pravico, in večni boj med dobrim in zlom se vname v tem, za nas tako zanimivem okolju. Med napetimi dogodki romana se vrstijo podobe gmotnega in kulturnega življenja takratne perzijske družbe z nenavadno psihološko pronicljivostjo pisatelja, ki brani pravice izkoriščanega ljudstva. Toma Momirovski Leta nespečnosti Makedonski pisatelj in kritik je v svojem zadnjem delu, romanu, ki ga objavlja zbirka "Ljudska knjiga", nedvomno dosegel vrh svojega književnega ustvarjanja. V delu je široko zajel življenje ljudi v svoji rodni Makedoniji, ki se povezuje z bajeslovno davnino. Njegovo pisanje je izrazito sodobno in vendar realistično, z zanimivimi zapleti in izvrstnim občutkom za značaje različnih v romanu nastopajočih oseb. Posebno lepi so opisi Ohridskega jezera in njegove okolice, ki jih odlikuje pesniška lepota, tako značilna za prozo Tomeja Momirovskega. To je svet, ki nam je blizu in vendar neznan. • Tudi to zbirko lahko naročate pri Romani Mišja v sobi 31 nad pošto v Velenju, ali pa kar pri Prešernovi družbi -61000Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27, telefon 21-440. Zbirko lahko kupite tudi v knjigarnah, vendar je tak način kupovanja dražji. Če ne zmorete celoletne naročnine naenkrat, jo lahko plačujete tudi na obroke. RoM OGLAS Preklicujem veljavnost: - plačilnega kartončka REK, številka 1056 - Vinko Pečečnik (Plešivec 12, Velenje); - plačilnega kartončka REK, številka 1403 - Milena Po-cajt (Cirkovce 3, Velenje); - plačilnega kartončka REK, številka 40 - Alojz Napotnik (Konovo 117, Velenje); - plačilnega kartončka REK, številka 645 - Martin Borovnik (Podkraj 24, Velenje). DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! Tone Šeliga KROKIJI O GRENKEM ZNOJU Kriza Junija je bila Karlova skupina premeščena v etažo na koti + 79 škalske jame. Fantje so odločitev - zaradi rudarske krize - sprejeli z razumevanjem. V prvem obdobju političnega razvrednotenja premoga so skupine delale po 15 ali 17 dni v mesecu. Mladi ljudje so odhajali na delo v tujino - pa tudi na morje jih je odšlo veliko; bolj zaradi dela kot zaradi letnih dopustov. Čeprav je bil tu prislužen kos kruha slan, so ljudje odhajali v pristanišče, kajti od tu se je pod nebo dvigala zvezda, ki je narodni ekonomiji veliko obetala od turizma. Najprej je odšlo iz jame 30 tovarišev, potem še 57. Ker je sonce grelo ceneje od velenjskega lignita, je odšlo skupno 500 naših kameradov. Deponije so iz dneva v dan rastle. Na več mestih je prišlo do samovžiga. Iz Ljubljane ni bilo nikogar, ki bi dirigiral, koliko premoga mora biti na zalogi. Edino kmetje so si prepevali priljubljeno pesem : "Prav lepo je res na deželi - deželi, kjer premog se zlahka dobi." Rudarji so se šalili med seboj, da bi tisti, ki v določenih dneh niso delali,lahko natovorili premog in ga prodajali okrog kot "lilkarji" svojo čebulo. To so bile vesele zbadljivke v sicer žalostnih časih ... Investicijska dela v jami Škale so šla h kraju. EKK m-bil torperdiran, preden je njegova direkcija zaživela v celoti. "Veletrgu" so zategnili nogavico okrog vratu, preden so uspeli povsod postaviti njegov napis. Videti je bilo, kot da bi vrag opletal s svojim repom po dolini. Povsod je bilo slišati besedo - kriza. Zredčena postava čela E je stopala v kletko. Rezki zven šahtnega zvonca je dal znak za spust. Kletka je zdrvela v globino. Doli, pod jaškom, se je slišalo šumenje vode, ki je pritekala v zbiralnik. Za čuda se je kletka ustavila šele takrat, ko so fantje stali že do kolen v vodi. Nastalo je takšno vreščanje in žuganje proti sti-kalistu, da ta od zmedenosti sploh ni vedel, kakšen znak naj da na vrh, da bi kletko brž dvignili. Ko so fantje stopili iz kletke, razjarjeni kot sršeni, je bilo videti, da bodo stikalista enostavno razkosali. Čeprav ni bil kriv za namakanje moštva, ga je strah popolnoma omrtvičil. V šoku je skoraj pozabil materinščino in krokal kot nedorasel petelin. Spor se je končal brez žrtev. Verjetno je kljub vsemu bil tudi stikalist moker. Tudi on je zapadel - v krizo. Epilog! Avtomobilske kolone tujcev, ki so se tudi ponoči pomikale proti morju, so prepričale naše politike, da je s tem že dovolj razsvetljena domovina in da nam zaradi tega ni treba graditi novih elektrarn. Sovjeti, ki so po-gruntali našo taktiko, so kaj hitro prepovedali češkim turistom, da bi na ta način podpirali naš energetski primanjkljaj. Zopet nam je priskočil na pomoč Zahod in zaposlil večino boljše delovne sile, ki je ob tej politiki postala doma odvečna. Še sreča, da nam našo modro energetsko politiko pomaga vedno kdo reševati ... Konec Kaj je pravzaprav lepota? vpraša nekdo. Če si odmislimo šminko, barvo las, namazane oči - pač vse, kar imenujemo sex appeal; kaj potem sploh še ostane? Moja žena! se oglasi nekdo drug. Kaj bi storil, če bi ti rekel, da si lopov? Tožil bi te. In če bi si to le mislil? Proti tvojim mislim sem brez moči. No, potem si bom pač to raje samo mislil sam pri sebi. < mm. ^30 M / obiska protagonistov "Gledališča v hiši" v Velenju I. marca - "Stara garda!" Ali si za prekinitev dela? Zdajle ne. Vsak čas bo malica. Zapomni si že enkrat, da smo pred bogom vsi enaki! To že. Ampak jaz mu stojim za hrbtom. • Moram reči, da sem dober psiholog. Takoj, ko pogledam človeka v oči, že vem, kaj si misli o meni. ■ Pa ti potem ni neprijetno? Če si hočete ohraniti življenje tudi v puščavi, je najbolje, da se hranite s kobilicami. Te niso samo užitne, temveč tudi zelo hranljive. Vse žene kralja Salomona so jih jedle, pa so bile vedno zdrave in čvrste. ■ Kaj so jedle žene, nas ne zanima toliko, kot kaj si je privoščil kralj Salomon! Izbrala RoM Človek se bi smejal ... Zdravnik - Zares ne vem, kaj je z vami. Mislim, da bi utegnil biti kriv alkohol. Pacient - Nič zato, gospod doktor. Prišel bom zopet, ko boste trezni. Dobro razpoložena družba se pogovarja o lepotnih kraljicah : Prosto po KIHU ... Vezalke za čevlje so se razvile iz trakov, ki jih je "izumil" neki stari Rimljan, ko je državna blagajna uvedla davek na zaponke pri čevljih. Na ta način so se davku izognili. - Časi se spreminjajo: zdaj imamo davke tudi na izdelke, ki še sploh niso izumljeni! Človek je zajahal konja šele potem, ko je že izumil kolo in vpregel konja v voz; prej so imeli konje udomačene samo zaradi njihovega mesa in kož. - Glede tozdov je zdaj ravno obratno: kdor je mogel jih je zajahal, ne da bi prej pomislil na karkoli! Sove in čuki letajo skoraj neslišno - to pa zato, ker je njihovo perje izredno mehko in nekoliko drugačnega ustroja kot pri dnevnih ptičih, za katere tako ni važno, da bi letali kar najbolj tiho. - Komentar ni potreben. V Franciji so tudi ženske obleke vse do leta 1675 izdelovali izključno krojači. Šele tega leta je Ludvik XIV. na prošnjo skupine dam izdal odlok, da se lahko s šivanjem oblek ukvarjajo tudi ženske. - Daljnosežna napaka. Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati "Poročevalca" kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo "Poročevalec" po dogovoru med skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. "Poročevalec" bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah. Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in skupščini SFRJ. Z njimi si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah. Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo - in obveščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi skupščina SR Slovenije, skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da bo "Poročevalec" redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročijo toliko izvodov,kolikor je po njihovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij. "Poročevalca" naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znaša din 80. "Poročevalec" bo na voljo tudi v prodaji po 3 din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Če želite, vam bomo Rudarja pošiljali v kraj služenja vojaškega roka. Ko boste že pri vojakih, pošljite v uredništvo Rudarja le svoj točen naslov oziroma naslov vojne pošte, in vašo željo bomo upoštevali. Seznanite o tem tudi svoje sodelavce, ki že služijo vojaški rok in ste z njimi kakorkoli v stikih. Uredništvo RUDAR - Glasilo kolektiva Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje, naslov splošne uprave: Velenje - Rudarska 6, telefon h.c. 851 100 Za organizacijo izdajanja in urejanje skrbi uredniški odbor v sestavi: Alojz Lipičnik (predsednik - RLV), Franc Švener (delegat - RLV), Miha Pevnik - namestnik Ivo Petrej (delegat - ESO), Pavel Mejaš (delegat - RLV), informacijska komisija TOZD TEŠ (komisijo sestavljajo Edvard Stropnik, Maks Lomšek ln Martin Tomše - kot delegat TOZD TCŠ iz te sestave sodeluje na sejah odbora le eden), Rafael Batič (urednik), Silvo Pešak (odgovoren za tisk), Teodor Jelen (odgovorni urednik), Tone Šeliga (odgovoren za zvezo z neposrednim obveščanjem) Stalni sodelavci uredniškega odbora: Ludvik Mali (svetovalec), Stojan Saje (novinar REK), Romana Mišja (tajnik glasila), Ludvik Fujs (sodelavec za fotografske storitve), Lojz Ojsteršek (fotoreporter) Naslov uredništva: Velenje, Prešernova 5 (kadrovsko-socialnl sektor, soba 31 -telefon Interno 260) Tiska TOZD TISK - Velenje, Foltova 10 e Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno e Izhaja 1-krat mesečno In po potrebi • Naklada v višini staleža zaposlenih + 50 izvodov Srečno!