Dopisi. Iz Savinjske doline. cSloga jači, nesloga tlači.) Tega načela se je vedno zvesto držala duhovščina na slovenskem Štajarskem v boju za svoj narod, dasi je morala doslikrat marsikaj britkega požreti in spregledati. Da je n. pr. tudi pri nas se obče obhajala 251etnica šolskih postav, ki so bile odločno obsojene od najvižje duhovske oblasti, to je bilo gotovo — recimo le — nepotrebno izzivanje slovenske duhovščine. A zaradi ljubega miru je molčala in potrpela. Na slov. Štajarskem se je tiskala in širila med dijake «Vesna», list, ki je v marsičem nasprotoval verskim načelom; dosledno bi bilo, da bi bili duhovniki izvajali svoje posledice po evangeljskem nauku: «Nihče ne more služiti dvema gospodoma; ali namreč enega sovraži in drugega ljubi>. A zopet smo potrpeli in molčali. Noben trezen človek nam torej ne more očitati, da predrzno rušimo mir in složnost, če več ne molčimo. Uzrok temupa je «Domovina», ki ne raore nič več prav zatajevati svoje kranjske krvi. V dokaz navedemo iz nje le dva članka. V številki 34. m. 1. nahaja se članek «Kranjske deželnozborske volitve». Kar se tu v zaeetku graja in podira, to se ob koncu ceni in podpira: 1. Obžaluje se propad «Narodove» stranke, ter se ta stranka vspodbuja, naj se z večjo «agilnostjo> bojuje zoper konservativno stranko: «Narodna stranka je v kmetskih občinah popolnoma pozebla. Tega pa ni le krivo agitovanje katoliške stranke, temveč tudi malomarnost narodne stranke same». Ravno tako s stavkom: «Ce narodna stranka ne bode itd.» 2. *Narodovi» stranki se ednačijo Slovenci na Štajarskem: «Pri nas na Štajarskem Slovenci sklicujemo shode, da poučujemo narod, le tako ga obdržimo na svoji strani. Narodna stranka je pa ves čas lepo roke križem držala itd.» 3. V tem članku, kakor navadno, se duhovnikom nasprotna stranka imenuje «narodna». Ali katoliška stranka ni narodna ? 4. Trdi se vedno, da ima «narodna» stranka skoraj vse razumništvo na svoji strani. Ali so volilci in poslanci katol. stranke sami bebci? Ali je res med kmetom na deželi in petakarjem v mestih in trgih tak razloček v «razumništvu»? Ravno tako se razvija|o v članku «Duhovščina in posvetnjaki* štev. 2. t. 1. misli, ki morajo žaliti vsakega duhovnika. Zvito sicer, vendar dosti razumno izraža člankar svojim kranjskim «narodnim» soraišljenikom odkritosrčno sožalje »na tej sramoti in nesreči, da je na Kranjskem poleg škofa 6 duhovnikov v deželnem zboru*. 0, če slov. duhovniki «naudušujejo in podučujejo naš priprosti narod, kjer je treba», v boju zoper nemčurje in nemške liberalce, tedaj se piše: «Mi snamemo klobuk z glave pred takimi možmi«! Mesto takorekoč volilnih priganjačev se nam torej prepušča s pohvalo, a če duhovnik zasede sc.iež v deželnem zboru, po tem to ne povzdiguje «ugleda duhovščine» ter se njej mora, kakor to tudi nemškutarji delajo, očitati, da «se le preveč meša v posvetue reči». Kateri duhovnik se pri tej skrbi za naš «ugled» ne bi spomnil besed sv. apostola Pavla: »Vneti so za vas, pa ne kakor je prav, temveč odvrniti vas hočejo, da bi za nje vneti bili»? (Gal. 4, 17.) — Tudi mi obžalujemo razpor na Kranjskem, a ga prepustimo tudi Kranjcem. Mi ne bomo faikdar iskali ali delali razpora nalašč. In ravno zato, da nam bo mogoče še v bodoče složno z vsemi slojevi delovati v prid milega nam naroda, ravno zato smo zapisali te besede ter se obrnemo do vseh merodajnih krogov, naj skrbijo, da se prepreči objavljanje takih načel in raisel, ki morajo kaliti mir in rušiti složnost. Več duhovnikov. Od Sv. Marka niže Ptuja. (Zbor.) Praznik sv. Šteiana je bil za celo našo župnijo res vesel, kajti bralno društvo priredilo nam je s svojim občnim zborom zares pravi narodni praznik. Že na vse zgodaj istega dne kazali in obetali so nam okinčani prostori g. Martina Čeha in plapolajoči zastavi — cesarska in slovenska —, da se ima popoldan vršiti kaj posebnega in izvanrednega. In to tudi res! Po večernicah so se prenapolnili prostori domačih vrlih kmetov in narodnih fantov, kakor tujcev in gostov iz Ptuja, Hajdinja, od Sv. Marjete, od Sv. Barbare itd. Da, bilo je tako napolnjeno, da je moralo mnogo občinstva oditi, ker ni bilo več prostora. To pa nam je tudi priča, kako da se je začelo tudi prebivalstvo markovske župnije zavedati in probujati, da nara ne bode več Šturmovčan zamogel oponašati zimskega spanja. Poudarjati pa moramo tukaj, da smo sami Slovenci v naši župniji, niti enega ni najti med nami, kateremu bi zamogli reči »nemčur« ali »nemškutar«. Občni zbor je otvoril začasni predsednik, g. Ivan Vidovič, vrl naroden kmet v Sobetincih, in ko }e poročal tajnik o društvenem poslovanju, blagajnik o gmotnem stanju in knjižničar o stanju knjižnice, govoril je naš vrli deželni poslanec gosp. dr. Fran Jurtela, odvetnik v Šmarijah, čez eno uro trajajoč govor, katerega smo z burnim odobravanjem morali večkrat pretrgati, kajti govoril nam je res do globine srca. In ko je končal, ni bilo odobravanja in živio-klicev ne konea ne kraja. Radi tega bodi mu pa tudi na tem raestu izrečena najprisrčnejša hvala za njegov trud in prekoristen poduk! Ko se je po tem govoru vpisalo na novo 28 udov, končal se je občni zbor z volitvijo novega odbora, pri katerej je bil enoglasno izvoljen predsednikom g. Ivan Vidovič, kmet v Sobetincih, podpredsednikom in blagajnikom nadučitelj g. Janez Možina, tajnikom g. Matija Kolarič, učitelj, knjižničarjem gosp. Martin Ceh, odbornikom Fran Strelec, kmet v Bukovcih in namestnikoma kmeta Fran Kostanjevec (Nova vas) in Fran Gnivšek (Stonjci). S tem je bil dnevni red končan in pričela se je prosta zabava, katero so narn oskrbeli ptujski tamburaši in pevci. Prvokrat slišali smo mi kmetje izvrstno ubrane, mile glasove tamburic in reči moramo, da so se nam kar ganila srca. In potem še petje! Bilo je res veselo, praznično! Bodi pa tudi vrlim tamburašem in pevcem s izrečena najsrčnejša hvala! Iz Ribnice. (Vabilo k zborovanju.) Naše bralno društvo priredi dne 26. jan. v gostilnici g. Fuxhoferja v Ribnici redni občni zbor, na kateri vse prijatelje društva in zavedne Slovence sploh s tem najuljudneje vabimo. Kakor čujemo, nameravajo baje istega dne tudi naši nasprotniki prirediti neko veselico, na kateri hočejo baje zbirati darove za revne šolarje, kar pa bo bržkone le pesek v oči za one, ki se bodo dali preslepiti. Ali ni morda preteklo že pol zime med tem, ko se nobeden od teh naših nasprotnikov ni zmenil za naše gladne šolarje; zakaj vse, kar so dobili za pod zob, darovala sta jim samo naša častita gospoda dušna pastirja iz lastnega žepa? Cemu torej sedaj ta darežljivost, ki naj bi služila v vabo, da se Slovenci v Ribnici odvračajo od svojega društva? Ker je torej to samo slepilo, čutimo se primorane, vse rodoljube na to opozoriti, da ne zaide nobeden iz nevednosti v nasprotni tabor. Ob enem pa tudi javljamo, da je med bbilnimi in zanimivimi točkami zborovanja vsprejeta tudi radovoljna zbirka darov za revne šolarje, da torej vsakdo lahko pokaže, da iraamo tudi Slovenci sree in odprto roko za našo mladino in da nam ni ljubo, da bi ona iskala podpore pri naših nasprotnikih. Odbor. Iz Bačkovca pri Ptnju. (Prvi društveni večer) je priredilo »Kmetijsko bralno društvo v Krčevini.« Ceravno je poprejsnji dan snežilo ter hotelo nam skaliti prvo društveno zabavo, bil je drugi dan lep, posebno popoldan. Grede od mesta ob slavni Grajeni proti Windischu, zapazili smo dve zastavi, cesarsko in slovensko, koji sta nam naznanjali slovesen dan Krčevincev. Prišedši do Windischa, zagledamo z venci okinčana vrata in duri, znamenje, da se danes shajaio društveniki na društveni večer s petjem. Do mraka se je napolnila prva precej velika soba raznega ljudstva gosposkega in kmečkega stanu. Društven mešan zbor zapoje pesem »Slovensko dekle.« Na to povzame predsednik društva besedo ter vse navzoče pozdravi, naznanjajoč, da naše društvo nima samo namena podajati udom le duševne hrane, ampak včasi tudi prirediti društvenikom v razvedrilo zabaven večer. G. dr. Brumen je napil društvu, izražajoč željo, da bi društvo v tera smislu, kakor do zdaj, nadaljevalo svoje delo. Poudarja tudi, da ima društvo nekaj nasprotnikov, katerih pa naj nikdo ne posluša. Laskavo se je izrekel o društvenem mešanem zboru, kateri je tudi na Silvestrov večer v čitalnicici sodeloval. Predsednik se mu za to napitnico zahvali, naznanjajoč, da društvo šteje že 86 udov, kar }e gotovo lepo število. Zaprečiti hočemo vsak po svoji moči in dolžnosti besnemu nasprotniku pot, da biseri naSe vere, naše narodnosti in ljubezen do presvetlega vladarja in slovenskih pokrajin nikdar ne zginejo. Grvič v prahu se boji pogina; ni čuda, da tudi noče poginiti ves narod! Da, bati se je celo človeka, ki bi želel narodnega pogina; takega človeka, koji je zatajil glas te najblažje mu duše, ki ga je prva prekrižala — takega se je bati. — To blago narodnost svojemu ljudstvu ohrarati namerava naše društvo. Vršile so se razne narodne pesmi, posebno Slomšekove. Kdor je bil navzoč, mora pritrditi, da mu bo ostal ta večer v trajnem spominu. K temu pa niso pripomogli sami društveniki, ampak tudi izvrstna potrežba krčmarja g. Windischa, kojemu bodi javna zahvala izrečena. Iz Loke. (Naše razmere.) Gospod urednik! Mene najbrž ne poznate. Star učitelj sem. Otrok sicer navadno ne podučujem, zato pa včasih rad kako napako zarobim, kadar jo srečam na svojem potu. Torej nekak potovalni učitelj. Sedaj, ko se poznamo, pa vam takoj povem, da je moj posel jako nehvaležen. Že dolgo kolovratim po svetu in podučujem — pa malo pomaga. Ko bi mene ubogali, ne bilo bi treba ne ječ, ne žandarjev; pa tudi ne toliko jeze in prepira ter drugih neuspehov. Tisti tolovaj z Vranskega je ravnal čisto nasproti mojim naukom. Naj se pokori! Ko sem prikrev"sal iz svoje koče na Loki v Mozirje, in jim rekel, naj se pobrigajo za železnico; — smejali so se mi; sedaj je pa nimajo. Doli na Polulih bi tudi že imeli gimnazijo, ko bi bili g. glavarja ubogali ter prosili za njo. Sicer pa tam bi je še jaz ne želel. S svojega hriba namreč niti ne dogledam Poliil, tako so majhne. Saj še ne vem, kje je Frankolova, čeprav so mi dobro znane Verpete, Loka, Dol in Lipa. Da pa imamo Jeruzalem, Nazarje, Galicijo, Majland in take kraje na Malem Štajarju, to pač dobro znam. Ne zamerite! Jeziček mi leti, kakor stari uri, ko je že »terpetikel« ne more zadržavati, ker so zobje izrabljeni. Svoj čas Se nismo imeli takih društev, kakor sedaj. Saj sem pa tudi pred leti gledal debelo, ko se je slišalo o »tamburaših«. Na stare dni pa sem še mnogo, videl novega. Svoj čas so tudi Mozirčani imeli »sokole«, sedaj jih ni opaziti. Ge sem hotel videti kak igrokaz, moral sem potovati v Celje ali Maribor, (ako ni bilo o mladem, ker takrat mi pride vedno krč v noge in čepim v Loki, doma); — danes vidim lahko v vsakem večjem kraju diletante. Bralnih društev, tamburašev, pevcev, — vsega je danea že precej, da se mi že sree smeje. Ali je pa vse tako dobro, kakor bi lahko bilo ? Oj, ne, ne! Mnogokaj je tako napaeno razpredeljeno, da je škoda. Nekatera društva spijo; druga pa delujejo tako nesmiselno, da ne koristijo nič naši stvari, in kdo }e kriv ? Skoraj gotovo vsakokrat odbor sam. Pri volitvah bi se moralo vedno gledati na-to, da dojde v odbor kaj delavnih sil, potem pa tudi, da so v odboru sile, katere delajo premišljeno in trezno. Kolikokrat sem že učil povsod okoli, vse nič ne pomaga! Kadar se voli kje nov odbor, gotovo se ravnajo po nauku nemškega pesnika: »Zagrabi s kraja polno pest in zanimivo bo ti vse«. Tako pridejo v odbor glave, katere se sicer odlikujejo s slave žejo, ki pa so nestrpni in nepravični do nekaterih ponižnih udov. Mnogokrat pa taki bahači še niti društvenih pravil ne poznajo, (kar je vendar prva skrb) in društvo mora trpeti škodo, ako se ukrene kaj napačnega. — Pa ne mislite, da se to dogaja samo na kmetih, oj ne, še večkrat se kaže to po mestih. Tudi gledišče mi ni po volji. Leta 1893. sem videl v Vojniku igrati »župana«. Vsi igralci so dobro pogodili in igrali tako naravno, da sem se čutil popolnoma v županovi hiši. Lani videl sem isto igro v Žalcu, kjer se je tudi dobro pogodila; vendar sta dva igralca že dala čutiti, da nista kmečkega rodu. Letos pa sem jo videl v Celju to igro, in to Ančiko, katera je res jako dobro zadela kmečkega dekleta značaj, tudi župan mi je ugajal, samo malo bolj »moško« naj bi krucitirkoval, drugi pa so sicer gladko rezali — ali kmečkega značaja, niso pokazali. Naj bi se torej igre dobro izbirale: Kmečke za na kmete, mestne za v mesta. Tudi se mi ne dopade, da se že v malih trgih prireiajo veliki plesi z vojaško godbo, koristna društva pa puščajo zaspati. Še nekaj mi ne ugaja. Zadnjič sem romal v Celje k zabavnemu večeru čitalnice. Ko prisopiham tja, bilo je navzočih devet gospodov, ki so mi javili, da je zabavni večer preložen. Imel sem pot zastonj. Kdo bi kaj takega prelagal? Sedaj pa z Bogom! Iz konjiškega okraja. (Novo okrajno sodišče v Vitanju.) V zadnji seji konjiškega okrajnega zastopa dne 30. decembra 1895 se je vnela prav živahna razprava zastran neke prošnje občin: Vitanjski trg, Ljubnica, Skomre, Paka, Dolič, Kozjak in Brezen. Te občine želijo namreč, naj se v Vitanju ustanovi okrajno sodišče, kakor je ondi že bilo do 1850. C. kr. okrožno sodišče in c. kr. okrajno glavarstvo v Celju želita zvedeti o tej prošnji mnenje konjiškega okrajnega zastopa. Prošnja navaja statistične podatke o okrajnih sodiščih na Štajarskem, iz katerih je razvidno, da je zdajšnji konjiški sodnijski okraj eden največjih na Štajarskem, da so pa na Gornjem Štajarskem prav majhni okraji, ki štejejo komaj po 5000—6000 duš. Če se imenovane občine izločijo iz sedanjega konjiškega sodnijskega okraja, bo obsegalo konjiško sodišče še vedno kakih 19.000 duš, novo sodišče v Vitanju pa bi štelo okoli 9000 duš, če se mu pridružijo še nekatere katastralne občine iz celjskega okraja, ki so spadale do 1. 1850. pod vitanjsko sodišče. — Okrajni odbor konjiški ni priporočal po večini glasov ustanovitve nove sodnije v Vitanju. Zato je priporočal prošnjo g. J. Ž. blizu tako-le: »Vlada je dolžna, pouspeševati blagor Ijudstva. To se doseže tudi s tem, če skrbi zato, da nimajo ljudje predolgih potov do cesarskih uradnij, da torej ne potrosijo po nepotrebnem denarjev in ne tratijo zlatega časa. A tako se godi Ijudem v imenovanih občinah. Do Konjic imajo nekateri po 3—4—5 in šest ur. Kako dragi so tudi komisijoni, na katere se mora hoditi iz dalnjih Konjic v te občine! Župan ljubniški mora hoditi vsak mesec po občinske doklade v Konjice. Za svoj pot dobi vselej majhno odškodnino po 1 gld., a to znaša v 50 lctili = <>0O gld. Zupan kozjaSki pa /.asluži golovo dvakr&l loliko. Teh siroskov bi občine ne iinelc, či> hi bi bil.-i suiliiija v Viti-.njii NaS vilnnjsk: okrni jc tiali čislo ločen od Konjic. IVli iiiiainu svojp npi-:ivke le Imij v Gelju, kainor poSilj;iriio lcs idl. Saj ^ Knniicanii Se nimanio naravne pošlno zveze. Pričakovali bi bilo toroj, da bo slavni okrajni (ulhor priporočal za gornje kraje posebno sodnijo. Saj Skode nimajo Konjičani nobcne. če se ta Kodnija v Vilanju uslanovi. Ge že kalora gostilna potem preneha, lo vondar ne more zavirati tolike polaj^ave našoniu Ijudstvu. Ge bi mi Vitanjčani zahtevali, da se more zdnjšnja konjiška sodnija pre.seliti v Vitanje; da morate vi od zdaj v Vitanju plačevati davke in pri sodnji v Vitanju opravljati svoje posle, tu bi se ne čudil, ako bi so taki zahtevi od naše slrani uslavljali Konjičani. Pa tega mi ne zahtevamo; privoščite nam samo to, kar so Vitanjčani žc itak inieli do leta 1850. in kar vi še vedno imate.« — G. dr. K. _4e pobijai te ,bcsede ter rekol, da.od...zdaj za naprej se bnrlo <';ivki lahkn r>la<"pvali po posfnpm grndn in Hn ljudje iz zgoraj omenjenih občin se ne tožijo veliko in nimajo prepogostih polov v Konjice. Tudi bi nameravani sodnijski okraj vitanjski bil premajiien. Na Gornjem Štajarskem so res sodnjiski okraji, ki štejejo le malo število duš; toda tam so okraji veliko bolj razsežni, kakor v Konjicah.« — G. P. odgovarja na to, da bomo še dolgo čakati morali, preden _bo mogoče, po poštnem potu davke poravnati; g. J. Ž. pa jiristavlja: »Če ima visoka vlada denarjev dovolj, da ustanavlja za 5000 duš sodnijske okraje na Gornjem Štajarskem. jih bo že menda še našla, da ustanovi novo sodnijo Vitanju, katera ima šleti okoli 9000 duš.« Na prcdlog g. J. Ž. se je glasovalo po imenih. Proti predlogu g. .1. Ž. je glasovalo 25 udov, za njegov predlog 6 odbornikov, g. Fr. N. se je zdržat glasovanja. Pravi razlog, da se je predlog zavrgel, nam }e izpovedal g. W. Rekel je namreč: >Mi (Konjičani) imamo vas (Vitanjčane) preradi, da bi vas izpustili.« Dobro; a stvar s tem še nikakor ni končana; zadnjo besedo v tej zadevi imajo krogi, ki bodo gotovo razsodili nepristransko. Z Dunaja. (Od bor podp. društva za slo venske visokošolce na Dunaju) razpošilja ravnokar sedmo letno poročilo o svojem delovanju v 1. 1894—95. Spominja se najprvo v tem letu umrlih članov: č. g. Fr. Garmana, voj. župnika v p., g. d.ra Fr. Gelestina, prof. v Zagrebu, in trgovca v Mariboru g. Maksa Moriča. Dež. zbor kranjski je društvu naklonil 200 gld. Večja darila so društvu poklonili trije društveni ustanovski: Prevzvišeni knezoškof lavantinski, dr. Mihael Napotnik, vč. g. dr. Anton Gregoreič, drž. poslanec i. t. d. in g. dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru. Med gg. drž. poslanci je g. Anton Globočnik pl. Sorodolski nabral lepo svoto. Svojega premilostivega vladiko so lepo posnemali rodoljubni Šlovenci v Mariboru, ki so po g. Franc Dolencu, trgovcu v Mariboru, društvu poslali še večjo svoto, nego druga leta. Posebna hvala gre slovenski posojilnici v Mariboru, ki je, kakor vsako leto, tudi lelos društvu podarila 50 gld. V Mariboru je število požrtvovalnih prijateljev podpornemu društvu naraslo: zato gre pač tudi vernemu društveneinu poverjeniku g. Fr. Dolencu iskrena hvala! Izmed posojilnic so darovale: Sl. kmetska posojilnica okolice Ljubljanske, dalje posojilnice v Ptuju, v Šoštanju in v Sinjči vesi na Koroškem. Iz Brežic je g. Janez Munda, c. k. živinozdravnik, iz Gorice g. Andrej Kragelj, c. k. prof., iz Kamnika g. dr. Karol Šmidinger, c. k. notar, iz Novega mesta pa pravnik Aleks. Šesek poslal društvu lepo svoto; gg. dijaki v Ribnici in gg. akademiki v Novom meslu pa so v korist podpornemu društvu priredili slavnosti; donesek teh je letos edino pomnožil društveno  giavnico — kot u.stavnovnik se lelos ni oglasil — no biHlcn! Slovensko časmstvo si je priduLilo za drušlvo  |>'isi'l>nih zaslug: pii.solhio jo inuMiovati rasopiso -r 1»€ imoviiidv, »KdiiioHts .ijovonee*, .SIovuiiski i\aru'i . -Sluviinski Kvet«, »Soeu-, in »Siul.slcirisehe Post«. Dru štvo pa je to leto ipak imelo manj dohodkov kot lani, prosilcev pa mnogo vw. Te\ nomili prikazni je par najvoč kriva potresna ncsreča. Daj liog, da bode v teni li-tu društvu osoda inihijša! Zato more največ storiti požrl.ovalnost slovcnska! Kden podpiranec, koroški Slovcrifu, je društvu povrnil polovico njerau danepodpore! Lep vzgled za mnogo podpirancev, ki so že v raznih službah! Lep slučaj! Prvi, ki je na stroške tega društva svojc študije svrSil, bil je — koroški Slovenec. Med podporniki je tudi češka dama in več Gekov. Društvo izreka vsem iskreno hvalo, ki so na kateri koli naoin podpirali društvo! — Vseh dohodkov je društvo imelo 1122 gld. 08 kr., od leh pripada osnovni glavnici 67 gld. 69Jir. _Vsa glavnica iznaSa 4540 gld. 07 kr. SttoSkov je impln dnii^tvn 1'';fU "Irl (.I4 kr. OHhnr je V 0 cpinli iiipH 53 študentov v 264 slučajih v denarju razdelil 638 gld. 50 kr., za znamke obednice pa 524 gld. 75 kr. Vsaka obednica je slala 25 krajcarjev. — Po študijah je bilo med podpiranci: 18 juristov, 13 filozolov, 6 medicincev, 7 telmikov, 6 veterinarcev, 2 akademika kiparja in 1 konservatorist; — po kronovinah: 38 Kranjcev, 7 Priniorcev, 6 Štajarcev, 2 Korošca, skupaj 53 podpiraneev. V sedtnih letih je društvo razdelilo: 6336 gld. 46 kr., glavnica znaša 4540 gld. 07 kr. Vsega skupaj je torej društvo do sedaj prejelo: 10.876 gld. 53 kr. Vsakemu domoljubu mi priporočamo naslov društvenega blagajnika vč. g. d.ra Fr. Sedeja, na Dunaju I. Augustinerstrasse 7. P. / Iz Lehna na Pohorju. (Okr. cestajmladoletni oferji.) Ker veže naša občinska cesta dve okrajni cesti, je obč. odbor z ozirom na to, da plačujejo občine Krecenbah, Rottenberg in Št. Lovrenc okoli 1200 gl. okrajnih troškov na leto, prosil slavni okr. odbor v Mariboru, naj blagovoli imenovati občinsko cesto okrajnim. Da okr. odbor ni uslišal prošnje, si dragi bralec, tako laliko misliš. Žaradi tega pa ni obupal naš obč. odbor, temveč še enkrat je sestavil prošnjo, katero bi imeli podpisati tudi občine Rottenberg in Št. Lovrenc. Prva je to takoj storila, a druga, akoravno večina tržanov želi okrajno cesto in bi le tržani imeli dobiček od nje, je vrnila nepodpisano prošnjo s tem, da ni upati, da bi jo okr. odbor ugodno rešil. Kdo pa je bil kriv vsega tega? Iinenitna oseba! Moj ljubi, če se ta oglasi, trepečejo vsi tržani. Da ima mož dober želodec, vidiš že od daleč. Ko bi mogel, bi pohrustal Slovence, kakor krt ogrce. Ta mogočni mož ni vprašal nikogar, niti tržanov, niti občinskega odbora v Št. Lovrencu ; samo narekoval je in obč. pisač pisal. — Veliko je še občin, kalere ne poznajo popolnoma svojih v obč. redu zabeleženih dolžnostij in pravic. Občini ne gre samo skrbeti za ceste, pote, moste, kaznovati trdovratne posle i. t. d., ampak v prvej vrsti }e treba strogo paziti na vedenje občanov. Strašansko odgovornost si nalaga tisti župan, kateri n. pr. ne prepove divjih zakonov v občini. To škodljivo in prepovedano zvezo je po moči zatirati in uničiti. Še druge škodljivce najdemo skoraj v vsakaj občini, kaleri še pa dozdaj niso dovolj poznani; mislim na mladoletne oferje. Mlademu hlapcu, mladi dekli se gospodar zameri, kar se v zdanjih razmerah kaj lahko zgodi; kajti ta gospoda — hlapci, dekle — je zelo občutljiva. Po letu, ko je največ dela, ti službo odpove, da si ga le po zimi redil, nehvaležnega ježa. Kaj storijo taki nespametneži ? Nočejo več služiti, oskibijo si stanovanje in poslanejo tako imenovani »šihtnerji«. Nihče ni črež nje; čimveč ima občina oferjev, tem manje je pridnih dekel in hlapiev, in mladoletni eier, oferca je prvi korak k divjemu zakonu, in ta zop'' izvir zgodnjo revSrino, katera \o kom':no )'' ubugemu, s , ;ačili preobloženemu davkoplačileu v voliko Skodo. Z veseljem smemo tedaj pozdraviti sklep obč. odbora Krecenbah-Lebn, kateri prepoveda divji zakon in mladoletne olerje v občini. Vsak občan, kaleri da takim ljudem slanovanje, bo strogo kaznovan. Neki Hibničan — neinškutar — pravi, da je iinenovani sklep nepostaven in da bo obč. odbor žc »šnofal«. Gotovo se mu meša v glavi. Posnemajte drugi to občino, in bodo potihnile tožbe, da je malo poslov, da so predrzni, da hočejo imeti veeje pravice od kmeta. Dragi kmet, zapomni si sledeče točke in če je božja volja, bo bolje: 1. Ne daj are brez lista za aro. 2. Ne dovoli poslu, da bi iztopil iz službe pred koncem leta, če je količkaj mogoče, ker s tem ga razvadis. 3. Ne vzami ga v službo med letom, ako je *e kje služil. 4. Ne pajdaši se preveč ž njim; kajti preveliko prijateljstvo ti le Jkoduje. _b._ Bodi poslu vselej lep izsrjed. 6. Bodi rjravičen in zmirai sLrog. 7. Zahtevaj, da zahajajo posli vsako nedeljo in praznik v cerkev in prihajajo v pravem easu domov. 8. Pokaži mu pot v poStno hranilnico.