Poštnina piačana v gotovini
Domovini služiti ne moremo vsi na enak način, toda vsak naj stori svoje najbolje, kakor mu je pač dal Bog.
GOETHE
Rokopisi se ne vračajo
Cena Din 1.50
Uredništvo in uprava:
Maribor, Aleksandrova c. št. 11/1.
Naročnina:
letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20.— Oglasi po ceniku
Čekovni račun št. 16.536 / Telelon št. 2365
Leto II. Št. 8
Maribor, 24. februarja 1934
Izhaja vsako soboto
Dr. Ferdo Miler (Maribor):
Potrebe in sredstva
— pota in cilji
Mnogo bolj kot mi se drugi narodi poglabljajo v rešavanje svojih gospodarskih vprašanj, iščoč načinov, potov in sredstev, kako bi si pomagali iz raznih težav in neprilik. Občine, društva, časopisje, gospodarski sveti, posebne ustanove za proučevanje gospodarskih razmer itd., vsi ti pretresajo razloge gospodarskega nazadovanja in potrebna protisredstva, razvoj denarstva, zunanje in notranje trgovine, upliv svoje valute in Vse, kar jc narodu in državi treba za gospodarsko ozdiavljcnje in naprcdo-vanje. — Pri nas pa smo v tem pogledu vse preveč pasivni, kar nekam mrtvi, in vsepovsod je premalo zanimanja za oslabljeno naše gospodarstvo, dasiravno bi razne primerjave bile pri nas najbolj potrebne in koristne. — Da se spomnimo na primer na našo nekdaj tako cvetočo lesno trgovino, na železno industrijo, na naše vino, ki so ga pili po vsem svetu, na čase, ko ]e kmet dobro prodajal in je bil zadovoljen tudi delavec in uradnik, na čase, ko so bile trgovine polne kupcev in železnice polne potnikov.
Denar je krožil - Promet je cvetel!
Ko pa je začelo zmanjkovati denarja m je promet začel pešati, ko so se vedno bolj zniža-vale plače in zaslužki, so padali v zvezi s tem tudi prejemki države, na davkih, tovorninah, trošarinah itd. pa je efekt postajal še slabši, ko so se vsled tega javne dajatve še povečavale, namesto da se je lečilo zlo pri korenini.
Ozrimo se še na promet nekaterih drugih stvari. Promet v pivu se na primer tudi sedaj, ko stane liter vina zopet 10 Din, in je pivo ceneje, ne more več dvigniti, ker ga obtežujejo razni banovinski, državni in občinski davki, nad Din 2.50 na liter. Vsled tega je padla pri prevažanju piva zaslužena tdVornina od 6 na 2 milijona dinarjev, potreba ječmena od 600 vagonov na 188 vagonov in potreba premoga za to stroko od 2200 Vagonov na 1600 vagonov in manj. — Isti razvoj kaže n. pr. sladkorna industrija. Izvoz je znašal leta 1926 še 3356 vagonov, leta 1933 niti desetine več. — Istotako je padla domača uporaba tako, da stoji v skladiščih več tisoč vagonov neprodanih, ljudstvo pa si pomaga s cenenimi, švercanim saharinomi, ali pa sploh ne more več sladiti, ker si niti malih množin sladkorja ne mo-
re nabaviti^ potro§nja sladkorja na glavo in leto v Avstriji 30 kg, v Če-hoslovaški približno isto in v Nemčiji 23 kg, znaša naš konzum na glavo in
*et° Vzntk • lurevisoke cene radi previsokih dividend (še vedno okoli 30% na akcijo)'in previsokih davkov (približno 8 Din na kg). Od previsokih dividend profitiralo sarmo nekateri in ta denar ne pride v promet.
Poraba premoga jc padla od 1.6 muhjonov ton leta 1927 na manj kot 1 milijon ton, ker se je med tem' iz znanih vzrokov zmanjšala potreba industrije in železnic.	... . w ^ „i
Železnice prevažajo vedno manj ljudi, industrija je v celoti tudi slabsa nakupovalka, - posledica pa jc, da stradajo v Irbovljah rudarji in njih družine, in da so železnice pasivne! Država hoče nadoknaditi ta primanj-
Zdravilišče Dobrna pri Celju.
kljaj s tem, da vedno bolj obdavčuje autobusni promet, ki bo vsled tega tudi omagal! Tudi na tisoče privatnih avtomobilov je bilo odjavljenih, ker niti zasebniki, niti tisti, ki potrebujejo avtomobile za svoj obrat in posel, ne
zmorejo več vedno višjih javnih dajatev.
^ Odgovorni faktorji pa ne opazijo težkih posledic, ki bodo nastale takrat, ko bo morala država rekvirirati taka vozila, pa jih ne bo. istotako kakor ne opazijo, da polaga vedno več trgovcev in obrtnikov svojo obrt!
To poneha vanje in umiranje prometa, ki se bo vedno bolj ostro začrtalo tudi v državne dohodke, treba v interesu države in našega naroda čim bolj poudarjati, da čim prej dosežemo prepotrebno ozdravljenje; vsako zavlačevanje le podeseteri izsuševanje prometa!
Nervus rerum — ali, kakor bi prestavil »živec prometa«, to, kar daje
prometu pogona in življenja, je denar; in če je vse y zastoju, — kadar se pokaže denar, oživi človek in blago; tudi drugod ne samio pri nas, pri nas pa posebno.
Ko se je v Avstriji določeval namen zadnjega notranjega posojila in so nekateri vladni finančniki zahtevali, naj se isto uporabi za vrnitev dolga avstrijski narodni banki, so drugi gospodarstveniki odločno proti temu protestirali in navajali, da bi bila to največja škoda za gospodarstvo.
Saj je bilo predvideti, da bo avstrijska narodna banka ta denar, ki naj bi se dobil iz industrije, iz hranilnic in bank ali iz drugih prihrankov, porabila za inozemstvo ali za zmanjšanje obtoka, in so v tem zopet videli le zmanjšanje kredita za inozemstvo, zmanjšanje kupne moči in — deflacijo.
Zato so najresnejši gospodarstveniki zahtevali razširjenje kreditne politike, nove kredite in uporabo notranjega posojila do zadnjega groša samo za notranje potrebe in posebno tudi za notranje investicije.
In to v Avstriji, kjer je obtok denarja in promet večji kakor pri nas!
Ker bom pozneje omenil tudi razne nove predloge za razširjenje denarnega obtoka v naši državi, omenim ta primer v zvezi z najnovejšo čehoslovaško denarno operacijo, ki istotako dokazuje, kako pazijo druge države na zadostni obtok bankovcev.
Devalvacija (znižanje vrednosti) čehoslovaške krone za več kot 16% se je na borzah že uveljavila in stane n. pr. čehosl. krona zdaj z ažijem samo ca. 1.90, preje pa ca. 2.25 Din.
Cehoslovaška vlada pa se je tudi sicer lotila raznih načinov uvedbe načrtnega gospodarstva ter pripravlja poseben načrt zemljiške proizvodnje, nove določbe o dokazu sposobnosti v trgovini in obrti, razširjenje kredita, kontrolo kartelnih cen itd.
S temi reformami je tudi v Čehoslovaški povzročen večji obtok bankovcev, ker ni misliti, da bi hotela čehoslovaška vlada namesto tega oddati primerni del zlatega kritja, in ker potrebuje celo ta finančno dobro fundirana država očividno še več notranje kreditne možnosti.
O zadevnih projektih pri nas pa prihodnjič.
Ljubljansko pismo
V svojem zadnjem, pismu sem bil humorističen (oziroma sem vsaj izkušal biti), zato se spodobi, da sem danes pa sentimentalen. Zaradi spremembe. Pa tudi sicer... ker to. kar nam je minuli teden prinesel na dogodkih, je bilo.tako žalostno, da člo-
vek ob tem ne more ostati ravno-
Mislimi namreč dogodke pri naši ljubi sosedi, v Avstriji. Ne briga mie nič politična stran (to je naposled tudi čisto postranska stvar, kdo je kriv in kdo ima prav, saj nepristransko sodbo' o tem, bo mogla izreči itak šele zgodovina), kar me briga in boli, to je človeška stran.
.laz vidim tukaj samo to, da se je prelivala kri, da je brat streljal na brata in da je bilo toliko in toliko ljudi ubitih ali pohabljenih, da jokajo vdove in sirote, da so razdejana mirna domovja, da je povzročeno toliko nesreče, gorja, škode — zakaj? Čemu?
In pred mojimi očmi je podoba smrtno ranjenega človeka, ki ga vlečejo na vešala ... in podoba moža, očeta treh otrok, ki ga preki sod obsodi na smrt, dasi njegova krivda ni dokazana in državni pravdnik sam
izjavi, »da le s težkim srcem vzdržuje obtožbo ..., toda tu ne gre za interese posameznika, tu gre za eksistenco domovine«.
Ta državni pravdnik ima morda s svojega stališča prav, toda nikogar ne bo mogel prepričati, da je to domovini v prid, da so tega očeta treh otrok obesili. Mar ne bodo ti trije otroci vse življenje gojili mržnjo do te domovine?
Zmeraj rodi boljše sadove odpuščanje kot pa maščevanje, ljubezen je zmagovitejša od sovraštva in pred pravico naj hodi milost, ne pa sila. In ni ga na svetu nikogar, ki bi bil brez krivde. Zato mora biti strpljiv, kdor vrši oblast.
Ampak baš to jc dandanes tisto, kar vidimo vsepovsod na svetu: boj za oblast in nadoblast, in ker drug drugemu hoče iztrgati oblast, zato je ta boj tako brutalen in tako barbarski.
Človeštvo je zašlo na kriva pota, zavrglo je Kristov nauk, namesto ljubezni je zavladala sovražnost, angel miru je prepoden, in satan hodi okoli in žre človeška srca. Bog je ustvaril to lepo zemljo, da bi bila raj ljudem, ljudje pa si jo pretvarjajo v pekel...
Oprostite, bratje, jaz sem' danes res sentimentalen, in sicer ne baš sa-
mo radi krvavih dunajskih dogodkov, to je samo slučajni zunanji povod, ampak človeka se sploh loteva takole potrtost, če malo premišljuje dandanašnji svet, kako mirzel je postal, in kako življenje ni več tako lepo kot je bilo nekdaj.
Da, le poglejmo se tudi malo med seboj, mi tu doma. Saj ni res, da je vsemu kriva kriza, ker če bi se nam bolje godilo, bi bili tudi bolj veseli in zadovoljni. Ne. zlo tiči v moralnih vzrokih. Mi se sicer ne pobijamo medsebojno s strojnicami in topovi, kakor so se te dni pobijali Avstrijci, toda moralično se pa tudi mii pobijamo. Ali more kdo trditi, da sc imamo med seboj radi, da si prizadevamo drug drugemu pomagati, da se izkušamo najti kje na kakem složnem delu? Ali nismo na vse strani razcepljeni in si delamo drug drugemu samo ovire in neprilike? Ali ni zavladalo mied nami vsesplošno nezaupanje in kot posledica tega pa vsesplošna otopelost?
Da, bratje, ta otopelost je tisto, kar nas mora najbolj skrbeti, in kar je najnevarnejši pojav naše dobe. Iz te otopelosti se namreč poraja še bolj nevaren simptom: medsebojno ohlajanje in odtujevanje.
Kakor jazbeci ali raki tičimo vsak zase v svojih luknjah in se drug za drugega skoro več ne zmenimo. Čedalje manj jc v naši javnosti zanimanja za razna aktualna vprašanja, le površno in mimogrede se naše dnevno časopisje enega ali drugega dotakne, — in tako malo življenja na našem kulturnem polju, taka mlačnost v našem nacionalnem udejstvovanju!
Kje so tisti možje, ki so bili vča-si tako delavni na gospodarskem!, kulturnem, socialnem polju? Kar umaknili so se nekam v ozadje, redkokdaj se pojavi še kak članek izpod avtoritativnega strokovnega peresa, nikjer ideje, pobude, podviga, — tišina, mrtvilo, otopelost povsod. To jc kriza duševnosti. To je bolezen.
Sem bral zadnjič neki članek, ki tudi ugotavlja to mrtvilo našega javnega življenja, a upa, da se bo z zboljšanjem gospodarskih razmer tudi to obrnilo na bolje ... To je mate-rijalistično naziranje. Jaz pa mislim, da je stvar v bistvu pogodil tisti inteligentni kmečki možakar, s katerim sva se zadnjič pogovarjala o vseh teh žalostnih znakih našega časa in ki mi je rekel: »Pravijo, da jc zato tako slabo na svetu, ker je Bog za-
Avstrijske homatije in naša severna meja
Neka] beležk iz opazovani in vtisov
Maribor kot podružnica naših velemest
Dopis iz gospodarskih krogov.
Dasi krvavi dogodki v Avstriji z naši- j mi razmerami niso bili v nobeni zvezi, je I njih potek vendarle precej odjeknil tudi na naši meji.
Naši hribolazci so slišali v tistih dneh često grmenje topov, potniki so prihajali z različnimi alarmantnimi novicami, tako da je bilo dosti povoda za živahne debate, pri katerih so se pobijala nasprotna mnenja kajpak najuspešneje z dobro mariborsko kapljico.
Takozvani ljudski glas pa je menda med vsemi mnenji, ki so se vrstila s filmsko naglico, najbolje izrazil tisti, ki je v neki gostilni za Dravo svojemu tovarišu povedal: »Bast bos, uns birt ka Hitlar, ka Dollfuss und a kane »bomba« ajnerajtn; abr schon gor nit.« (Veš kaj. nas ne bo potegnil noter noben Hitler, noben Dollfuss in nobena bomba, — nas že ne.)
Ko se je zvedelo, da zasedajo razni sosedje svoje meje z vojaštvom, so bili ljudje kajpak še bolj vznemirjeni in se z resnimi obrazi vpraševali, kaj bo z našo mejo.
Dasi ima Hitler pri naših Nemcih jako mnogo navdušenih privržencev, kar vpliva v debatah končno tudi na slovenske udeležence, je vendar demokratični režim, ki ga je izkušal kancelar Dollfuss kolikor toliko vzdržati do letošnjega leta, med obmejnimi Slovenci našel mnogo simpatij.
Bilo jih je mnogo, ki so občudovali njegov odpor proti nakanam avstrijskega Heimwehra in proti zahtevam Starhember-ga in Feya, naj razpusti vse stranke, uniči socialiste in vlada fašistično — po tujem vzorcu.
Ko pa so se začeli razni politični obiski na Dunaju in v Budimpešti, so tudi ti Dollfussovi občudovalci izprevideli, da se nekaj pripravlja in da bo Heimwehr tisti, ki bo s silo izzval prevrat.
Ker je bilo politično ozračje do skrajnosti napeto, in so socialisti vedeli, da ne gre samo za obstoj stranke, ampak tudi za obstoj ogromnih podjetij, socialnih ustanov, poslopij in posojilnic ter denarnih zavodov, katere so si socialisti v dolgih letih ustanovili s svojim denarjem in s svojimi prihranki, je bilo pričakovati, da se
Kdor ima v rokah vlado, mora vred vsem znati vladati.
Pohlep vo oblasti in po denarju zatira v ljudeh vse čute človečanstva.
bodo borili do skrajnosti, temi bolj, ker so se po zgledu različnih meščanskih borbe-nih organizacij, kakor »Heimwehr«, »Volkswehr« itd., pravočasno preskrbeli z orožjem.
Znano je pa tudi bilo, da bo Heim-welir izkušal z vsemi silami in z vsemi inozemskimi podporami doseči uničenje socialistov, tembolj, ker je bila socialistična stranka v Avstriji na poti tudi tistim, ki so pošiljali orožje v Avstrijo in na Madžarsko za svoje namene, in je take transporte ravno socialistična stranka spravljala pred mednarodni forum ter s tem služila evropskemu miru!
Dasi se je naše obmejne prebivalstvo na zunaj obnašalo strogo nevtralno in nepristransko, je vendar to krvavo obračunavanje s socialisti napravilo zelo mučen vtis in je prevladovalo splošno sočutje z žrtvami.
Zdaj se vzdržujejo vesti, da je sicer v Avstriji premagana socialistična stranka, da pa s tem volja na odpor proti avstrijskemu fašizmu od te strani nikakor še ni strta.
Znano je, da je prepovedana v Avstriji tudi nacionalno-socialistična stranka, a je vendar jasno, da je njena moč nevrnjena in svetovno priznana.
Ako bo fašistični režim v Avstriji mogel premagati vsa ta huda nasprotstva, ki se mu stavljajo in se mu še bodo stavljala na pot, in ako bo hotel postati v Podunav-ju samo središče in faktor take politike, ki zasleduje miren gospodarski razvoj in procvit Srednje Evrope brez političnih avantur, se bo dobro sosedstvo, ki je do-sedaj vladalo med Avstrijo in našo državo in ki se je tudi na meji prav dobro občutilo, le utrdilo.
Tedaj pa morda tudi ne bo obveljalo, kar je dejal tisti ljudski politik tam na »Lenti« (mariborsko pristanišče splavov), ki je tako-le debato zaključil s preroško besedo:
»Bert ar šon kumu dar Hitlar, bert ar senen šon cajgn, bal ira ka rua gipt.« (Bo že prišel Hitler, jim bo že pokazal, če ne bo miru.)
Najvišja dobrina na svetu je vest, ki si nima ničesar očitati.
*
Vse razumeti, se pravi: vse odpuščati. *
Pravica je podoba božja na zemlji.
Pt> prevratu so si mariborski Slovenci mnogo prizadevali, da postane Maribor popolnoma gospodarsko samostojno, narodno obmejno mesto. Posebno domača trgovina in obrt sta se trudila svoje poslovanje dvigniti na kolikor le mogoče visoko stopnjo, da ne bo odvisno od tujine ter da ostane res tudi zaslužek doma.
A ni trajalo dolgo, ko sc je začelo barantati s tukajšnjimi denarnimi zavodi, so se napravile iz nekaterih celo podružnice in se je etabliralo še več novih podružnic. Med tem časom so nekatere tudi menjale svoje firme.
In isto kakor pri denarnih zavodih, opažamo danes tudi pri trgovini. Ena podružnica za drugo vznikne v Mariboru. Zlasti v čevljarski stroki — skoro same podružnice. Na tem1 ima posebno veselje neka oseba v Mariboru, ki niti ni tukajšnji državljan, pa vabi sedaj že peto čevljarsko podjetje, seveda židovsko, v Maribor.
Ako stvar dobro premislimo, pridemo do zaključka, da so take podružnice ne samo za občino, ampak tudi za prebivalstvo sama škoda. Občina ne dobiva davkov', socialne in kulturne dajatve izostajajo, naše delavstvo pa ne dobi zaslužka. In popolnoma prav je imel na nekem zbo-
V sredo je preminul v najlepši moški dobi širom naše domovine znani restavrater I zdravilišča Dobrna g. France Rožanec.
Tužno bo odjeknila ta vest med velikim številom njegovih prijateljev, pogrešal pa ga bo gotovo vsakdo, ki je kdaj kot gost bival v Dobrni in je g. Rožanca poznal, pa ga ne bo več našel med živimi, kadar zopet pride. Saj pokojnik se je z vrlinami, ki so ga odlikovale kot restavraterja, priljubil vsakemu gostu, in znal je pridobiti zdraviliški restavraciji renome, kar je vsekakor dokaj prispevalo k renomeju, ki ga danes uživa Dobrna.
Kot človek je bil pokojnik plemenit značaj, požrtvovalen prijatelj, prijeten družabnik.
Izgubili smo prijatelji mnogo z njim. Izgubila je z njim Dobrna. V njenem obeležju bo posihmal manjkalo njegove ravne, markantne, simpatične osebnosti.
Naj bo vrlemu slovenskemu možu ohranjen blag in časten spomin!
Najmlajša zvezna sekcija kavarniških in gostilniških uslužbencev v Mariboru
Prav razveseljiv pojav je, da so se v zadnjem času tudi kavarniški, gostilniški in hotelski nameščenci začeli zanimati za razvoj Maribora in njegovega okoliša v tujsko-prometnem oziru.
Izhajajoč iz stališča, da je posebno v interesu tujskega prometa, ako najde tujec, ki pride v naše lepe kraje, tudi od
rovanju govornik, ki je pokazal to negativno stran podružnic in zav'zel stališče, da bi morala tako občina, kakor razne ustanove takim podružnicam nalagati posebne dajatve. Le poglejmo si letošnjo podporno akcijo za brezposelne, ki se je tukaj po organizacijah vršila. Ali najdete med darovatelji kako podružnico? In če že, pa samo s prav malenkostno vsoto*.
Posebno poglavje so industrijska podjetja. Razen malih izjem je vse tuje, lahko rečemo spet le filijalke s staro opremo, a zato z dobro plačanim tujim osobjem. Domače ljudstvo je zaposleno le kot nižje delavstvo in za minimalno plačo. In svojega dobička ta podjetja ne izkazujejo tukaj, — ga sploh ni, ta je že ostal v inozemstvu pri dobavah.
Zato pa je danes splošno mnenje v domačih gospodarskih krogih, da treba zajeziti to podružničarstvo, naj bi se nobeni podružnici več ne dovolilo nastaniti se v Mariboru, tiste, ki so že tu, pa naj bi se primerno obremenile z dokladami. Maribor ko.t samostojno in obmejno mesto ima dovolj skrbi, da vzdržuje svoje ravnotežje, in zato ne sme niti para tukajšnjega zaslužka iti proč, ampak to vse mora ostati v Mariboru in v njegov prid in razvoj.
strani nameščencev po hotelih, restavracijah in kavarnali vseskoz zadovoljivo postrežbo, je bila te dni ustanovljena v Mariboru sekcija »Jugoslovanske ženevske zveze hotelskih, restavracijskih in kavarniških nameščencev.« V tej akciji so posebno agilni načelnik g. Slavko Pilek. ter gg. Koritnik, Repnik, Šafhalter, Pavšer, Ivič in drugi.
Ker nima ta sekcija samo naloge, da skrbi za socialne potrebe svojega stanu, ampak, kakor rečeno, tudi namen, gojiti pravilno strokovno izobrazbo in oliko svojih članov, ni dvoma, da bo to samo povzdignilo renome mariborskih hotelov, gostiln in kavarn, kar bo pa po drugi strani zopet v prid razvoju tujskeua prometa v naših krajili.
IZLET V NEMČIJO
»Jugoslovansko-nemško društvo« v Beogradu priredi v zvezi s sejmsko upravo v Leipzigu in s tehničnim sodelovanjem društva PUTNIK, ob priliki velesejma v Leip-I žigu, v času od 2. marca do H>. marca t. I.
I društveni izlet v Nemčijo z obiskom in razgledovanjem vseh znamenitejših nemških velemest, kakor Leipzig, Dresden, München, Berlin itd. Za obisk velesejma v Leipzigu so določeni trije dnevi. Na vsem potovanju bo spremljal izletnike uradnik društva PUTNIK. Voznina, stan, hrana, razgledovanje mest in prevoz potnikov od kolodvorov v hotele in nazaj so pavšalirani ter znašajo za potovanje v lil. razredu Din 3.560.—, v II. razredu pa Din 4.360.—. Informacije, prijave In nabava valut pri PLTNIK-u, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Mali Janko pride prvič iz šole. Vpraša ga mati: No, kako je bilo v šoli, kako ti je ugajalo?
»Zelo, nekatere učiteljice so moj tip.«
wmmmmmmmmmmmmaKmmmmammmmmmmmmmmKmmimmmmmmmimmmmmmm
FRANCE ROŽANEC f
pustil človeštvo. Ampak je ravno narobe res: človeštvo je zapustilo Boga in si je postavilo za malika denar. Le poglejte, naši ljudje so imeli po prevratu dosti denarja, to jih je pokvarilo; danes ko ga nimajo, so pa zato nesrečni. Solnce prav tako lepo sije, ptički prav tako lepo pojo. rožice prav tako lepo cvcto kot poprej, samo ljudje nimajo več tistega veselja kot prej. Nimajo veselja, ker jim je veselje samo denar. Ko bodo ljudje našli pot nazaj k Bogu, se jim bo tudi povrnilo veselje do življenja. Se jim bodo spet odprle oči, kako lep je božji svet, pa da je zadovoljnost največje bogastvo.«
Jaz mislimi, da je v tem, kar je tu po svoje povedal človek iz ljudstva, problem naše dandanašnje duhovne krize in pot k rešitvi. Nazaj k Bogu. Ljubezen, ta pa je tista moč, ki povzdiguje veselje do življenja. Z novim veseljem do življenja se bo poživila tudi vsa naša duševnost in potem bomo laže zmagovali vse materijalne težave, ki nas tarejo. Ker duh je vedno močnejši od materije.
Torej najprej treba odpraviti duhovno krizo, — tukaj, bratje, na noge! Potlej se bo pa že dalo pospraviti tudi z vsemi drugimi krizami.
Aemonus.
Jos. Fr. Knafllč:
Pod pisanim zmajem
Roman skrivnostnih razodetij.
2. nadaljevanje
Kar zadeva Slovence, sem izčedel iz merodajnih ust ekscelence mandarina radostno vest, da so nam Japonci naklonjeni in da nas nameravajo plemensko konzervirati. Ze iz mednarodnih ozirov, tako je pripomnil. Nisem sicer tega prav razumel, toda tako je rekel, bogme, dobro sem si to zapomnil. Sploh da nameravajo Japonci na polju pasemske higijene napraviti nekaj grandioznega, tako mi je pravil mandarin. S pomočjo posebnih precizijskih aparatov (made in Japan), bo mogoče pri vsakem* individuju natančno preiskati in določiti kri najmanj dvajsetih milijonov prednikov, ki jo ima vsak nas v svojih žilah, tako da si boš v par minutah popolnoma na čistem in jasnem, ali si pristen plemenec, ali pa taka in taka mešanica. Ta krvna analiza bo absolutno zanesljiva in vsako sleparjenje s tem ali onim pokolenjem izključeno. Kar bo zlasti važno pri aristokratih in pa pri šovinistih.
»Ampak veste, prijatelj,« mi je prav zaupljivo pošepetal mandarin, »jaz na tako učene reči ne dam dosti, to so same teorije. Jaz pa sem star izkušen praktik in pravim: naturen instinkt, ta je zanesljiv! In tukaj mi najbolj pomaga moj zmajček.«
»Zmajček?« sem se začudil.
A mandarin je prihuljeno se muzaje že izvlekel iz nedrij živalco, in mi jo skrivaj pokazal, s širokim rokavom jo zakrivaje pred drugimi gosti.
Bil je živ zmajček, podoben pritlikavemu brontosavru z okroglo glavico na dolgem vratu, valjasto trupelce s tenkim repkom,
nizke žabje šapice, netopirjeva krilca s krempeljci.
Zmajček me je gledal z zelenkastimi, zaspanimi očesci, leno pregibal glavo in spreminjal barve kakor kameleon.
»Ali ni ljubek?« se je režal mandarin in ščegetal zmajčka po trebuhu, kar mu te očitno godilo, ker je jel iztegovati vrat m prožiti kačji jeziček. »No, pobožajte ga malo,« me je silil mandarin.
Meni se je žival gabila, a zbal sem se mandarinovih prežečih oči in sem dpi6"" nil zmajčka, ki me je takoj obliznil. Občutil sem na koži sluzasto slino in sem s studom spet odmaknil roko.
Tedaj pa se je nekaj drugega zgodilo.
Mimo najine mize je prišla dama, ena prvih mariborskih krasotic; ženska res sijajne rase, ki je očarala vsakega moškega. Ta dama bi zmajčka drugače morda niti ne bila zapazila, toda zmajček je tisti hip dal od sebe neki glas, čudno golčeč glas, kakor bi pomladne noči radostno zakva-kal žabec v mlaki. Dama se je ozrla, obstala in vzkliknila: »Ah, kako srčkana živalca!« In že se je sklonila k zmajčku in ga pobožala.
Zmajček pa je ko psiček veselo poskakoval in jo obliznil. Ona je kar zavriskala, tako ji je bilo to pogodu.
Ves začuden sem se ozrl v mandarina, ta se je favnsko režal in mrmral: »Reagira na Azijo.«
Dama je bila zmajčka vzela na roke in ga je zdaj razkazovala tovarišicam. In vse so se z njim poigravale, nobeni se ni gabil.
Tedaj sem se zavedal: Ta zmajček — to je rumena nevarnost! In sem sklenil, da se ga polastim, naj se zgodi, kar hoče.
Lepa dama se je z zmajčkom na rokah povrnila k mandarinu.
»Kupim zmajčka,« je dejala. »Koliko stane?«
»Zmajček ni naprodaj,« ji je odvrnil mandarin in se sladko namuznil. »Toda ce vam morem napraviti veselje, madame, za nocoj vam ga rad prepustim. Jutri pa pridem ponj.«	.	.	,
»O, hvala, hvala!« je rekla in le globoko zasopla, njene oči so se lesketale. Zmajček se je zibal na njenih prsm, modro-rdeče luskine so se mu šopirile, zeleni krempeljci so bili zapičeni v njeno belo
kožo.	. v,
Zavila se je v plašč. Mene pa je obšla zla slutnja in sem stopil k njej:
»Jaz vas spremim, gospa Erika.«
Nemo je prikimala. Zunaj je čakal njen avto. A ko sem hotel stopiti za njo, me je zadržala mandarinoya roka.
»Tu ostanite!«Je zaukazal.
Mene je popadla jeza in šemi ga pahnil nazaj. Tedaj pa sem se zavedel, da sem se pregrešil proti oblasti. In sem to takoj obžaloval, a je bilo že prepozno.
Mandarin se je ogorčeno vzravnal, na njegovi čepici se je zabliskal gumb iz modrega kamna, znak njegovega visokega dostojanstva. In že sem slišal, kako je v svoj žepni telefon rekel nekaj po kitajsko.
'in že sta planila v bife dva japonska policista in me pograbila.
»Petindvajset na trebuh in petindvajset na zadnjico!« sem slišal mandarino vo povelje, potem sta me policista odvlekla. Samo to sem še videl, da so se vsi gospodje za menoj smejali. So se morali, da se ne zamerijo mandarinu. V srcu pa so me pomilovali, o tem ni dvoma.
»Kako se kaj počutiš v zakonu?« — »Imenitno! Naravnost pomlajenega. Kakor v šolskih letih, zdaj spet skrivaj kadim.«
REVIJA MARIBORSKIH PODJETIJ
Trgovski dom — J. Pregrad
Kdor j c poznal Gorico izpred vojne, se bo spominjal tamkajšnjega Trgovskega doma. Bil je to nekakšen Narodni dom goriških Slovencev, jako reprezentativna stavba s prav lepo gledališko dvorano, v kateri je rada gostovala tudi tržaška in ljubljanska drama. V tistih lepili časih je v temi goriškem Trgovskem domu, ki ga jei med vojno razrušila italijanska granata, imel svojo trgovino g. Pregrad, taisti g. Pregrad, ki je zdaj imejitelj Trgovskega doma v Mariboru. Torej zdaj razumete to zvezo?
Da, v spomin na goriški Trgovski dom je krstil g. Pregrad s tem imenom tudi svoje mariborsko podjetje. Tistimi našim čitateljem^ ki Maribora ne poznajo, bodi povedano, da je ta Trgovski dom na Aleksandrovi česti v bližini glavnega kolodvora in da je trgovina velikega formata, ki napravlja prav velemestni vtis. Interesantno je tudi to, da je bil to poprej hotel, »Hotel Stadt Wien«, ki si je mied vojno kot vojaški kvartir pridobil lepo ime »Wanzenburg« (steničji grad) ... Da, tudi usoda hotelov je včasi kaj pisana.
Vsekakor pa bi si danes v tem modernem magazinu nihče ne mogel predstavljati nekdanjega hotela. Vse temeljito in pa tudi imenitno pre-adaptirano. In zdaj na treh frontah ogromne izložbe, kjer porabi dosti korakov in časa, kdor si hoče vse ogledati In še nekaj posebno privlačnega imajo te izložbe poleg svojih lepih in vedno okusnih aranžma-uov: da nudijo veliko spremembe. Skoro vsak dan je v njih kaj novega, za oko vabljivega.
Le style c’est T homme, pravi Francoz. Slog pokazuje človeka. To velja tudi za trgovca v obeležju njegove trgovine. In ta g. Pregrad, on je očitno vedno v slogu. To se mu mora priznati: odličen okus in mojstrska roka v aranžiranju.
K temu je seveda poleg naravnega daru potrebno še dvoje: ljubezen do svoje stroke in pa pridnost. In tak je g. Pregrad: on je vedno na
Mariborske prireditve
Narodno gledališče: V soboto 24. febr. ob 20. uri »Scampolo«. Zadnjic. Najnizje cene. — V nedeljo 25. febr. ob 15. uri otroška predstava »Trnjulčica«, najnizje cene. ()n -n. uri premijera operete »Vijolica z Montmar-tra«. Naslovno partijo poje Erika Druzovi-čeva iz Zagreba.
Grajski kino: alpski film »Sinja luč Dolomitov«.
delu. V teh lokalih, tu je njegov svet, njegov vrt. In ko tu ne more gojiti naravnih rož, pa goji umetne. To posvedočujejo lepe girlande, ki pre-prezajo vse prostore in jimi dajejo poseben čar.
Mi smo za take in enake reči zelo dovzetni, in tako se nam je zgodilo, da smio nameravali obiskati Trgovski dom za pol urice, pa ostali tam: dve uri. Ne samo ker smo si vse ogledali, ampak — priznamo — tudi zato, ker je bil razgovor z g. Pregradom in njegovo ljubeznivo soprogo tudi sicer prijeten.
Najdelj smo se pomudili v oddelku za damsko konfekcijo. Ta je sijajna. Si domišljamo prvič, da znamo malo presoditi in preceniti takole elegantno večerno toaleto*, takle aparten kostumček, tako-le jutranjo oblekico, ki je res kakor jutranja pesnica ... no, drugič nas je pa frapirala ta bogata izbira, in ko je odpiral g. Pregrad pred nami omaro za omaro, v vsaki kaj novega, eno lepše ko drugo, smo si rekli, kako mora ob takerm pogledu poskakovati žensko srce! Ali se sploh še more odtrgati odtod? Da, naše ženske so včasih heroinje!
Zimska sezona gre h kraju, pred durmi je pomladanska sezona, in v trgovini g. Pregrada je že polno teh znamenj, v manufaktuirnem oddelku, v damski, v moški konfekciji, — zimsko blago, kožuhovina, to in ono bo zdaj romalo v shrambe, varne pred molji, in pripravljajo se novi modeli: nove reči prinese moda za pomlad — aj, mnogo zopet sprememb v taki veliki modni trgovini.
Odhajamo iz Trgovskega doma z veliko dobrih vtisov, toda najboljši naš vtis jc ta, da je to slovenska trgovina. To našemu srcu tu v Mari-borui še prav posebno dobro de! Saj — koliko pa jih je tu znamenitejših, večjih podjetij te in one branše, da so v slovenskih rokah? Spominjali se bodo naši čitatelji, ko smo opisali mariborski korzo in namenoma našteli vse firme, — koliko je bilo med njimi slovenskih imen? Hmi, hm... da, vidite, tak je še danes Maribor!
Grajski kino v Mariboru
predvaja do srede 28. februarja 1934 krasen alpski velefilm
Sinja luč Dolomitov
v glavnih vlogah Leni Ricfenslahl in Math. Wiemann
Divni naravni posnetki, kolosalne plezalne ture, napeto dejanje, orig. godba
Ta film je užitek'za vsakega športnika in ljubitelja narave!
Dva dobra prijatelja
Prizorišče: neka policija.
Kračmanca: Gospod komisar, Čič je začel!
Komisar: Več prič pa izpoveduje, da je vaš mož začel.
Kračmanca: Ti bodo vsi po krivem pričali. Jaz sem1 edina priča.
Komisar: Na kaj pa opirate ta svoj monopol?
Kračmanca: Monopol? To mora biti pomota. Saj jaz nimam trafike.
Komisar: No, jaz samo tako mislim, da nimam vzroka, da bi druge priče smatral za manj verodostojne.
Kračmanca: Dobro, če meni ne verjamete, kar je zelo žalostno, morajo pa moji otroci sem za pričo.
Komisar: Ali so bili tudi zraven?
Kračmanca: Kje?
Komisar: No, pri tisti gostilniški aferi.
Kračmanca: Samo ena hčerka je bila zraven, Pepca.
Komisar: Bomo pa najprej zaslišali gospoda Čiča. (Ga pokliče.) Gospod Čič, stopite malo bliže. Gospod Kračman trdi, da ste ga napadli vi in vaš pes. To isto trdi njegova soproga tukaj.
Čič: Torej, to je enkrat tako, da je ta pes krivo pričanje, ker ga sploh ni bilo pri tem zraven, bil je v gostilni.
Komisar: Kaj, vaš pes zahaja sam v gostilne? To je pa pametna žival!
Čič: Ne, to je bilo tako: Jaz sem šel v gostilno, da kupim za psa kaj kuhinjskih odpadkov, pa sem se vsedel li kozarčku vina. Potlej je pa prišel ta Kračman s svojo ženo in pa s punco. Torej, da povem naprej: Pa je prišel čez nekaj časa takle bog-vekdo, ki je pod roko ponuja! to in ono. Sem bil malo hud nanj, ker je bil nadležen. No potlej sem pa odšel, pes pa je še malo ostal, ker je še obiral kost. Naenkrat pa prileti za menoj tale Kračman in kriči: Ti prekleta duša, takelega ubogega berača hočeš iti naznanit. Si je namreč domišljal, da grem po stražnika zavoljo tistega človeka. No, in kdo bi si to mislil, aii ste ga videli tega hajduka, naenkrat mi prisoli klofuto. Nato sem ga pa jaz vzel v roke. Pa sva oba padla po tleh, no, takrat pa je pritekel ven moj pes. Ko je to videl, naju je že oba držal.
Kračmanca: Ni res, samo mojega moža je držal. Tega je popadel za hlače, in ker mu to ni bilo dosti, je popadel še za meso. Štirinajst dni moj mož ni mogel sedeti. Na
tisto vpitje sem jaz s Pepco priletela ven, pa je zavpil Cič: Ti se pa kar izgubi! Jaz naj se izgubim, če vidim1, kako hoče ta pasja mrha mojega moža raztrgati?!
Komisar: No, gospod Kračman, kaj pravite vi na to?
Kračman (se praska po glavi): Gospod komisar, jaz bi se najrajši odpovedal...
Komisar: Čemu? Vaši kazni?
Kračman: Takole za vse... če se da napraviti... Namreč veste, gospod komisar, saj sva si midva pravzaprav prijatelja, jaz in tale Čič, samo moja žena bi naju rada spravila navzkriž, veste, je namreč taka ...
Komisar: Ne čvekajte toliko, ampak povejte kratko in jasno, kdo od vaju je začel. Ali ste vi šli za njim, ali je pa on kakor ste spočetka trdili, vas nahrulil in naščuval psa na vas?
Kračman: To je težko reči... nobeden ni nič kriv, ne jaz in ne on, ker sva prav-za prav hotela slaviti spravo.
Komisar: A tako. To je pa nekaj čisto novega. Torej, kdo vas je ranil?
Kračman: Policist.
Komisar: Tako, ta vas je zadaj ugriznil v hlače?
Kračman: Ne, ampak s pendrekom mi jih je par primazal. Midva pa sva se res hotela pobotati. Sva takole debatirala, pa je prišel policist in si je to napačno razlagal.
Komisar: Kaj pravite vi k temu, gospod Čič?
Čič: Kračman govori resnico. Jaz sem ga hotel pozdraviti, pa je padel po tleli.
Komisar: Od samega veselja, kajne?
Čič: Tega ne morem reči. Ko sem ga pobral, me je s svojo šapo slučajno zadel v obraz. Tako je potlej vse to prišlo.
Komisar: No, zdaj pa hočeta še mene potegniti. Naenkrat preobrneta svoje izpovedi in igrata tu dobra prijateljčka. No, bosta pa tudi skupaj sedela, da bosta še večja prijatelja!
Vse c njene naslove, ki redno prejemajo ,Razgled', prosimo, da čimprej vplačajo naročnino
Uprava „Razgleda“
Kino Union: muzikalna veseloigra »Zaljubljeni hotel«. V glavni vlogi Anny Ondra.
Sport: V nedeljo pri koči na pesku klubska smuška tekma ISSK Maribora na daljavo 10 km za prvenstvo kluba in za prvenstvo marib. garnizije.
Pričetek nogometne sezone v Mariboru:
V nedeljo prva nogometna tekma na igrišču SK Železničarja med SK Slavijo iz Varaždina in SK Železničarjem.
Kraj, kjer se je ponesrečil belgijski kralj.
M. Zor:
Med zvermi in ljudmi
Spomini iz svetovne vojne
V oficirski šoli v Slovenski Bistrici smo bili zbrani z vseh strani Slovenci Hrvati iz Dalmacije in Bosne» Madžari in Nemci. Imeli smo vsi bolj ali manj dobio voljo po-stati avstrijski oficirji, ki bomo znali kar najbolje pokončavati sovražnika. Učili smo se vseh mogočih načinov vojskovanja in mnogokrat smo šli ven na polje, na travnike in v gozdiče, da smo v terenu praktično poizkušali naučeno teorijo. Nekoč se ustavimo sredi poljskega pota, Ker našemu inštruktorju, dičnemiu stotniku je padlo nekaj v glavo. »Enoletniki! Mislite si, da smo ,ujeli 30 Rusov. Malo nas je, a Imeti moramo v prednjo linijo, kjer smo poo®™1 za ojačenje. Kaj naj naredimo z ujetniki?«
Nekdo je odgovoril, da jili pošljemo hitro nazaj s par možmi eskorte, ker Kusi, ki so se dali ujeti, ne bodo ušli.
»Malo nas je, ne moremo utrpeti nikogar, vsi moramo naprej,« je poostril stotnik nalogo.
»Potem jih povežemo in pustimo ležati, dokler ne pridemo zopet ponje.«
»To ni mogoče, ker nimamo vrvi,« je Pojasnil stotnik.
Ugibali smo še to in ono, pa nihče ni Pogodi! pravo.
Stotnik si je prižgal cigareto, zalučal ■vžigalico jezno na tla in rekel:
»S seboj jih ne moremo vzeti, nazaj
jih tudi ne moremo poslati, ne preostane nam drugega, nego da iih postrelimo!«
Zver se je počasi obrnila ter šla naprej. Mi smo se pa spogledali, se zgrozili in šli za njo.	*
Bilo je na italijanski fronti blizu Tržiča ob morju. Ponoči so Italijani naskakovali, pa so bili odbiti. Pred jarki je ležalo še tu-intam par mrličev, naših in italijanskih. Zjutraj je bilo navadno na tem delu fronte vse mirno, le semtertja je počil osamljen strel iz puške. Solnce je zlatilo morje, da se je bleščalo do nas, in smo videli mimo Devina in Miramara prav tja do Irsta.
Po plitvem jarku sem se včasih sklonjen, včasih po vseli štirih s poročilom za komando plazil proti kaverni, kjer so se ob hudem ognju skrivali oficirji.
Kmalu zaslišim pred seboj tenko pokanje revolverskill strelov. V jarku pred oficirsko kaverno sta stala poročnik in praporščak, ob» iz naše kompanije. Pred seboj sta imela nekaj nabojev in sta s samokresom izmenoma streljala skozi luknjo med peščenimi vrečami ter se pri tem1 smeje norčevala drug iz drugega.
Ko pridem do njiju, vidim, na kaj streljata. Baš je sprožil poročnik. V bodeči žici, kakih dvajset metrov pred jarkom, je visel težko ranjen Italijan. Od časa do časa se je osvestil in poizkušal zlesti iz žic, ki so ga opletale in zadrževale s svojimi bodicami. Obe zveri pred menoj v jarku pa sta streljali nanj. Hotela sta ga pogoditi v glavo, pa sta bila preslaba strelca, in tako
sta streljala v to živo tarčo za vajo in v lastno zabavo. Revež v žici pa je z enim še zdravim očesom mežikal proti jarku in obraz se mu je pačil v pošasten smeh norca.
Zatulil sem blazno tudi jaz sam ter sem se vrgel na obe zveri. Kaj se je potem zgodilo, se ne spominjam več jasno. Prišel sem k zavesti šele v kaverni, ko so me polivali z vodo in mi snemali z rok in nog železno okovje — »špange«.
*
Bil sem še svežepečen rekrut — to je bil vsak, ki je šel prvič na fronto. V Brestovici smo taborili ter poležavali v gručah v senci barake. Po cesti mimo nas so ves dan vozili z bližnje fronte ranjence, med vozovi pa so korakali obvezani, razcapani in umazani vojaki. Prav nič prijazen ni bil pogled na te mrke ljudi, s katerimi nismo smeli spregovoriti niti besedice.
Zvečer v mraku je šlo nenadoma od ust do ust povelje: »Odhod!« Postavili smo se z vso opremo v red iu odkorakali proti fronti. Nekako opolnoči je šlo ua maršu iz prednjih vrst nazaj povelje: »Nihče ne sme zapaliti cigarete ali posvetiti; nabijte puške, nataknite bajonete!«
Nam novincem je šlo mrzlo po hrbtu. Zdaj gre ža res! V temi smo pritavali do skupine hiš. Vas Jamlje. V nekem vinogradu sem se prevrnil v granatno jamo. Strahoma sem skočil naprej. V zraku je tulilo. Na sosednjem griču je pokalo in se bliskalo. Vmes so regljale strojne puške. V zrak so švigale bele, rdeče in zelene rakete. Tam je bila fronta, vršil se je napad za napadom.
Počivali smo med hišami in se potem odpravili naprej. Ko se je pričelo danitiN in je tudi grmenje pred nami ponehalo, smo prišli v dolino za sprednjo linijo. Tu so stale napol podzemeljske barake, kjer smo se vrgli na ležišča in trudni zaspali kakor mrtvi.
Čez par ur me je trdo ležišče zbudilo. Ležal sem sam v majhni sobici, vse okrog mene in pod menoj so bile raztresene ročne granate, ki so tu ostale od tistih, ki so šli pred nami v smrt. Zlezel sem iz luknje v sosednji oddelek. Tam so še spali ali pa se delali speče, mene pa je gnalo ven.
Na levi strani doline se je svetlikalo zamočvirjeno jezerce. Na desni strani pa je bilo pokopališče. In kakšno pokopališče! Nešteto jam je bilo odprtih. Razrile so jih ponoči granate. Med njimi pa so ležali razbiti deli človeškili teles, mrličev, ki so bili pokopani včeraj in predvčerajšnjim in pred enim tednom in pred mesecem dni. Na eni strani pokopališča je par mož kopalo veliko jamo tam, kjer ni bilo še nič razstreljenih tal, dva moža sta v plahto pobirala razmesarjene in gnile ude, od nekod so pa sa-nitejci na nosilih in drsaje po tleii prinašali kupe novih mrličev. Poleg uajvečjega kupa je stal možak v samih hlačah, brez srajce, z naočniki na nosu. V okrvavljenih rokali je držal škarje ter je stikal po žepih in po obleki mrtvecev. Bil je vojaški duhovnik, ki je iskal legitimacije in druge listine padlih vojakov. Bil je grozen, prizor na vse to, ki ga nikdar več ne pozabim.
Tak je bil moj prvi dan na fronti.
S. S. Van Dine:
V oblasti demonov
Kriminalni roman
(2. nadaljevanje)
»Jaz naj bi ga imel za neumnega? Dragi Markhatn, delate mi krivico! Ne, ne, nasprotno! Jaz ga imami za bolj zvitega, kot pa vi. Njegove oči na pr. izdajajo prav posebno prebrisanost. Baš ta naštudirano neumna poza, ta navidezna omejenost, sta me pripravili do tega, da sem vam prigovarjal prevzeti to zadevo!«
»Kaj nameravate, Filo Vanče?«
»Saj sem vam že preje povedal, imam občutke — pravtako kot Chester Greene. Nekoliko sem nagnjen k nadnaravnemu, pravtako kot on.«
Markham je na tem izbegavajočem odgovoru spoznal, da Filo trenutno ni razpoložen, dav bi postal jasnejši. Stopil ie k telefonu. »Če naj prevzamem to zadevo, moram najprej ugotoviti, kdo od policije se peča z njo in kakšne informacije imajo.« Poklical je vodilnega častnika detektivskega urada, inšpektorja Morana. Po kratkem razgovoru se je smehljaje obrnil k Filu: »Vaš posebni prijatelj, seržant Heath*), se bavi s to zadevo. Slučajno je bil v pisarni in bo takoj tu.«
Čez pičle četrt ure je vstopil Heath. Kljub temu, da preteklo noč ni nič spal, je izgledal sveže in dobro. Na njegovem širokem obrazu se je zrcalilo, kot vedno, ne-omajljivo ravnodušje, njegove svetle oči so kot običajno gledale ostro in prebadajoče. Korektno je pozdravil Markhama in se prijazno nasmehnil Filu. »Za vraga. Mr. Vanče! Kaj je pa vas napotilo sem, sir?«
Filo je vstal in mu stresel roko. »Oh, dragi Heath, od najinega zadnjega svidenja dalje, sem se ukvarjal z vsemi mogočim, resnega pa ni bilo nič. Zadnji čas. da se je nekaj zgodilo, kar me je iztrgalo iz brezdelja. Kaj mislite, seržant, ali ne bi bil svet brez kakšnega priložnostnega, zanimivega in zapletenega umora, prokleto dolgočasen?«
Heath je pomežiknil in vprašujoče po-
*) Seržant Ernest Heath se je seznanil s Filom ob priliki dveh senzacijonalnih kriminalnih primerov (primer Benson in primer Canary), ki sta mu tedaj bila poverjena. Čeprav od začetka ni bil naklonjen Filu, ki je prisostvoval preiskavam, sta se oba moža sčasoma zelo sprijaznila in med njima je nastalo prisrčno prijateljstvo.
gledal Markhama. Predolgo je poznal Fila, da ne bi spregledal njegovega cinizma.
»Bavimo se z zadevo Greenovih, seržant,« je dejal Markham.
»Sem si mislil.« Heath se je težko vse-del v stol in si vtaknil črno smotko med zobe. »Doslej nismo še ničesar dosegli. Zdaj po vrsti prerešetavamo naše profesijo-nalce in pregledujemo njihove alibije. Preden pa bomo to končali, bo minilo nekaj dni. Če bi bil tat, preden je moral pobegniti, pobral srebrnino, bi ga že zdavnaj preko zastavljalnic zalotili. Toda nekaj ga je bilo spravilo iz ravnovesja, sicer ne bi bil tako neumno streljal okoli sebe. In to me ravno navaja k sklepu, da imamo tu opravka z novincem v tej stroki. Če je moje mnenje pravilno, tedaj se lahko pripravimo na težavno delo.« Vzbočil je roke nad vžigalico, si nažgal smotko in besno puhal. »Kaj hočete vedeti o vlomu, sir?«
Markham je okleval. Seržantovo globoko prepričanje, da imajo opravka z navadnim vlomom, ga je omajalo. »Chester Greene je bil tu,« je pričel. »On je mnenja, da strelov ni bil oddal kakšen tat, in me je prosil, naj njemu na ljubo vzamem stvar v roke.«
Heath je posmehljivo zagodrnjal. »Kdo drugi, kot kakšen preplašen dolgoprstnež, pa naj bi bil dve ženski kar tako meni nič, tebi nič ustrelil?«
»To je že res, seržant,« je odgovoril Filo namesto Markhama. »Toda, vidite, v obeh sobah je bila luč, čeprav sta obe dami šli že pred eno uro k počitku, in med obema streloma je bil presledek nekaj minut.«
»Vse to vem.« Heath je nestrpno govoril. »Toda če je to bil amaterski tat, potem sploh ne moremo vedeti, kaj vse se je zgoraj godilo. Če izgubi tak človek glavo...«
»Ne, Heath, baš tu tiči zajec v grmu. Če zgubi glavo t a t, potem ni sposoben, da bi letal od sobe do sobe in tam nažgal luč, četudi predpostavimo, da bi vedel, kje se nahajajo stikala. In nikdar in nikoli se ne bi tat potikal še nekaj minut po hodniku, če je na nekoga streljal in s tem opozoril vso hišo nase. Ali niste tudi vi tega mnenja? In kaj pa naj bi bil vaš čudaški amaterski vlomilec iskal zgoraj v spalnicah, ko je vendar njegov plen bil spodaj v jedilnici?«
»To bomo vse izvedeli, kadar bo v naših rokah,« je trmoglavo odgovoril Heath.
Markham je pomirjajoče pogledal Hea-tha. »Stvar je ta. seržant: Mr. Greeneu sem obljubil, da se bom za stvar zavzel in sem hotel izvedeti od Vas vse podrobnosti, katere mi lahko sporočite. Samo po sebi je umevno, da Vam pri tem nočem hoditi v
zelje. Vseeno, kakšen bo izid, vašemu oddelku ne bo nihče kratil pripadajoče časti.«
»Že prav, sir!« Izkušnja je Heathu pokazala, da s sodelovanjem Markhama ne vozi slabo. »Toda, prepričan sem, da se Mr. Vanče moti, ako misli, da tiči za tem vlomom kaj posebnega.«
»Mogoče imate prav, seržant,« de Markham. »Toda obljubil sem, da bom šel danes popoldne v Greenovo hišo, da si jo ogledatm Ali bi mi hoteli, prosim, opisati dejanski stan?«
»Ni mnogo povedati.« Heath je zamišljeno grizel svojo cigaro. »Neki Dr. van BIou — domači zdravnik Greenovih — je okrog polnoči telefoniral policijskemu uradu. Vzel sem nekaj ljudi s seboj in se odpeljal. Kakor veste, sem našel eno od obeh hčera — Miss Julijo — mrtvo, drugo — Miss Ado — pa v nezavesti. Obe sta imeli rane od strelov. Takoj sem telefoniral dr. Doremusu*) in pregledal prizorišče. Mr. Feathergrill je tudi prišel in mi pomagal. Toda mnogo nisva našla. Vlomilec se je moral vtihotapiti v hišo skozi glavni vhod. V snegu smo narm reč našli sledove, in sicer poleg in med stopinjami dr. van Bloua. Vodili so v smeri hiše in obratno. Preneumno, da je bil sneg tako voden in so se odtisi tako slabo poznali. 'Toda nedvomno izvirajo od vlomilca. Razen dr. van Bloua ni po strašnem snežnem viharju, ki je divjal do enajstih ponoči, nihče prišel ali pa odšel iz hiše.« —
»Hm. Amaterski vlomilec s ključem za glavni vhod,« je mrmral Filo. Neverjetno!«
»Ali sem rekel, da je imel ključ, sir?« se je razburil Heath. »Jaz Vam poročam samo to, kar smo ugotovili. Mogoče so ostala vrata pomotoma odprta, ali pa jih je kdo odprl, da spusti tatu v hišo.«
»Dalje, dalje, seržant,« je silil Markham in karajoče pogledal Fila.
»Da, torej — dr. Doremus je kmalu prišel; preiskal je truplo starejše hčere in obvezal rano mlajše. Potem sem zaslišal vso familijo in služinčad, slugo, dve dekli in kuharico. Samo Chester Greene in sluga sta slišala prvi strel; kot sta izpovedala, ob pol dvanajstih. Drugi strel je zbudil staro gospo Greene, ki ima sobo poleg spalnice mlajše hčere. Vsi drugi pa so spali. Nobeden od njih ni vedel nič pametnega povedati. Čez nekaj ur sem odšel, v hiši sem pustil enega stražnika, enega pa sem postavil pred glavni vhod. Danes zjutraj je poročnik Dubois preiskal prizorišče za prstnimi odtisi. Doktor Doremus je dal truplo odpeljati in nam bo do danes zvečer sporočil izid sekcije.
*) Dr. Emanuel Doremus je bil policijski nadzdravnik.
Mnogo nam to seveda ne bo pomagalo. Miss Julija je bila ustreljena od spredaj, in sicer od prav blizu. Miss Ada pa je bila vsa črna od smodnika, njena spalna srajca je bila ožgana. Obstrelili so jo od zadaj. —
To je vse, kar vem.«
»Ali ste od mlajše mogli kaj izvedeti?«
»Še ne. Včeraj ponoči je bila nezavestna in danes zjutraj je bila še preslaba. Toda zdravnik — dr. van Blou — je mnenja, da jo bomo mogoče danes popoldne lahko povprašali. Mogoče, da izvemo od nje kaj, kar bi nam lahko pomagalo.«
»Povejte, seržant,« — Filo je doslej navidezno brez zanimanja poslušal, toda sedaj je pritegnil noge in se zravnal — »ali ima kdo od Greenove družine revolver?«
Heath ga je ostro pogledal. »Chester Greene mi je rekel, da ima revolver, kaliber 32, ki ga ima spravljenega v predalu pisalne mize v spalnici.
»Tako? In ste ga videli?« je vprašal
Filo.
»Povprašal sem ga, toda revolverja ni mogel najti. Rekel mi je, da se že leta ni brigal zanj, da pa mora ležati nekje. Obljubil mi je, da ga danes poišče.«
»Ne vdajajte se sladkim sanjam, seržant, naš dragi Chester ne bo našel revolverja. Počasi se mi pričenja svitati, kaj je vzrok njegovim duševnim motnjam. Bojim se, da je dobri Chester hud materija-list. Žalostno, žalostno!«
»Mislite, da je izgubil revolver in da se sedaj boji, sir?«
»Mogoče, Heath. Ne moremo reči kaj gotovega. Presneto kočljiva zadeva!« Filo je za trenutek pogledal seržanta in potem v ravnodušnem tonu vprašal: »V ostalem1, kakšnega orožja pa se je poslužil vaš slavni vlomilec?«
Heath se je v zadregi zasmejal. »Obe krogli sta iz revolverja kaliber 32. Ali hočete s tem namigniti, sir...«
»Le mirno kri, seržant! Hočem samo jasneje videti...«
Markham je prekinil njun razgovor. »Po kosilu grem k Greenovim; greste lahko z menoj, seržant?«
»Seveda, sir. Jaz bi bil itak šel tja.«
»Dobro.« Markham je ponudil Heathu cigare. »Vzemite jih nekaj za krepčilo, seržant, ob dveh se snidemo pri meni.«
Heath je skrbno spravil cigare in šel. Pri ( vratih se je še enkrat obrnil. »Vi seveda tudi pridete, mr. Vanče, da boste vodili naše negotove korake, kakor pravijo.« Dobro-dušno-posmehljivo se je zarežal Filu.
»Nič me ne bo od tega odvrnilo,« je odgovoril Filo.
(Dalje prihodnjič.)
Pročelje sloveče cerkve Madeleine v Parizu, ki ga popravljajo
»Trdijo, da so saksofon poznali že v 16. stoletju.«
»Verjetno. Saj takrat je španska inkvizicija najbolj razsajala.«
Alarm-blagajna
prikladna, ponlklova-na ročna kaseta s posebno električno napravo Vas varuje pred vlomom In tatvino
Pojasnila in naročila:
„Jngoaatomat“ - Maribor
Aleksandrova cesla 11/1.
Sprejmejo se zastopniki
»Kako ti kaj diši juha? Recept sem slišala suoči v radiu.«
»Aha, razumem, saj je bilo suoči v radiu toliko motenj...«
*
»Dragee, moraš že oprostiti, kuharica je danes prismodila pečenko. Morda te pa potolaži poljubček?«
»Dobro, kar pokliči jo!«
*
Moj prijatelj si je dal prepleskati avto, po eni plati modro, po drugi pa rdeče. Ga vprašam1, zakaj? — »Človek božji,« mi pravi, »da bi ti enkrat slišal, kako si izpovedi prič nasprotujejo!«
Prijatelji!
Zahtevajte „RAZGLED“ po vseh javnih lokalih, kavarnah in gostilnah.
Ni treba gotovine!
S hranilnimi knjižicami domačih denarnih zavodov morete najbolj ugodno kupiti pohištvo, divane, otomane, matrace, stole ter vse druge za stanovanje potrebne predmete v trgovini pohištva
ERNEST ZELENKA, MARIBOR
Ulica 10. oktobra štev. 5
Najceneje potujete
ako kupite vse vozne karte
.PUTNIKU*
pooblaščena menjalnica uradni potovalni biro
Aleksandrova 35 / Tel. 21-22
»Marička, prinesite mi iz shrambe petrolejsko steklenico z napisom »Kis«. V steklenici je še nekoliko malinovca, toda
poglejte poprej, če ni gorilni špirit.
*
»... tako, dragi Tine, je končal šef svoj nagovor, »zdaj si izučen in te ne bom več tikal. Od danes naprej ti ni treba več pospravljati pisarne — to boste odslej delali Vi!«
*
Detektiv: Mislim, da smo zdaj našli vašo izginulo ženo.
»Hvala Bogu! Kaj pa je rekla?«
»Nič.«
»Prav nič? Potem to ni moja žena.«
Mi Vam iradimo najin Mebrijo:
Križaljka
Vodoravno: 4. osebni zaimek. 7. bivši španski diktator. 8. jedilno orodje. 9. mazilo za kolesa. 11. mutast. 12. zdravilo. 14. kis. 18. priljubljena pijača. 20. sij. 21. izbrana družba. 23. jeza. 24. država v Evropi. 25. tog. 26. južna rastlina (vrsta aloje), 27. žensko krstno ime. 29. mesto v Avstriji. 31. del gledališča. 32. mesto na Finskem. 35. merilec časa. 36. denuncijant (mn.) 37. svetnik. 38. kitajski filozof. 39. veznik. 40.
plašče, obleke, kakor tudi najnovejše blago vse po naj nižji ceni
TrsovsKl dom, Marmor, Aleksandrova 25
i,Dunav11
zavarovalna delniška dražba v Zagreba
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani
Aleksandrova cesta v lastni palači
Generalna reprezentanca v Mariboru
Aleksandrova cesta 11-1 (nad Celjsko posojilnico)
obavlja vse zavarovalne posle
napis neznancem.
Navpično: 1. svetnik. 2. topot konjskih kopit. 3. pomirjevalno sredstvo. 4. ploskovna mera. 5. ne visok. 6. brezdno. 10. reka v Sibiriji. 11. nespretna. 13. majhen vodopad (tujka). 15. otok v Napoljskem zalivu. 16. služabnik. 17. vrsta sena. 19. poljski ptič (mn.). 21. grška črka. 22. mesto ob Adiži. 25. podložnik. 28. pripadnik azijskega polotoka. 30. slovenska glasbena revija. 31. ozvezdje. 33. domača žival. 34. predlog. 35. okrasek.
Rešitev križaljke v štev. 7.
Vodoravno: 5. Doumergue. 8. ono. 10. topol. 12. otava. 13. potreba. 14. Rab. 16. sto. 17. notar. 18. proti. 19. oda. 21. Ala. 22. persona. 24. oklic. 25. april. 26. kes. 28. rokodelec.
Navpično: 1. potop. 2. smo. 3. pro. 4. pusta. 6. Enare. 7. Holandska. 9. svetilnik. 11. Logatec. 12. oborina. 15. boa. 16. sta. 20. vsled. 22. Pirot. 23. apnen. 26. kol. 27. sel.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
^	m——■_ _	____v lastni novi palači na oglu Gosposke-
Ceniraia: rtariDor slovenske unče
■	j, ■■ nasproti pošte, prej Južnoštajerska
Podružnica: Celie hranilnica
J	posle točno in kulantno.
Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik in urednik Josip Fr. KnaSlič v Mariboru; tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak v Mariboru.