Vzroki borbe za poviSanje preiemkov Poudarek zborovanj, kongresov in resolucij vseh stanovskih organizacij državnih uslužbencev je zboljšanje ekonomsko - materialnega položaja. Vse organizacije deJajo že daljšo dobo na tem tako važnem vprašanju — na rešitvi težke gmotne strani, ki jih naganja že v brežupen položaj. Vsi državni uslužbenci iščejo samo dovolj kruha za sebe in svoje družine, samo toliko izboljšanja, da ne bi trpcli na pomanjkanju najpotrebnejših življenjskih dobrin. Kcr je zavzela ta borba splošen značaj, jo moramo smatrati kot odraz resničnih tcžkih življenjskih prilik v katerih se nahaja našc drž. uslužbenstvo. Borba za najpotrebnejši kruh se vleče že dalj i::¦¦-¦ • -,^y -..- '. -¦-¦',¦¦ V to borbo je posegla tudi naša stanovska učiteljska organizacija ter ob vsaki priliki prikazala merodajnim činiteljem življenjske prilike učiteljstva s stališča poslanstva, ki ga ima med narodom. Organizacija posveča teinu vprašanju vse svoje sile in največ časa. Naši zborovalci vedno znova in znova dokazujejo na zborovanjih upravičenost borbc za povišanje prejemkov s stvarnimi argumenti iz zakonov življenja. V doglednem času mora priti dokončna rešitev ter z znosnejšimi pnlikami dvigniti učiteljstvo ter ostalo državno uslužbenstvo nad vsakdanje skrbi za življenje. Do jasnih in določnih dokazov, ki utemeljujejo upravičenost borbe državnih uslužbencev za zboljšanje gmotnega položaja, pridemo, če primerjamo kroženje cen življenjskih potrebščin s kroženjem njihovih prejemkov od lcta 1931. dalje, od leta, ko so se mu prejemki stalno zniževali. 2e pri površnem prugledu konstatiramo, da niso bile naše plače benski davek, pokojninski sklad, 1 % doprinos, kuluk, odtegljaji za povodenj itd. Ce primerjamo plače in odbitke, ugotovimo zanimivo razliko. Kosmate plače leta 1938. so znatno nižje od onih v letu 1931., iznos rednih odbitkov pa je narasel z občutno razliko. Sedanje plače so torej preveč obremenjene z rednimi odbitki. --^. \i- ¦ ¦ s:-~ - ¦:->:¦-.' - ¦¦¦¦ f. ?.?j';V>'->- . . - .-•"••.¦-.-:"¦•¦ -. • — ^. .-- - -«--** - -• ¦ « • ¦ s> ¦* Država je skušala s 1. novembrom 1937. nekoliko pomagati, vendar je bil ta korak samo dobra volja brez večjega učinka. Povišanja so bili deležni le uradniki zadnjih šestih skupin. Učiteljem so se vrnile osebne doklade, in sicer onim v peti skupini od 120 do 130 din, v šesti skupini od 100 do 120 din, v sedmi skupini od 100 do 110 din, v osmi, deveti in deseti skupini od 85 do 95 din in pripravnikom devete in desete skupine 58 oziroma 69 din več. Najbolj prizadeta je bila leta 1935. učiteljska družina, ki živi v težkih materialnih okoliščinah. Svojim članom ne more nuditi one izobrazbe, kakor bi jo morala, ne more izoblikovati določnih ljudi, ker je kruho borska. Z zapostavljanjem učiteljskc družine je v nevarnosti naša mladina. Odtegljaji učiteljski družini so znašali 10 do 16 %, pri samskih uradnikih, ki sicer posebno stališče njegovega poslanstva med narodom in drugo tirajo slovensko učiteljstvo v dušečo atmostero, v kateri mu grozi pogin. Iste razmere zastrupljajo tudi družine ostalih strok državnega uslužbenstva. Iz »Glasnika železničarjev in brodarjev, posnemamo, da dolgujejo samo železničarji v Mariboru okoli 13 milijonov dinarjev. Kakšne ogromne številke bi dobili, ako bi pogledali pod streho vseh uslužbencev te stroke in končno potrkali na vrata stanovanj vseh državnih uslužbencev. Državno uslužbenstvo dela dolgove brez svoje krivde, dela jih v obrambi za svoje življenje. Ako mu ne daje država dovolj plače, mora vzeti drugje, '.. --'-.•^- ¦- 1.- •¦ v >- Vsak dan čitamo in slišimo od kompetentnih faktorjev, da se je ekonomsko in tudi težko živijo, pa le 5 %. Z novembrom finančno stanje naše države v zadnjih treh i_.- inn :- ..-i-ii- ..-i.-n-i. , .... . : letih popravilo in da je sedaj prav zadovo- ljivo. Po »Slovencu« z dne 4. decembra posncmamo, da so hranilne vloge narasle za 2 milijardi dinarjev, ves naš narodni dohodek za lcta 1937. je dobila učiteljska družina nazaj 5 do 8 %, samcu pa je bil povrnjen ves odbitek. Naši prejemki torej ne ustrczajo življenjskim razmeram, skokom cen bi ustrezale pla- če iz leta 1931. in še to bi bila prva in naj- 10 milijard dinarjev, vrednost zunanje trgonujnejša pomoč, ki bi jo dala država svojim vine za 2 milijardi, primankljaja v državnem nikdar v skladu s cenami najpotrebnejših živ- delavcem, ker življenjski standard zahteva proračunu sploh ni več, pač pa presežek, ki ljenjskih potrebščin. Da pa bomo popolnoma objektivni in, recimo, skromni, moramo računati svoje potrebe na eksistenčni minimum, to je toliko, kolikor mora imeti vsak človek v pogledu hrane in obleke, da se preživi. Kar je pod to mejo, je škodljivo zdravju. V letošnjem letu so cene življenjskih potrebščin dosegle one iz leta 1931., ko je bila draginja izmed vseh zadnjih sedem let naj- mnogo več. znaša 200 milijonov dinarjev. Vrednost kmet- V tej disonanci jc korenina borbe držav- skih pridelkov jc narasla za 5 milijard, delav- nega udeleženca za zvišanje njegovih prejemkov, v tem nesorazmerju prejemkov in cen življenjskih potrebščin leži tudi upravičenost njegove borbe. Kaj je posledica neskladnosti dohodkov državnega uslužbenca s cenami življenjskih potrebščin? Izmozganost, propast posamez- ske plače za 2 in pol milijardi itd. K takemu stanju je državi prav gotovo pripomoglo tudi njeno uslužbenstvo s svojim delom. Uslužbenstvo ne zahteva od države več kakor potrebuje in tudi ne v času, ko bi država trpela finančno. Kot zavedni državljani se državni usluž- višja. Mesečna potrošnja za samca kakor dru-nika in družine, kruhoborstvo, slaba stano-bencibenci veselimo vsakega napredka v svoji žino je bila najvišja. Naslednji dve leti so sevanja, pomanjkanje najnujnejših kulturnihdržavi ter nismo svojim ostalim sodržavlja- cene dvigale, dvigala se je tudi mesečna po-potreb in — dolgovi! Pred oči nam stopi slikanom zavistni dobrot, ki so jih prejeli. Seda- trošnja. Najceneje smo živeli leta 1935., anajvečjega razdejanja, duševnega kakor teles-nja vlada je zaščitila kmeta, poplačala nekaj že takoj naslednje leto so cene rasle, od leta 1937. do leta 1938. pa so poskočile za 30 %. Preveč prostora bi porabili, ako bi hoteli našteti podrobno statistiko razvoja cen za hrano, obleko, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo od leta 1931. dalje, pa naj bi to hoteli izračunati za samca ali za družino, ko so znane vsem iz življenjske prakse. Pri svojih računih nismo upoštevali najnujnejših kulturnih nega, razdejanje, ki lahko škoduje državi sa-njegovih dolgov in zvišala cene njegovim pri- mi. Življenje ima svoje železne zakone, prekodelkom, izdala je za delavstvo starostno za- katerih ne moremo iti z največjo skromnostjovarovanje, dala invalidom ugodnosti, ki so in dobro volja, ker se dotaknemo njegovegajih zaslužili že kdaj prej, itd. Le državnemu bistva samega. uslužbencu ni še pomagala na noge, kar pa Najhujša posledica sedanjih življenjskihupamo, da se bo spričo ugodnega položaja, prilik za državno usluž.benstvo so — dolgovi.ki je nastal v državi, kmalu izvršilo. V »Učiteljskem tovarišu« smo lansko leto pi- Zahteve učiteljstva in ostalega državne- sali o učiteljskih dolgovih v Sloveniji. Sloven-ga uslužbenstva so zelo aktualne, kdor bo šel potreb, neobhodnih za človeka dvajsetega sto sko učiteljstvo dolguje denarnim zavodom, preko njih, ga bo popolnoma upropastil. letja in na katere je navezano posebno uči- --:—-'•-:1 -- i_:__i._i--u y_. -l_l _.: nx:».i:_i... _^ux— :.._ = teljstvo. Z vso odkritosrčnostjo moramo ugotoviti, da naši prejemki ne ustrezajo življenjskim prilikam in da segajo daleč pod črto, pod katero se začne trpljenje in beda. Povsem v nasprotno smer so šle plače državnega uslužbenstva: medtem ko so se cene vzpenjale, so prejemki padali. V naslednji tabeli bomo navedli plače iz leta 1931., plače iz leta 1935. ter današnje plače. Učiteljstvo se giblje od pete skupine navzdol, zato bomo navedli tudi samo te skupine. privatnikom in na hipotekah (na teh najmanj) okroglo 15 milijonov dinarjev. Učiteljstvo se omejuje na skrajne izdatke, da lahko izhaja s svojimi dohodki, pri čemer se jc moralo odreči marsikateri kulturni potrebi. Draginja, šolanje otrok v mestnih šolah, bolezni, Učiteljstvo zahteva povišanje prejemkov na eksistenčni minimum, vrnitev doklad za ženo in otroke ter ukinitev vseh uzakonjenih razlik poročenih učiteljic. Naša borba je upravičena ; •- ; .>:*; 'Skupina 1931 1937 Manj 1935 Skupina 1931 1937 Manj 1935 Skupina 1931 1937 Manj 1935 Skupina 1931 1937 Manj 1935 I 3500 2900 600 2770 I 2650 2160 490 2050 I 1925 1650 275 1555 I 1550 1320 230 1267 V II 3350 2650 700 2530 VII II 2410 1910 500 1810 IX II 1775 1400 375 1315 XI II 1400 1070 330 1016 III 3250 2550 700 2430 III 2310 1810 500 1700 III 1675 1300 375 1215 I 3000 2500 500 2380 I 2230 1905 325 1810 I 1675 1450 225 1355 Pripravniki III 1300 970 330 911 I 1400 1205 195 1156 VI II 2850 2250 600 2140 VIII II 2080 1655 425 1570 X II 1525 1200 325 1115 X II 1250 955 295 907 III 2750 2150 600 2040 III 1980 1555 425 1470 III 1425 1100 325 1015 III 1200 905 295 850 Od teh zneskov moramo odbiti še redne odtegljaje, ki so pa tudi skokoma naraščali od leta do leta. Sem moramo računati usluž-