Štev. 97. V Ljubljani, v petek dne 29. septembra 1911. Leto L farja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov oh polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po poSti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—. polletna K 9-—, četrtletna K 4'SO. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In i od 6.-7. zvečer.________________ Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom': finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov': Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od Vž6.—V27. zv. — Reklamacije poštnine proste Posamezna številka 6 vinarjev. Delavsko ljudstvo! Z nobeno besedico ni več treba trditi, da imamo draginjo, Ukršne še mladi in stari niso doživeli. Nikomur med Vami ni treba dokazovati, da so plače delavstva daleč daleč zaostale za eenami živil in stanovanj, razsvetljave in kurjave, oblačil in obutal. Vse to čutite že davno. Neštetokrat se je že dvigal Vaš glasni klic, zahtevajoč zboljšanja teh razmer. Ko je postal Vaš klic že obupen, ko je v nekaterih krajih tega in onega beda že tako premagala, da bo njeni učinki postali močnejši od trezne razsodnosti, ko je nazadnje tekla kri, je tudi najbolj brezvestnim sovražnikom delavskega ljudstva zginil zlodejski posmeh z usten, četudi rohneč, obrekujoč in hujskajoč, vendar priznavajo, da je. draginja velika. S starimi frazami o Jzmišljeni draginji" se ne upajo več na dan. Ne gre torej za to, da dokažemo draginjo. Ta je že dokazana 8 krvavimi dokazi. Ne gre za to, da dokažemo potrebo pomoči. Tudi ta je že dokazana in priznana. Toda t četrtek se solde na Dunaja državni abor. To je prvi uspeh, ki so ga dosegli socialni demokratje v dolgoletnem boju zoper združeno vojsko delavskih sovražnikov. Ne tako hitro, kakor so zahtevali socialni demokratje, ali vendar prej nego so nameravali lenuhi, se snide ljudsko zastopstvo. Socialni demokratje so zahtevali sestanek parlamenta zato, da se lahko takoj bari z vprašanjem draginje in da stori primerne sklepe. Zaradi ljudskih potreb, zaradi ljudskih interesov so predlagali, da nadaljuje parlament, čigar člani dobivajo ves čas počitnic svoje diete, zakonodajno delo. Parlament je sklican, ali na dnevni red prve seje je predsednik dt. Sylvester sporazumno z vlado postavil reformo državnozborskega opravilnika. Noben pameten ne taji, da je tudi to lep in zanimiv predmet. Ali zaradi opravilnika ne bi bilo nikomur prišlo na misel sklicati parlament predčasno. Od poslancev, ki pridejo v četrtek na Dunaj pričakujejo ljudske množice vse kaj druzega. Zaradi tega Vas vabimo, delavci in delavke, na javen ljudski shod, kjer hočemo povedati, da pričakujemo od državnega zbora kaj druzega kakor nove opravilnike in brambne predloge. Prihitite v nedeljo ob pol 3. popoldne vsi na shod, kjer povemo, da zahteva izmučeno ljudstvo brez zamude takega dela od poslaneev in od vlade, ki more kmalu in resnično pomagati proti draginji. Shod bo na vrtu »Narodnega doma in Vaša udeležba naj mu poda pravi značaj ljudske manifestacije. Ni treba mnogo besed, zakaj r tem velikem boju je bilo povedano že vse, kar je bilo potrebno. Ali treba je takorekoč zadnjo uro dokaza, da ne gre za pusto agitacijo, ne za golo strankarstvo, temveč da so naše zahteve v resnici zahteve trpečega delavskega ljudstva. Ta doka« bo tem močnejši, njega vtisk in učinek tem večji, čim številnejša bo Vaša Udeležba. Vaše število mora v nedeljo govoriti. Množica je zgovorna sama po sebi. Množica iropooira, tudi kadar ^e nema. Naša nedeljska manifestacija bodi resen opomin vladi in parlamentu; znamenje, da stoji ljudstvo na straži in da pazi, kaj se dela tam, kjer mešetarijo o usodi množic. Ni treba, da bi Vas upozarjali na disciplino, ki je od nekdaj ponos ljubljanskega in okoličanskega zavednega delavstva. Tudi pri nedeljski manifestaciji bodo naši reditelji skrbeli za red in varovali ugled delavske organizacije, delavsko ljudstvo pa bo, kafcor že neštetokrat, pokazalo, da ni treba za njegove prireditve ne policije ne žandarmerije. Delavke! Delavci 1 Pridite v množicah ! Bodite pravočasno na mestu! Organizacija in delavski boj. — V edinosti je moč! Ako so mnogi stari reki popolnoma neopravičeni in samo zaradi njihove visoke starosti spoštovani, ne moremo reči tega glede na gornje besede, katere so tudi dandanes skozinskoz resnične ter morda ostanejo veljavne za vse čase. — V edinosti je moč — to je tudi podlaga socialistične taktike; ustvariti edinstvo delavnega ljudstva je važna naloga praktičnega socializma. Dokaz za to ni težak: v naši raz-kosauosti je naša slabost, naša moč mora biti torej v naši združitvi. Ali morda kdo dvomi, da smo slabi, ker nismo zedinjeni? Slabost proletariata je vendar preveč očitna. Kamor se ozremo, jo vidimo. Trpljenje nešte-vilne množice govori glasno, da smo slabi, kajti če bi bili močni, gotovo ne bi tako trpeli. Toda slabi smo po vsem po nepotrebnem; slabi smo le toliko časa, dokler to sami hočemo. V trenotku ko hočemo, smo močni, še več: Kadar je naša volja, postanemo naj-večja moč tega sfeta, kateri se ne more nič upreti. Kapitalisti so pač lastniki vseh strojev in sploh vseh naprav, katere so potrebue za izdelovanje življenskih sredstev: hrane, obleke, stanovanj, učnih sredstev itd. Toda v resnici niso neomejeni gospodarji teh naprav, kajti brez delavcev so vsi stroji za nje mrtvi. In od delavcev je odvisno, kako ti stroji delajo in če sploh delajo. Jasno je torej, da so pravzaprav delavci bolj gospodarji nego lastniki sami. V tem leži največja moč delavnega ljudstva. Dokler ono hoče, se vrte kolesa, kade dimniki, ako delavci več nočejo, je vbo zaman. To ni nič novega. Stavke so sredstvo, katero delavci pogOstoma rabijo, toda priznati moramo tudi, da čestokrat ta gospodarski boj izgube in slučaji niso redki, da se položaj delavcev po takem poskusu poslabša. Ako iščemo vzroke, moramo priti do prepričanja, da škoduje štrsjkujočim dc-lavcem največ premala gospodarska moč in pomanjkanje sloge. V trenotku, kadar delavci sklepajo štrajk, so navadno vsi navdušeni za boj. Ako je položaj tak, da se mora boj v kratkem času odločiti, je dobro. Ako traja stavka dlje časa in zmanjka sredstev za podporo štrajknjočih, je slaba, ker pri mnogih izgine pogum; skrb za družino postane močuejša od prvotuega namena, posamezniki pozabijo ua solidarnost in vstopijo v delo boječ se slabih posledic To pa potem škoduje ostalim tovarišem; oni, ki so bolj omahljive narave, slede in kadar je čvrsta veriga delavcev pretrgana, je pogostoma štrajk tudi že izgubljen. Kakor za vsak boj, je treba torej tud za tega priprave, tembolj ker se nahaja gospodarska moč večinoma v rokah nasprotnik ov. A kdo naj te priprave izvede ? Posameznik ne more pričeti štrajka, to je gotovo jasno. Za tak boj je treba cele vojske, dobro pripravljene vojske z vsemi sredstvi in — z dobro organizacijo. A oiganizacija se ne more izvesti kar Čez noč. Za njo je treba mnogo dela, čvrstega, zavednega dela, katero mora obsegati vse one, katerih se tiče boj ki pride danes ali jutri. Delavsko ljudstvo se bori dandanes tudi na političnem polju. Odo zahteva volilno pravico, tiskovno evobodo, pravo zborovanja in združevanja, ali vedeti moramo in nikdar ne smemo pozabiti, da se bo delavski boj končno odločil na gospodarskem polju. Kar se v politiki pribori, mora služiti samo v ta namen, da se učvrsti moč proletariata za gospodarski boj Ako se pribori n. pr. pravica združevanja 0 politiko — dobro; toda vedno je treba imetji pred očmi svrho, tukaj torej pravico združevanja, katera mora delavcem omogočiti organizacijo. A namen organizaciji mora biti zopet gospodarski boj. Organizacija mora ustvariti ouo edinstvo delavnega ljudstva, brez katere je vsako delovanje za njegovo osvoboditev nemogoče. Organizacija mora dramiti in vzbujati poučevati in izobraževati delavce, ona jih mora zdramiti, da začno s svojo glavo misliti, s svojimi očmi gledati v svet in končno s svojimi rokami poprijeti delo svoje rešitve. V današnji razkosanosti smo slabi. Kapitalisti postopajo s „svojimi“ delavci, kakor se jim poljubi. V edinstvu smo močni, nepremagljivi. Toda to edinstvo ustvariti je jako težko delo, če je delavno ljudstvo tako nezavedno, da ne pozna vzrokov svoje bede. Kdor ne pozna vzroka svojega položaja, tudi ne more poznati sredstev za pomoč. Zato mora biti vzbujanje in izobraževanje ena glavnih nalog delavske organizacije. A končna svrha organizacije mora biti boj, ki naj zdrobi gospodarske verige, s tem pa tudi duševne. NOVICE. * Zagrebški sodrngi imajo v nedeljo ob 10. dopoldne na vrtu „Kola“ velik shod proti draginji. * Hrvaškega Igralca Andrljo Pijana so včeraj popoldne v Zagrebu pokopali. Pogreb je bil sijajen in udeležba velika. * Avtomobilska nezgoda v Budim* pešti. V četrtek ponoči se je zgodila v Budimpešti težka avtomobilska nesreča. Vsled slabe razsvetljave je zadel neki avtomobil pri neki novi stavbi v težek tram, ki ga je nosilo osem delavcev. Tram je podrl delavce na iUKSIM UOKKiJ: Mati. Socialen romam v dveh delih. — Ne hudo... le motno je vse... — je odgovoril Ivan, zmedeno potegnil odejo k podbradku in pomežiknil z očmi kakor od jarke svetlobe. Opazivši, da noče jesti v njeni navzočnosti, je Saša vstala in odšla. Ivan je sedel na postelj, pogledal za njo in dejal: — Kako je lepa! ... Njegove oči so bile svetle in vesele, zobje drobni in krepki, glas se mu še ni ustanovil. — Koliko ste stari ? — je zamišljeno vprašala mati. — Sedemnajst let . . . — Kje žive starši? — Na kmetih . . . a jaz sem že od desetega leta tu . . . šolo sem dokončal, pa sem prišel — sem I A kako je vam ime, sodru-žica ? Ta beseda je mater zmerom genila. Tudi sedaj je smeje vprašala: — Zakaj hočete vedeti? Mladenič je v zadregi molčal, potem pa ji je razložil: — Glejte, študent našega krožka ... ki je čital z nami . . . nam je pravil o materi delavca Pavla Vlasova . . . veste, o demonstraciji prvega maja? Mati je pokimala z glavo in poslušala z napeto pozornostjo. — Prvi je on vzdignil odkrito zastavo naše stranke 1 — je ponosno dejal mladenič, in njegov ponos je odmeval v materinem srcu. — Mene ni bilo zraven. Nameravali smo tu prirediti demonstracijo — pa se ni posrečilo ! Premalo nas je bilo tedaj. Ampak letos bodete videli! Zaletelo se mu je od razburjanja; v mislih na bodoče dogodke je mahal z žlico po .zraku in nadaljeval: — Torej mati Vlasova, pravim ... je tedaj pristopila k stranki . . . Pravijo, da je ženska . . . čudovito! Mati se je široko zasmejala, prijetno ji je bilo slišati navdušeno pohvalo mladeniča. Prijetno in sitno. Hotela mu je reči: Vlasov-ka sem jaz! ... pa se je premagala, pa je z mehkim nasmehom, z bridkostjo dejala sama sebi: — Eh, kako si neumna! . . . — Več morate jesti ... da prej okrevate za dobro stvar! — je vjkliknila nemirno in se sklonila k njemu. — Naša stvar potrebuje krepkih, mladih rok, čistega srca poštenega razuma ... S temi silami premaga vso zlobo ... Duri so se odprle, zadišalo je po vlažnem jesenskem hladu. Sofja je vstopila rdeča, vesela. — Vohuni hodijo za menoj, kakor snubači za bogato nevesto; na besedo! Odtod moram ... Kaj je z vami, Vanja ? Dobro ? Kaj pa Pavel, Nilovna? Ali je Saša tu? Kadila je cigareto, izpraševala in ni čakala odgovorov; mater in mladeniča je božala s prijaznimi pogledi svojih sivih oči. Mati jo je ogledovala in si mislila smeje: — Tudi jaz Bem prišla med ljudi . . . med dobre ljudi! Znova se je sklonila k Ivanu rekoč: — Le kmalu okrevajte, sinček! Odšla je v jedilnico. Tam je Sofja pripovedovala Saši: — Tristo izvodov ima že gotovih! S takim delom se pokonča ! . . To je junaštvo! Veste, Saša, največja sreča je, živeti sredi takih ljudi, delati z njimi . . . — Da! — je tiho pritrdilo dekle. Zvečer pri čaju je Sofja rekla materi: — Nilovna, zopet boste morali na deželo .. • — Zakaj ne! Kdaj pa? — čez tri dni — ali utegnete? — Dobro . . . — Peljite se raje! — je tiho svetoval Nikolaj. — Najmite poštne konje in pojdite po drugi poti, čez nikolski okraj ... Obmolknil je in namrščil čelo. To se ni podalo njegovemu obrazu in je nelepo in nekam čudno izpremenilo njegov izraz. — čez Nikolsko je daleč 1 — je pripomnila mati. — In drago je z vozom . . . — Veste kaj . . . — je nadaljeval Nikolaj. — Jaz sem sploh proti tej poti. Nemiri so . . . nekaj ljudi so že zaprli, tudi nekega učitelja so že ugrabili, treba je opreznosti ... Dobro je, če počakamo nekaj časa . . . — To ne bo minilo! — je dejala Vla-sovka. — Sicer pa pravite, da ne mučijo ljudi? — In zasmejala se je. Sofja je potrkala s prsti po mizi in pripomnila : — Važno je, da ne prenehamo z razširjanjem literature . . . Ali se ne bojite poti, Nilovna ? — jo je vprašala. Mati se je čutila užaljeno. — Kdaj pa sem se bala? Tudi prvič me ni bilo strah ... in sedaj naj ... — Ne da bi končala stavek, je sklonila glavo. Vselej, kadar so jo vprašali: Ali se ne bojite? Ali vam je prav ? Ali utegnete ? je čutila v podobnih vprašanjih prošnjo; zdelo se ji je, da se ljudje napram njej drugače obnašajo kot med seboj. Kadar so nastopili dnevi, bogati dogodkov, so jo izprva vznemirjali s svoje naglico in razburljivostjo, a kmalu se je privadila na naglico, in njeno srce je pod sunki teh vtiskov žejalo po delu . . . Tako razpoloženje jo je navdajalo tudi ta dan, in tem neprijetnejše jo je dimilo Sofjino vprašanje. — Po nepotrebnem me. vprašujete, če se bojim; — je vzdihnila. — česa naj se bojim . . . boje naj se ti, ki imajo kaj ... a kaj imam jaz ? Le sina . . . Zanj sem se bala... muk sem se bala žanj ... in tudi zase . . • a če ne mučijo ljudi, potem ni vzroka za bojazen. — Užaljena ste! — je vzkliknila Sofja. _______________________ (Dalje.) tla. Eden je bil takoj mrtev, trije pa težko poškodovani. * Strela udarila v šolo. V Blagaju pri Mostarju je bila te dni huda nevihta. Strela je udarila med poukom v šolsko poslopje in poškodovala mnogo šolskih otrok. Enemu učencev je poškodovala nogo, drugemu je strela ožgala levo roko. Dvema učencema pa so prizadejali stekleni drobci razbitih šip, — strela je udarila skozi zaprto okno — občutne rane Več učencev je ležalo vsled strele omamljenih po tleh; vendar se je učitelju posrečilo, da jih je spravil k zavesti. Tudi šolsko poslopje je bilo po streli znatno poškodovano. * Osemnajst deklic utonilo. V vasi Basard blizu Kronstadta na Sedmograškem se je opolnoči kopalo 20 rumunskih deklet v reki Atlota po nasvetu domačega župnika, ki jih je utrdil v stari vraži, da jim to kopanje pomore do moža. Ker je na onem mestu voda zelo deroča, jih je reka odnesla in je osemnajst deklet utonilo. * Prva diplomatka je gdč. dr. Klotilda L u i s i. Mlado doktorico prava je pred nekaj dnevi imenoval predsednik urugvajske republike v Južni Ameriki za atašeja pri poslaništvu v Bruslju. * O avtomobilski nesreči t Parizu, ki smo jo včeraj omenili med zadnjimi vestmi, se naknadno poroča, da je bila katastrofa veliko večja, nego je bilo soditi po prvih vesteh. Zgodila se je nesreča na mostu de 1’ Arche-vechč, ki premostuje južni rokav Seine, tekoč izpod otoka Citč, na katerem je znana velika cerkev Notre Dame. Deset minut pred 5. popoldne je prihajal avtomobilni omnibus (tako-zvan avtobus), na katerem so bili vsi prostori zasedeni, od botaničnega vrta. V nasprotni smeri, od trga Batignolles, je prišel drug omnibus, kateremu se je hotel prvi izogniti. Krenil pa je prehitro, tako da je prišel na tro-toar mostu in se šiloma zaletel v ograjo, ki se je kar zdrobila. Komaj trenotek je trajalo in omnibus z vsemi pasažirji je bil v reki. Mt-d občinstvom je nastala grozna panika. Nekateri moški so poskakali v vodo reševat. Kmalu je prišla tudi požarna bramba na pomoč. Posledice katastrofe so bile grozne. Po nekaterih vesteh je 17, po drugih 20 mrtvih. Skoraj vsi drugi pasažirji so poškodovani. Samo dva moška sta se zadnji hip rešila, ker sta skočila iz avtomobila. * Nova mornariška nezgoda. Pri vajah torpedovk v višini otokov Hyeres je torpedni razdiralec „Mousqueton“ trčil s podmorskim čolnom »Trudent". Obe barki sta močno poškodovani, Mousqueton je neraben. * Carnegie za civilne junake. Ameri-kanski milijarder Andrew Carnegie, ki je nabral svoje ogromno premoženje z najdrznejšimi špekulacijami in z brezobzirnim izkoriščanjem delavcev, je dal italijanskemu krtdiu 750.000 dolarjev na razpolago, da jih porabi za nagrade, ki naj bi se izplačevale za junaška dejanja v civilnem življenju. No, na tak način bi znal marsikdo biti .človekoljub". * Nesrečni svatje. O železniški nesreči v Ameriki, o kateri smo poročali v torek, se še javlja: V Nenhni v državi Visconsiu (Severna Amerika) je na križišču zadel železniški vlak ob »lojtrski" voz, na katerem je sedelo 32 domov vračajočih se svatov; 13 oseb je bilo takoj na mestu mrtvih, 8 pa jih je bilo Grešna ljubezen. (Prva predstava v slovenskem gledališču dne 28. septembra.) .Tristi amori" je v originalu naslov Gi-acosove drame, ki je prišla suoči tudi na naš oder in ta naslov pove res, kar ima povedati. Na nekaterih nemških gledališčih so jo krstili za „Stlndige Liebe" in tako je imenovana tudi na našem gledališkem listku: Grešna ljubezeu. Ali to se ne vjema. .Tristi amori" je drama malomestnih in malomeščanskih razmer. Gia-cosa se tukaj ne bavi s problemom prešestva in greha, temveč slika res tužno ljubezen malih, plačljivih ljudi v mali okolici, kjer ni ne širokega obzorja, ne velikega dela; ljudje opravljajo svoje posle po uri in po navadi, ples v klubu je dogodek za družbo, sosed ve, kaj se kuha pri sosedu, in če v tem ali v onem zakonu ni kaj v redu, šepeče in klepeče vso mesto, le tisti, ki so prizadeti, seveda ne opazijo ničesar. V tem milieuju se ljudje pozivajo na dvoboj' če je kdo koga pocukal za rokav, pa se ne bijejo in to je nazadnje vseeno. In drame življenja se vlačijo ob tleh. Ljudje trpe, pa ne znajo napraviti konca; čutijo, da bi bilo treba kaj ukreniti, pa se ne morejo odločiti nikamor, imajo želje, pa ne volje, jezo, pa ne moči. Tu se drame ne kon-čavajo in ne rešujejo. Tu je življenje tužno in ostaja tužno, ali tragedija se ne razvije iz njega. Slikati milieu in ustvarjati atmosfero — to so sploh glavne lastnosti Giukeppe Giacosa, starejšega italijanskega pisatelja (rojen je bil 21. oktobra 1847.), ki pa se sme zlasti z deli svoje poznejše dobe prištevati modernim av torjem. V svoji mladosti je bil odvetnik, pa se je že takrat učil gledati ljudem v dušo. težko ranjenih. Voznik in nekaj gostov je ostalo nepoškodovanih. Prah in gosta megla sta bi a vzrok nesreči, ker voznik ni videl prihajajočega vlaka. Več svatov pa je vlak s tako silo treščil z voza v bližnjo čuvajnico, da so predrli lesene stene. Ponesrečenci so bili večinoma Poljaki. * Koliko je premoga na zemlji ? Na kongresu nemških naravoslovcev in zdravnikov v Karlsruhe je pred kratkim predaval prof. Englers o premogu in njega važnosti za na-dalnji razvoj industrije in podal tudi statistiko premogovih zakladov. Koncem leta 1908 so cenili v Evropi okrog 700 milijard ton premoga ; od te orjaške množice odpade na Nemčijo 416, na Anglijo 193, na Belgijo 20, na Francijo 19, na Avstro Ogrsko 17 in na Rusijo 40 milijard ton. Zedinjene države Severne Amerike posedujejo ok.og 680 milijard ton premoga; na celi zemlji pa cenijo množino premoga na 3000 milijard ton. Nemčija ima svojega premoga še za 8000 let, Anglija za 700, ostala Evropa za 900, Severna Amerika za 1700 let. če vpoštevamo tudi rjavi premog, so leta 1909 izkopali na vsej zemlji 1100 milionov ton premoga. Svoji k svojim. Znano geslo .Svoji k svojim" se razlega po slovenskih krajih. Govori se o narodni osamosvojitvi na gospodarskem polju, a misli se na boljši dobiček domače buržoazije. Saj je naravno: čim manjša je konkurenca, tem boljši profit. Nikakor ne zamerimo slovenskemu meščanstvu, če varuje svoje razredne interese s tistimi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Vemo sicer, da je popolna narodna emancipacija na gospodarskem polju v dobi velekapitalistovskega proizvajanja velika fraza, kajti česar Slovenci ne producirajo sami, bodo kljub vsem geslom kupovali drugod, kakor kupujejo tudi veliko večji narodi svoje potrebščine na svetovnem trgu. Toda meščani naj si urede svoje kupčije, kakor znajo, le od delavstva naj ne zahtevajo, da bi verjelo v ideale, kadar gre za čisto materi alna vprašanja. Kupčija je kupčija, o narodnosti so nam pa sicer peli drugačne pesmi. R»zglasili so torej parolo .Svoji k svojim". Delavstvo jim tega ne šteje v greh, ampak noče nič druzega, kakor da se more tudi samo ravnati po tem geslu. .Delavec k delavcu" — to je v delavski jezik prestavljena govorica buržoazije. Tega gesla pa se morajo delavci tembolj zavedati, čimbolj se meščanske stranke trudijo, da bi zamazale dejanske razmere. S .skupnimi" interesi bi buržoazija rada zakrila svoje razredne interese. Ampak kar je, je, in se ne da utajiti. Skupnih narodnih interesov ni narodua demokracija nikdar tajila; ali pravi narodni interesi rastejo na polju kulture. Kulturne interese slovenskega naroda pa bo morala socialna demokraciia braniti proti tistim, ki hočejo delavce zapeljati s pretvezenimi .narodnimi" interesi Gospodarska vprašanja so, naj obrača buržoazija to reč. kakor hoče, razredna vprašanja. če za skupnost vneli gospodje taje, pa poskusimo. Saj imamo tudi nekoliko slovenskih podjetnikov v Ljubljani, na Kranjskem, v Trstu, v Istri, na Štajerskem in na Koroškem. Naj zboljšajo svojim delavcem iz narodne solidar- čeprav ni vedel takoj natančno, kaj početi s svojimi sposobnostmi, so vendar že prva njegova dela kazala ne vsakdanjo samostojnost. V Italiji je doživel v sedemdesetih letih velik uspeh z dramo .Partija šaha", kar ga je očit no spodbudilo, čimdalje bolj se je emancipiral od starih tradicij, ki štrle kakor petrefakti v sedanjost, boljinbolj se je poglabljal v življenje in se postavljal na realua tla. Obenem si je pridobil veliko tehnično izurjenost, ki zasluži resnično priznanje zlasti v taki drami, kakršna je .Tristi amori". Treba je velike ustvarjajoče in upodabljajoče moči, da se more iz take obrabljene snovi na taki navidezno nedramatičui podlagi izdelati drama, kateri se mora ne glede na te ali one pomisleke brezpogojno priznati umetniška veljava in ki more od začetka do konca držati zanimanje gledalca na vrvici. Po stanovanju odvetnika Cailija mora plavati gosta, težka atmosfera; življenje teh ljudi se more videti skoraj brezbarvno, dolgočasno. Skoraj bi dejal: Ta drama mora biti dolgočasna ; ali če je njen prostor na odru ne sme učinkovati dolgočasuo ... To se je Giacosi popolnoma posrečilo; in kdor more rešiti tako nalogo, je umetnik. V .Tristi amori" ni .junaka". Samo navadni ljudje nastopajo, vsakdanji ljudie, ne posebno hudobni, ne posebuo plemeniti, po srednji meri prikrojeni egoisti, ki še v svojem egoizmu ne moreio postati veliki. Ginlio Carli je odvetnik, ki je začel v siromaŠuih razfoe-rah, pa bi rad .prišel naprej". Ob sami misli na bodočnost ne užije nič sedanjosti, Priden delavec je, ali menda ne iz posebne ljubezni do svojega dela, ne iz notranjega nagona, temveč ker mora človek v njegovem položaju delati, da zasluži deoarja za vsakdanie potrebe in za hčerkino doto. Delati in varči ti. nosti mezde tako, da bodo zaslužili toliko, kolikor zaslužijo delavci enakih kategorij, recimo na Nemškem; naj regulirajo delovni čas kakor na Angleškem. Potem bomo videli, kaj je z narodno solidarnostjo. Ampak doslej vemo, da je velik del slovenskih podjetnikov v in-ternacionalni zvezi delodajalcev. Kadar je bila v Ljubljani kakšna večja, n. pr. mizarska stavka, so se dali vsi slovenski podjetniki komandirati od nemškega ravnatelja nemške kranjske stavbinske družbe. Menda še ni pozabljeno, da jo ljubljanska gostilničarska zadruga brez pomisleka stopila v zvezo z nemškim pivovarniškim kartelom in nabrežinski kamnoseki znajo natančno povedati, kako so ondotni slovenski podjetniki pometali slovenske delavce na cesto in najeli italijanske stavkokaze. Gospodje znajo dobro računati. Slovenski delavec bodi .narodno-solidaren" s svojimi izkoriščevalci, oni so pa lahko razredno solidarni s svojimi stanovskimi tovariši kateregakoli naroda in katerekoli vere. Samo tedaj, kadar je konkurenca nekoliko težja in so z drugimi kapitalisti kaj sprti, postanejo .narodni". Tedaj naj slovenski delavci slovesno izjavijo, da sc dajo samo od slovenskih izkoriščevalcev izkoriščati. Naj le računajo. Ampak delavci bodo računali po svoje. Velja naj: Svoji k svojim. Delavec k delavcu. Predvsem v organizaciji. Delavci imajo svoje gospodarske interese, ki se ne dajo izravnati z interesi izkoriščevalcev. Gospodarsko sodelovanje izkoriščanih z izkoriščevalci je norost. Delavec ne more iskati koristi drugod kakor v delavski organizaciji. Tudi na kupčijskem polju mora veljati to geslo. Kjerkoli je mogoče, naj delavec kupuje sam pri sebi, to se pravi, tudi kot k o n z u -m e n t j e se morajo delavci organizirati, da prihranijo pri sebi dobiček, ki ga sicer vtika v žep profitar, naj je Nemec ali pa Slovenec. In če se delavstvo s strokovnimi, konzumnimi in političnimi organizacijami okrepča, se bo tudi kot producent organiziralo v produktivnih zadrugah. Tedaj bo najlepše izvedeno geslo .Svoji k svojim". A tedaj bo delavstvu tudi mogoče, da bo uspešno delalo za tiste naloge, ki so res narodne. Naše delavsko ljudstvo je izstradano; odkod naj kaj vzame za šole, za uraetuine, za literaturo, za gledališče, za koncerte? To so narodni interesi. Izobražen, duševno močan mora biti narod, da more tekmovati z drugimi. Ali kdo mu daje kulturne moči ? On naj d a j e svojo delavno moč za počen groš iz .narodne solidarnosti", kadar pa z a h t e v a kaj v imenu narodne solidarnosti", tedaj .Kranjec moj mu osle kaže". Razredni boj ni fraza. Dokler izkoriščevalci ne odnehajo od njega, ne morejo odnehati delavci. Razredni boj je živa potreba slovenskega naroda, ki je v ogromni večini proletaričen narod. Ce zmaga delavstvo v razrednem boju, je šele narod dovolj močan za višje narodno življenje. Danes razume tudi slovenski delavec, da potrebuje v tem boju zaveznikov, katerih ne dobi nikjer, kakor pri razredno zavednih, socialističnih delavcih vseh narodov. Delavska mednarodnost je pogoj za narodni napredek Slovencev. Pošljite naročnino, če je še niste! Njegovi ženi bi bilo ljubše, če ne bi bilo treba tako varčevati; rada bi imela novo pohištvo; najbrže tudi lepše toalete in nakit. Toda to so želje. Žalostno je, da se ne izpolojujojo, ali Emma ni izmed tistih žena, ki imajo veliko hotenje in lahko postanejo velike grešnice. Košček sreče si je ukradla, pač tudi najbrže le zato, ker je bila prilika tako ugodna, tako mikavna, ker se je greh kar sam nastavil. Fabricio Arcieri je tovariš njenega moža, vsak dan v njegovi pisarni, v njunem stanovanju Prijatelj njenega moža, njegov ljubljenec. Ali kaj se oua zaveda velikosti izdajstva? Le tega se zaveda, da mora neprenehoma trepetati. Vse njeno življenje je strah Vsak poljub in vsak objem je plašen. Vsak korak in vsak šum je žaganje. Skrivati se je treba pred možem, pred posli. Pa da ne bi kaj zaslutili ljudje ... ki že davno več nego slutijo. To ni sladkost skrivnosti; le večen mrak je. Tristi amori' Eine trtibselige Liebe! Turobna ljuba v — bi se nemara hrvaško najbolje reklo. Močni značaji bi razvozlali tako ali pa tako, ali pa bi razsekali vozel. Kako se je Carliju zjasnilo, je nazadnje vseeno. Namesto slučaja s falzifikacijo njegovega podpisa na grofovi menici bi bil lahko drugačen slučaj odstranil mreno z njegovih oči. Vse bi se končalo ravno tako, to se pravi, ne bi se pravzaprav nikakor končalo. Ema ne bi nikdar imela moči, da bi odšla od doma, kakor ni imela moči da bi se bila ločila od Fabricija. A Carli ? Ce bi žena sama odšla . . . pa bi bila pač odšla; da mu le ne vzame otroka. Bulje je. da ni odšla Zakaj otrok bo potreboval mater in sitnega razlaganja ne bo treba. Carli zna besneti, zna jokati; ne udari, ne ubiie, ne spodi žene, ali tudi ne odpušča in ne pozabi. Pod eno streho bosta živela, pa Ljubljana in Kranjsko. — Naloga vseh ljubljanskih ln oko-llčanskih sodrngov je, da pridno agitirajo za nedeljski shod. Popoldnevna ura se je določila nalašč na željo delavskih žena, ki se dopoldne zaradi domačega dela ne morejo udeležiti shoda. Stranka jim je hotela dati priliko, da se tudi one udeleže te manifestacije, ki se jih ne tiče nič manj kakor moških, deloma pa še bolj. Delavci naj torej upozore žene na to priliko. Popoldne je dosti dolgo, da ga bodo po shodu lahko porabili za razvedrilo. Za večje izlete je čas itak že pri kraju, tisto uro, ki je potrebna za shod, pa lahko žrtvuje vsak, komur je na tem, da izrazi delavstvo svoje mnenje o draginji. Nekatere vesti javljajo, da se je med Avstrijo in Ogrsko doseglo zbližanje, da bo dovoljen uvoz argentinskega mesa in da pride iz Srbije 16.000 zaklanih prašičev. Neki dunajski list trdi, da so v najvišjih krogih spoznali potrebo mesnega uvoza in da je to uplivalo tudi na ogrsko vlado. Ali s tem še niso rešena vsa vprašanja. Tudi stanovanja in industrijski produkti delajo delavstvu velike skrbi in če se je doslej res kaj doseglo, se gotovo ne bi bilo, ako bi bilo ljudstvo molčalo. Kdor ne kliče, ga ne slišijo, kdor ne trka, mu ne odpro. Zato je treba, da potrkamo na vrata parlamenta, da se ne bodo odpirala samo militarizmu, ampak najprej ljudstvu. Zatorej na delo za naš shod! — Na važno konferenco, ki bo v petek ob 8. zvečer v društvenih prostorih (Še-lenburgova ul. 6 II, nagstr.), vabi vse podružnične odbore, ljubljanske in okoličanske zaupnike ter odbornike strokovnih organizacij. Osrednji odbor »Vzajemnosti". — Z liberalnega močvirja v Spodnji Šiški. Sodružica iz Sp. Šiške nam piše: Pri zadni občinski volitvi je tudi mene radovednost gnala na ulico, da sera si ogledala vso stvar. Vtisi, ki sem jih odnesla, niso najboljši. Na-glašara, da nisem v množici nikjer slišala socialistov, da bi blatili svoje nasprotnike, pač pa je naroduo-napredna jara gospoda obmetavala nas socialiste z Dajsmrdljivejšimi lažmi in najnemarnejšimi psovkami. Pristopila sem k večji purgarski družbi, kjer so mi bili vsi razen ključavničarskega mojstra g. Kmeteca neznani, s hudo vnemo in z veliko slastjo so ravno mlatili po rdečkarjih : zlagani kompromis z nemškimi nacionalci, krvava nedelja na Dunaju — vse, prav vse naj bi pomagalo smešni šišenski purgariji, da spleza po delavskih hrbtih na občiuskega konjiča, Drugje je besedoval modrijan drobne glave in širokih ust: »Ce mi boljši nočemo dati delavcem dela, morajo od lakote pocrkati". Ali čujeto, delavci, od-d anes naprej ne garate več za kapitaliste, na robe, oni delajo za vas. (Ali je nemara krompir zato tako drag, ker ga sade in kopljejo tako žlahtne roke?) Ali možakar se ni ustavil pri tej modrosti, pogumno je šel korak naprej rekoč: »Najbol jše je, če še nocoj napravimo sredi Šiške velikansko grmado, če zmečemo nanje vse socialne demokrate in sežgemo te hinavce, te goljufe, te pse . . .“ (Zmotiti se je pozabil, da bi jim bil rekel: ljudje!). Na najmanjši ugovor iz liberalnih vrst ni naletela ta surovina, ki ne bosta živela skupaj . . . »Tristi amori" je drama filistrskega življenja. Premiera na slovenskem odru je pokazala mnogo lepeg;a in bi jo prišteli bolšim, vendar pa ne najboljšim predstavam. Naši igralci pa imajo sposobnosti, da bi 10 lahko Še znatno dvignili. G. N u č i č kot Carli je bil v celoti dober, v nekaterih momentih odličen. V drugem dejanju se je jako visoko dvignil, ko je začel slutiti in nazadnje spoznal. Zlasti je njegova mimika tukaj živo izražala, kako se mu rode misli pod lobanjo in kako ga preletavajo nenadni občutki. Vendar bi iz svoje vloge lahko še marsikaj izčrpal, kar se mu bo gotovo posrečilo, če se še nekoliko globje zamisli vanjo — Emo bi kazalo nekoliko drugače interpretirati, nego je storila ga. Danilova, ki je pač igrala jako lepo in po svojem osnutku tudi dosledno, njena Ema je bila že od začetka preveč objakana in njeno vedenje napram možu in ostali okolici vendar premalo pretvarjajoče. Žalosten moment njenega ljubavnega življenja tiči zlasti tudi v tem, da se mora vedno pretvarjati, da mora igrati komedijo, ki presega njene moči. O g. Skrbinšku bi bilo reči, da je bil dober, če ne bi bila vloga nekoliko tuja njegovemu značaju, kar je pač težko premagati. Tako je bil tudi g. Danilo dober, ali bi se moral bolj spominjati, da ima — kakor pravi njegov sin — aristokratske allure. Kanettijevo vlogo je prav dobro absolviral gosp. B u k š e k ; nepotrebno je bilo podčrtavanje nekaterih besed in stavkov, ki so pač značilni, ki pa jih izreka povsem naivno. Malo vlogo služkinje je dobro opravila gdč. B a -k a rj e v a. Morda se zmenimo o predstavi še po reprizi. —an. nosi r Šiški veliki zvonec, jaz sem pa ogorčeno pokazala tej gosposki sodrgi hrbet: usi-ijiv alkoholski duh mi je razodeval, da tudi moje telo ni varno pred to neolikano drhaljo — Štepičevo vino in »narodna zavednost" sta jim popolnoma omračila um. Prav toplo priporočam liberalnim kolovodjem, da napravijo konec tej posirovelosti v svojih vrstah, da vzdignejo svoje ljudi iz blata, v katerega se vse globokejše pogrezajo. — Vse to je gola in Čista resnica, storila sem le svojo dolžnost, da sem pokazala javnosti, s kakšnimi neprodirnimi •deskami 'imajo nekateri Šiškarji zadelane še svoje oči. S tem končam svoje vrstice, ki so prve iz mojih rok, ne vem pa, ako so zadnje. (Upamo, da niso zadnje 1 Op. ur.) — Ib tobačne tovarne nam prihajajo neprenehoma tožbe o čudnih razmerah, ki vladajo v tem erarnem podjetju. Razdelitev dela je naravnost pod psom. Tako je v skladišču pri splošni manipulaciji vpisanih okolo 80 delavcev, faktično pa jih dela v tem oddelku le 30—35, vsi ostali pa so dodeljeni drugim oddelkom. Tisto delo, ki je določeno za 8o ljudi, mora opravljati 35 delavcev. Po zimi se pa še to število skrči za 8 mož, dočim se delo še .pomnoži, ker je treba spravljati sneg z dvorišča. Delavstvo gara na tem oddelku kot črna živina, predstojnikom je pa še vse premalo. Apeliramo na vodstvo tovarne, da napravi tem nerednim in neznosnim razmeram enkrat kraj in konec in da določi za skladišče toliko ljudi, Jtolikor jih spada k splošui manipulaciji, da ne bo delal kakor doslej, eden za dva. če ima država polna prgišča denarja za drednate in kanone, je tudi poštena razdelitev dela v to bačni tovarni ne spravi na kaut, tem manj, ker bo v tekočem letu iztisnila okroglih 70 8e nekaj kregal nad njim in mu šiloma nove hlače, ki jih je bil kupil Urbančič na sejmu. Ker je stari Urbančič vpil, mu je prišel na pomoč Djegov sin Nace, ki je slišal vpitje. Tega se je Kolenc zbal in zbežal s hlačami. Ni še pojasnjeno, ali je morda mislil Kolenc, da ima stari Urbančič s seboj denar za prodane vole in če mu je mislil vzeti ta denar — ali je bil le jezen na Urbančiča, ker ga je zbadal ali pa je morda izvršil napad iz gole nagajivosti, ker se ga je bil preje precej nalezel. Zagonetni slučaj bode že pojasnila tozadevna preiskava. Kinematograf »Ideal" Danes priljubljeni večer smeha z lepimi slikami. Jutri »Dra-ginjske demonstracije na Dunaju in pogled na opustošenja". V t rek »Žrtve alkohola", sen-zacijska drama, dolgost filma 800 m._____________ Štajersko. — Hrastnik. V nedeljo popoldne ob 3. uri se bo vršil v Hrastniku shod z dnevnim redom : Draginja in delavsko ljudstvo. — Shod proti draginji. V O e l j u bo v nedeljo L. oktobia ob 2. popoldne ljudski shod proti draginji, ki ga sklicuje organizacija socialno demokratične stranke. Shod zboruje pri »Zelenem travniku". Vse sodruge vabimo da se udeleže tega shoda, ki je važen z ozirom na otvoritev državnega zbora iu na celjske lokalne razmere. — Nadležni roparji. Iz Kozjega poročajo : Že skozi tri tedne so pravi strah iu nadlega Vodicam in drugim ob štajersko-hrvaški meji ležečim vasem mladij hrvaški roparji, ki hodijo plenit čez mejo pozno v noč. Vse jim je prav, kar jim pride v roke: denar, obleka, obutev, jedila, vino i. t. d. Navadno se obnašajo zelo drzno in groze kmetu, ki hoče klicati na pomoč, da ga takoj pošljejo na drugi svet. Samo v Vodicah so že oropali osem kmetov. Najbolj drzno so se obnašali pri kmetu C e n t r i h u. Iz kleti so mu odnesli sod vina ter so ga na dvorišču pred mim izi ili oziroma izpraznili. Orožništvo sicer marljivo zasleduje roparje, a doslej brezuspešno. Trbovlje proti draginji. Trbovlje, 23. septembra. O veličastnem protidraginjskem shodu in demonstracijskem obhodu, ki ga je priredilo trboveljsko delavstvo v petek dne 22. t. m. je »Zarja" ob kratkem že poročala; tu sledi podrobno poročilo: Shod je bil sklican na 6. uro zvečer in sicer na obširni vrt gosp. Pravdiča v Lokah. Okrog petih je kazalo, da bo nagajal dež; pričelo je rositi in marsikdo je bil že v skrbeh, da slabo vreme ostraši delavske množice. Toda okolo pol 0. je bilo vzlic rahlemu dežju videti, kako so se polagoma vile od vseh strani, kjer se nahajajo delavske hiše, dolge vrste delavcev-rudarjev, ki so hiteli na shod, neoziraje s« na blato in dež. Vrt se je začel polniti; ob tričetrt na 6. je dež popolnoma preuehal in kmalu je bil vrt. ki sprejme dobrih 1000 ljudi, premajhen. Vedno in vedno pa so prihajale nove trume, ki so postajale okolo vrta, po cestah, kjer je bilo sploh kaj prostora. Ob 6. zatuli sirena in zopet vidiš bližati se nove trume rudarjev, delavcev in delavk, ki prihajajo naravnost iz jam in iz delavnic, tako da *je nastala na zborovališču velika gueča. Ko je povzel sodrug S i t te r besedo, da otvori shod iu pozdravi navzoče, je nastala tišina, kakor da so vse te ogromne množice en« misli, ene volje. Ko je bil nato sodr. Sitter izvoljen za predsednika, je ta podelil besedo sodr. Tokanu. Sodr. T o k a n je v kratkem, toda jedrnatem govoru orisal oderuško politiko agrarcev, katerim daje vlada ne samo potuho, temveč jih naravnost podpira z raznimi premijami, subvencijami itd. Vlada naj izve — je dejal govornik — da ni samo nezadovoljno delavstvo po velikih mestih, temveč da je tudi delavstvo po deželi, zlasti v rudniških krajih ogorčeno nad umetnim pospeševanjem draginje, ki tira delavstvo v obup. V Trbovliah, ki je popolnoma delavski kraj, imamo pravico zahtevati od občinskega zastopa, da se pridruži našemu protestu ter v imenu cele te velike občine vpošlje na ministrsko predsedstvo resolucijo, v kateri bodi izražen protest proti obstoječim draginjskim razmeram in zahteva, da se vporabijo vsa sredstva za odpravo in ublažitev neznosne draginje, zato se podamo po koučanem shodu vsi na župaustvo, kjer izroči deputacija to resolucijo g županu." Na to je sodrug Sitter prečital najpoprej resolucijo, v kateri izraža trbovelisko delavstvo simpatije dunajskim sodrugom. Resolucija se glasi: »Današnji ljudski shod izraža svoje globoko ogorčenje nad tem, da odgovarja vlada na opravičene zahteve stradajočega delavskega ljudstva s puškami in bajoneti, namesto da bi nujno ukrenila vse potrebne korake v svrho ublažitve obstoječe draginje; shod izraža nadalje svojcem na Dunaju dne 17. septembra 1911 padlih žrtev kakor tudi muogoštevilnim ranjencem najglobokejše sožalje. V pričo krvavih žrtev dunajskih na shodu zbrani izjavljamo, da ne bomo preje mirovali, dokler vlada in parlament ne vporabita poštenih in izdatnih sredstev zoper neznosno draginio in dokler se resno ne odpovesta ljudstvo odirajoči carinski in trgovinski politiki." Nadalje je prečital resolucijo, ki smo je objavili že v soboto in končno resolucijo, ki naj jo odpošlje občinski za-stop predsedstvu ministrskega sveta. Vse tri resolucije so bile sprejete z velikanskim navdušenjem. (Konec prih ) Koroško. — Sodruge v Kožicah in t Crni upozarjnmo na rudarska shoda, ki bosta v nedeljo 1. oktobra. V Možicah je shod ob pol 12. dopoldne v gostilni g. TOffa, v Crni pa ob pol 3. popoldne v gostilni Franca Kruljca. Seveda sta shoda javna in ima vsakdo pristop. Poročal bo rudarski tajnik iz Trbovelj sodrug Tokan. Vsak zavedni rudar bo skrbel, da bosta oba shoda čimbolje obiskana. V sedanjem za delavce tako izredno kritičnem času je to posebno važno. — Posknšen samomor vojaka. V Beljaku se je ustrelil s službenim revolverjem neki korporal gorskega topničarskega polka št. 3. Kroglja mu je predrla desne prsi; rana je smrtnonevarna. Vzrok samomora je še neznan, kakor navadno pri vojakih. Goriško. — Izvrševalni odbor okrajne organizacije v Gorici ima svojo sejo v nedeljo, dne 1. okt. ob 10. dopoldne, v »Delavskem domu", ulica Tre Re 16. — Nihče naj ne maujka. — Podgora. V pondeljek zvečer je krajni politični odbor sklenil, da skliče z ozirom na poziv deželnega političnega odbora, protestni shod, da se s tem tudi podgorsko delavstvo pridruži manifestacijam in protestom delavstva cele Avstrije, Shod bo v p e t e k d n e 29. t. m. ob 6. zvečer v dvorani g. B r e g a u- t a. Govorila bosta sodr. dr. Tuma v slov. in sodr. C a 11 i u i v italjanskem jeziku. Politični odbor je sklenil sklicati shod ob 6. t.j. takoj po delu, da bodo imeli priliko se ga udeležili tudi delavci in delavke iz bližnjih furlanskih krajev, ki delajo v podgorski papirnici in v tržaški predilnici. Da podgorsko delavstvo ne sedi na cvetlicah, ni treba posebej omenjati, iu draginjska epidemija je zašla tudi med nas, zato je upati, da bode, shod našim razmeram primerna manifestacija. Delavci in delavke podgorske! Pridite vsi do zadnjega na ta shod, da bote slišali o pravih vzrokih draginje in se prepričali, da m tako kakor piše in pripoveduje umazano klerikalno časopisje. V petek torej vsi na shod! — Protldraglnjsba demonstracija t Nabrežini. V poudeljek 25. t. m. je bil v Nabrežini shod zoper draginjo, ki se je razvil v impozantno protidragiujske demoustracijo. Shod je bil napovedan ob 7. zvečer, toda ob pol sedmih je bila dvorana in galerija v dvorani Gruduove gostilue nabito polna. In niso bili še vsi Še so delavci prihajali in prihajale so delavske gospodinje. Ob 7. je bilo pred dvorano prav toliko ljudstva, kolikor ga je bilo v dvorad. Točno ob napovedani uri otvori ob odprtih oknih shod v imenu krajne organizacije uabrežiuske sodr F r a n d o 1 i č. Takoj nato se razvije z galerije velika ideča v črne trakove odeta zastava z napisom: »Kruha hočemo!" V dvorani zaori aplavz in klici »Kruha hočemo!" »Proč z izkoriščevalci!" se mešajo s k ici »Živela revolucija!" »Živela komuna!" »Dosti je trpljenja in stradanja!" In razburjenost je razumljiva, ako pomislimo, da je v tem malem obrtnem kraju draginja večja kot kjersibodi drugje iu da so dele dajalci ravno v pondeljek zvišali v svojih barakah kosila za 12—14 vinarjev Končno se je vendar posrečilo sodrugu Frandoliču otvoriti shod iu sta bila on in sodr. Marica izvoljena v predsedstvo. Sodr. Marica se je nato v nagovoru uaiprej spomnil dunajskih žrtev ter predlagal resoluciio, ki jo je za>adi imenovanih žrtev sprejel shod delavcev v Gradcu. Navzoči so v znameuje sožaja vstali in zopet so po dvorani zagrm li viharni klici zoper vlado, ki nam daje namesto kruha svinčene kroglje. Nato je poročal o draginji, njenih vzrokih in posledicah sodr. Regent iz Trsta. Ostro je napadal vladno politiko in od vlade podpirane zločinske izkoriščevalce hudstva, ki se ne sramujejo polniti svoje blagajne na račun ljudske bede iu ob grobovih izlakotenih delavcev Ostro je ožigosal izdaialsko postopanje raznih poslancev, ki pri volitvah obljubuj-jo, v parlamentu pa delajo zoper vs«, kar bi utegnilo počlovečiti življenje dejavstva. (Klici: proč z Gregorinom, proč s Šušteršičem, tajnikom in vladinim lokajem). V Nabrežini je pa tudi nezaslišana draginja stauovanj in je zato govornik kritiziral brezbrižnost občinških očetov, ki nimajo najmaujšega smisla za blagostanje in zdravje Občinarjev. In razburjenost je naraščala čim je bilo iz poročila jasnejše, da nima delavstvo od nedelavskih zastopnikov iu od sedanjega sistema pričakovati druzega kot bedo in trpljenje Za sodrugom Regentom je govoril v italijanskem jezika burno poz Iravljen tržaški deželni poslanec sodr. Perez Tudi on je ožigosal vladno politiko in je svoj govor zaključil z željo, da čimprej nastopi čas, ko ne bo več naša zastava v črue trakove odeta, ko ne bo več na njej zapisano »hočemo kruha", ko bo mogočno v solnčnih žarkih plapolala v zraku z napisom »Hoteli smo in smo zmagali!" Govorili so še sodrugi Mekinda, M a r c h i o 11 i , deželni poslanec tržaški S i ra o n e t a in končno sodr. Marica, ki je lepo dokazal, da se je vse podražilo, le plače pa so ostale stare. Končno je bila sprejeta resolucija, ki protestira zoper protiljudsko vladno postopanje, zoper brezbrižnost nabre-žinske občine, od katere zahteva, da napravi v najkrajšem času korake zoper splošno draginjo, zlasti pa zoper stanovanjsko draginjo z zgradbo delavskih hiš. Razburjenje iu ogorčenost je naraščala. Zdajci zaori v dvorani mogočno delavska marzeljeza in med tem, ko se dvorana prazni, je ljudstvo že uvrščeno v mogočnem sprevodu, ki je obšel nabrežinske ulice pojoč delavske bojne himne. Pripravljen je bil policijski aparat, ki pa ni imel prilike nastopiti. — Nesreča na delu. Iz Podgore javljajo: Dne 23. t. m. ob polsedmih zjutraj se je zopet dogodila velika nesreča v papirni tovarni. Pri novem papirnem stroju je prišel 21 letni mladenič Maks Koman iz Solkana z desno roko pod valjar, ki mu jo je do pregiba popolnoma zmlel. Reveža niso mogli koj rešiti; morali so parni stroj ustaviti, potem valjarje vzdigniti, kar je trajalo četrt ure. Ob 7. so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. Tako gre v Podgori venomer dalje. — Ponesrečeni roparski napadi. Iz Komna poročajo: Dne 26. t. m. ob pol 9. dopoldne je šel g. Anton Leban, ravnatelj v p., na sprehod v smeri proti Gorjanskemu. Ob polovici gorjanske ceste je krenil skozi borov gozd proti Preserjem, hoteč jo potem mahniti skozi Preserje v Sveti iu od tam čez gozd Drago zopet domov v Komen. Sredi preserskega gozda ob cesti je skočil nakrat mlad nepoznan mož, oborožen z mogočno gorjačo (polenom) proti ravnatelju Lebanu, hoteč ga mahniti po glavi. Leban je bliskoma segnil z desno roko v levi žep svoje suknje nad telovnik, kakor da prijemlje za revolver, ki ga pa ui imel s seboj. Lopov se je prestrašil in skočil s ceste preko gozda ter zbežal urnih krač v gozd in se izgubil v goščavi. Leban ni potem nadaljeval svojega izleta, ampak se je obrnil po gorjanski cesti v Komen in prijavil orožnikom svoj dogodek. — Enak napad se je dogodil pred mesecem dni skoraj na istem mestu. Komenska žena Pavla Godnič hodi po dvakrat ua teden v Trst prodajat razno blago. Vračajoč se v Komen pa prinaša komenski gospodi raznega blaga — rib, zelenjadi in drugih potrebščin. Tudi njo je ustavil mlad lopov, rekoč: »Doli planijer (jerbas) in ven denar!" Žena pa je seguila v žep, da poišče „fovč“ (krivec); lopov se je prestrašil in pobegnil. Vsa prestrašena je prišla žena domov, nogi sta se ji tresli in komaj je prišla k sebi. Trst. — Vinska trgatev. Pišejo nam : Mladeniški odsek »Ljudskega odra" priredi v nedeljo 15. t. m. v Delavskem domuv Trstu ul. Boschetto 5. vinsko trgatev. O tej prireditvi naše mladine se čujejo različne stvari, o katerih se želi, da bi ostale tajne, pa ne morejo. Veselica bo v vseh prostorih Delavskega doma. Velika dvorana bo izpreme-njeua v prav velik vinograd. Tara bo rastlo grozdje vseh vrst iz Istre, Dalmacije, s Krasa in iz tržaške okolice. Tam bodo smeli tatovi opravljati svoj posel. Kriz je le. da so naši mladi najeli ogromno število paznikov, ki bodo v starookoličan-tki noši, prežali na tatove. V sobo poleg dvorane so nanesli mladi vse polno debelih knjig. Povedali so nam, da so to zakoni, po katerih se bodo sodili tatovi. Državni pravdnik, ki ga je sam frak in očala, je v Ribuici naročil zgodovinske vislice. Mož je strog in naša dolžnost je, da že sedaj opozorimo kolege tatove, naj se ga varujejo. Kolege tatove? Seveda. Krasti je naš navadni posel pri takih veselicah, Poleg strogega državnega pravduika bomo imeli tudi Azeve. Dražestne družice, ki bodo razprodajale različne stvari, bodo imele tudi nalogo siliti občinstvo na tatvino, pa tatove potem izročati sodniji. Torej pozor! Res je, da bodo na razpolago trije odvetuiki. Pa kaj, ko je sodnija sestavljena iz samih reakcionarjev! Župana bomo tudi imeli. Govorili smo ž njim. Našli smo ga v občinski pisarni. Zelo resno se je držal in se boji. da ne bi nastali na dan trgatve kakšni kravali. Imeli bomo tudi zgodovinski muzej. Včeraj so z avtomobilom pripeljali v Delavski dom svečo, s katero je bil razsvetljen svet, pr«den se je ustvarilo solnce. Poleg vsega tega in drugega bo [naš pevski zbor prepeval domače pesmi in poseben močan orkester bo skrbel, da bo mladina imela kaj opravka tudi s plesom. Drugega ne smemo povedati. Saj veste Diplomatičua vpsašanja . . . — »Rdeči večer" so uprizorili v korist »Zarje" dne 22. t. ra. svetokrižki sodrugi. Vrli sodrugi so na tem sestanku sklenili, da z agitacijo ne ponehajo poprej, uokler ne bodo uaročeui vsi sodrugi na »Zarjo*, ozir., da ne bo nobenega, ki bi pri naročbi »Zarje" ne bil soudeležen. Poleg tega so sklenili trajno nabi- ranje za tiskovni fond ob vsakokratnem plačilnem dnevu. Jako pridno širijo tudi ustanov-nice za .Zarjo". Vsem ostalim našim postojankam dajemo v zgled in posnemanje sodruge iz Sv. Križa. Xy. — Morilec svakinje V sredo se je pričela pred porotnim sodiščem v Trstu obravnava proti bratoma Emilu in Josipu Bivolt zaradi zavratnega umora. Občinstvo se je za to obravnavo silno zanimalo in dvorana je bila nabito polna. Brata Rivolt sta obtožena, da sta umorila v Barkovljah 28 letno ženo svojega brata Henrika Rivolta, Doro Bivolt, brata pa sta smrtno nevarno oklala. Dobil je 7 sunkov z nožem. Oba obtoženca trdita, da sta stcrila zločin v silni jezi in razburjenosti, bila sta tudi pijana in. da nista imela namena, umoriti niti brata, še manj pa svakinje. Toda ta izgovor je ničev, ker sta se oba brata, pred-no sta izvršila svoj zverinski napad, pomenila, kje se sestaneta in sta se tudi oborožila z velikim, močuim mesarskim nožem. Glavna priča Henrik Bivolt, ki je že popolnoma okreval, je jasno naslikal cel nastop bratov. Zaradi delo-mržnosti in pijančevanja je Henrik odslovil euega brata iz službe. Zaraditega je nastal prepir, katerega sta brata inscenirala na Henrikovem dvo išču samo zato. da sta potem brata in svakinjo napadla. Emil se je med prepirom Josipa in Henrika skril za vozove. Ko je Josip udaril Henrika z velikimi kleščami in ga pobil na tla, je žena, ki je preje brata mirila, pobegnila. Takrat je skočil Emil izza voza iu zabodel svakinji nož v prsi. Žena je umrla na mestu. Nato je skočil Emil k na tleh ležečemu bratu Henriku in mu zadal 7 sunkov z nožem, Josip pa ga je tolkel s kleščami. Henrik je kričal na pomoč, na kar so prišli sosedje in prepodili podivjana morilca. — Henrik Bivolt je izjavil, da mu je težko nastopati kot tožnik proti bratoma, vendar jima ne more odpustiti umora njegov« 28 letne žene. Itpovedbe Henrikove so napravile na oba brata zelo mučen vtisk. Oba sta silno pobledela in postala zelo nemirna. Obravnava se nadaljuje. Umetnost in književnost Iz gledališke pisarne. V nedeljo popoldne je prva pr ed stava za mladino: burka s petjem in godbo „ T a 1 i s -m a n “ pri zelo nizkih cenah. Izven abonne-menta; za lože nepar. Burka je jako zabavna. Kdor se rad smeje, najde mnogo zabave. — Prihodnji teden se uprizori po dolgih letih zopet velepriljubljena Verdijeva opera „Rigo-letto“ z novim osobjem. — Najnovejše izvirne slovenske mn-zibalije. Muzikali.)e »Glasbene Matice" za društveno leto 1911/12 so izšle. OLsegajo prekrasno izvirno slovensko koncertno delo, Simon Gregorčičevo balado „Jeftejeva prisega", ki jo je zložil odličen slovenski skladatelj g. P. H Sattoer in ki se je v 8 koncertih „Glasbene Matice" v Ljubljani in v Zagrebu izvajala z največjim uspehom. Delo na katero smemo Slovenci biti ponosni, in katero bodo koncertno glasbo goječa pevska društva z veseljem in ua]-večjim uspehom izvajala tudi po manjših krajih bodisi s spremljevanjem orkestra ali s klavirskim, deloma harmonijskim spremljevanjem se dobiva pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani za ceno 5 K. Besedilo je podloženo tudi v hrvaškem prevodu. Drugi del letošnjih muzikalij obsega 20 moških zborov v slovenskem narodnem značaju, zložil Franc Gerbic. Presrčno ljubeznivi spevi, kakor najmilejše slovenske narodne pesmi, bodo ti zbori vsem pevskim društvom dobrodošli in se bodo kmalu udomačili, kakor so se udomačile lepe Ipavčeve pesmi. Z veseljem jih bodo izvajala pevska društva po mentih in deželi. Dob>' se tudi pri „Glasbeui Matici" za ceno 3 K. Člani „ Glasbene Matice" dobe obe izdaji skupno za znižano ceno članarine, ki znaša na leto K 6. „ Glasbena Matica" uljudno vabi slovensko občinstvo, da pristopi kot član k ..Glasbeni Matici" in s tem dobi muzikalije za znižano ceno. ZADNJE VESTI. Pred italijansko turško vojno. Italijanski ultimatuin. B i m , 28. sept. Italijanska vlada je izročila danes po svojem carigrajskem poslaniku Turčiji s v oj ultimatu m, poslanik Martino je zahteval od turške vlade odgovor tekom 24 ur. Italjanska nota je pisana v zelo ostrem tonu, turški vladi očita, da vzlic ponovnim in najmirnejšim opominom italijanske vlade ni odpravila nereda v Tripolisu, vsled česar ta dežela še sedaj ni deležna sadov moderne civilizacije. Prememba sedanjih neznosnih razmer je v življenskem in-resu Italije. Vzlic veliki potrpežljivosti in zmernemu postopanju italjanske vlade, je otomanska vlada dosledno prezirala vse italjanske pritožbe in sistematično ter trdovratno ovirala vse gospodarsko delovanje italjanskih podanikov v Tripolisu iu Cyrenaiki. Turška vlada, ki je z neštevilnimi dokazi podprla svojo sovražnost napram zakonitemu delovanju italjanskih držav- janov v Tripolisu, se je v zadnjem trenotku lodločila za male gospodarske koncesije. P o -ložaj v Tripolisu invCyrenai-ki je resen in nevaren, ker se je pojavila močna protiitaljanska agitacija, ki jo turške oblastnije še podžigajo; življenje ne le italjanskih podanikov, temveč vseh Evropejcev sploh je ogroženo. Dohod turških vojnih transportov bo položnj le še poostril. Vočigled vsem tem dejstvom se je ita-ijanska vlada odločila za vojaško okupacijo Tripolisa in Cyrenalke, da varuje svoje dostojanstvo in svoje interese. Ta rešitev je edina, za katero se more Italija odločiti in italijanska vlada pričakuje, da dosedanji zastopniki Turčije okupaciji ne bodo delali težav. Dunaj, 29. sept. Bok za turški odgovor poteče danes zvečer; vendar bo turška vlada odgovorila najbrž že danes v dopoldanskih urah. Splošno mnenje v diplomatskih krogih je, da je i t a 1 j a n s k a n o-ta hujša kot vsak ultimatum, ker ne obsega nobene zahteve in ker vnaprej zavrača vsako pogajanje. Italijanska nota je pravzaprav le obvestilo brezpogojne vojaške okupacije Tripolisa in Cyrenaike. Milan, 29. septembra. Vest o italijanskem ultimatu j« na vseh italijanskih borzah polomila kurze. Tudi na pariški borzi so italijanski papirji v ceni močno padli. Italijanska renta, ki je notirala včeraj še 103, je padla pod d a r i. Naznanilo balkanskim državam. B i m , 28. septembra. Italijanski vnanji minister di San Giulianoje vsem italijanskim poslaništvom in konsulatom na Balkanu poslal brzojavko naslednje vsebine; Italijanska vlada je trdno odločena, da reši tri-politansko vprašanje na način, kakor ga velevata čast in interes italijanskega naroda. Ampak naj bo rešitev taka ali taka, p o d 1 h g a italijanske v n a n j e p o 1 i t i k e o-stane; teritorialni status quo na Balkanu in konsolidacija evropske Turčije. Italija ne le da ne bo podpirala nobenega gibanja proti Turčiji, temveč bo s podvojeno silo gledala, da zaduši vsako tako gibanje. Naloga italijanske diplomacije na Balkanu je, da v smisiu tega končnega smotra uredi svoje korake. Italijansko Tojno brodovje pred Tripolisom. Tripolis, 29. septembra. Iz mesta je dobro videti dve diviziji italijanskih vojnih ladij, ki v spremstvu torpedovk in transportnih parnikov križate pred Tripolisom. Več italijanskih vojnih ladij kroži na odprtem morju, da varuje dohajajoče transportne ladje. Turški transportni ladji „D e r n a" so na vsej poti od Sicilije do Tripolisa voddaljenosti trideset morskih milj sledile italijanske vojne ladje. Italijanske vojne ladje so se približale mestu na osem milj. Turško brodovje. Carigrad, 29. septembra. Turško brodovje, ki je usidrano pred Beyrutom, je dobilo povelje, da nemudoma odplo-ve proti Carigradu. Oe se mu posreči doseči Carigrad, je dvomljivo. Italijanska vlada namerava preprečiti dohod turškega brodovja pred Carigrad in ga pridržati za poroštvo, če bi se do godili v Turčiji kaki protiitalijanski izgredi. Brodovje, ki je že več dni pod kontrolo italijanskega brodovja, je preslabotno za vsak vspešen odpor. Oboroževanje Italije. B i m , 28. septembra. Vojvoda a b-ruški se je že včeraj vkrcal in prevzel poveljstvo nad torpednim brodovje m. Odpelje se še tekom današojega dne iz T a r e n t a. B i m , 29. septembra. Prvi oddelek italijanskega sredozemskega brodovja kroži pred tripolitansko obalo, drugi oddelek pa je pripravljen za blokado Smirne in Bejruta. Ekspedicijska posadka je močna 4 0. 000 mož; nadaljnih 115 tisoš možje mobiliziranih. Milan, 28. septembra. Na tukajšnjem centralnem kolodvoru je pripravljenih več stovagonov za vojaške transporte n a j u g. Vsi tiri so založeni s praznimi vojaškimi vlaki. B i m , 29. septembra. „ Prepara-zione " objavlja imena generalov, ki jim bo naložena okupacija Tripolisa. Vrhovno poveljstvo prevzame general C a n e v a , rojen v Vidmu, ki je dokončal vojaško akademijo v Dunajskem Nove m m e s t u in ki se je bojeval pri Kraljevem Gradcu na avstrijski strani kot poročnik. Razpoloženje v Carigradu. Solun, 29. septembra. Mladoturški odbor je izdal poziv na prebivalstvo, da se izogne vsemu, kar bi dalo Ita- liji povod za intervencijo, če pa se Italija dotakne integritete turškega ozemlja, dokaže turški narod znova svojo življensko moč in vsi sinovi naroda bodo na svojem mestu, da ubranijo nevarnost. Odbor pričakuje od velevlasti, da nastopijo zoper napad na turški narod in na njegovo ustavo. Solun. 29. septembra. Solunski v a 1 i je dobil od notranjega ministra strikten nalog, da prepreči vse protiitalijanske izgrede. Carigrad, 29. septembra. Ministrski svet je sklenil snoči tajne vojaške odredbe. Turška vlada je pripravljena, da se z vsemi sredstvi zoperstavi italijanski nakani. V slučaju vojne namerava izgnati vse italijanske podanike iz Turčije. Razpoloženje r Italiji. Milan, 29. septembra. V Parmi in v M o d e n i so izbruhnili veliki protivojni izgredi. Vojaštvo je z vso brutalnostjo nastopilo proti demonstrantom ; mnogo oseb je težko ranjenih, enapa je ubita. B i m , 29. septembra. Meščansko časopisje in patriotična društva .delajo" velikansko navdušenje za vojno. Z italijanskimi kokardami okrašeni gospodje in gospe prirejajo odhajajočim vojakom ovacije. Turčija napove danes Italiji vojno? Dunaj, 29. septembra. „Neue Freie Presse" objavlja mnenje dobro poučenega diplomata, ki pravi, da Turčija ne more privoliti v okupacijo osmanske dežele. Turčija bo še tekom danaS-njega dne napovedala Italiji rojno. Turška posadka v Tripolisu bo skušala preprečiti izkrcanje italijanskega v o j aštva, v 1 a d a boizgnala vse italijanske podanike iz Turčije, zaprla italijanske šole, raztrgala trgovinsko pogodbo in kapitulacije in izvajala bojkot proti turškemu blagu. Not naslov skupnega vojnega ministrstva. Dunaj, 28. septembra. Naredbeni list za armado priobčuje danes okrožnico, da se bo odslej e. in kr. skupno vojuo ministrstvo imenovalo „c. in kr. vojno ministrstvo". Iz ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 28. septembra.* V začetku anašnje seje je polemiziral Košutovec posl. Zoltan D e s y proti včerajšnjim izvajan-jam ministrskega predsednika glede na inter-pelacijsko pravico. Posl. Ludovik H o 1 I o protestira proti očitanju, da opozicija zlorablja poslovnik, nakar ministrski predsednik grof Khuen Hedervarj vztraja pri svoji prvotni izjavi, da je to početje opozicije zloraba poslovnika iu da proti tej zlorabi v imenu vse dežele protestira. Po nekaterih poimenskih glasovanjih se je seja zaključila. Zavlačenje maročansbega vprašanja. Pariz, 29. st ptembra. Kakor poroča „Agence Havas", je včeraj dospel tu sem odgovor Nemčije na zadnjo francosko noto za radi Maroka. Nemčija zahteva redakcijsko spremembo francoskih predlogov glede jurisdikcije in protektorata ter stavlja nove gospodarske zahteve. S tem se rešitev vprašanja zavlačuje, kar spravljajo tukajšnji politični krogi v zvezo s tripolitanskim vprašanjem. Boji v Perziji. T e b r i s , 28. septembra Š u d š a e d D a u 1 e h je včeraj napadel mesto od štirih strani, toda brezuspešno. Prebivalstvo se je hrabro branilo. Šudša ed Daulehova konjenica je morala zapustiti prejšnji dan zavzete pozicije. Na obeh straneh so izgube malenkostne. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba Zar.ie. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ker mi vsled nenadne premestitve ni bilo mogoče se od vseh sodrugov, prijateljev in znancev posloviti, zato jim kličem tem potom krepak Na zdar! Pregl Alojzij strojevodja južne železnice. Reka-Ljubljana 29./IX. 1911. Plesni učitelj Giulio Morterra je dospel in prične s plesnim poukom 15. oktobra 1.1. — Ponudbe sprejema vsaki dan od 11. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne v hotelu pri „Slonu" soba št. 73. IPri»teii dober - • . se dobi pri . • L. Šebeniku v Sp. Šiški pri Ljubljani. Stampilje vseh vrst za urade« društva, gostilničarje itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Stari trg štev. 20. Ceniki franko. i ' ■■ t m Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom / Ijubljana Stari trg št. 1 (prej Bazar) postaja elektr. železnice 39 Narodna kavarna66. Dunajski damski orkester Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost FRAN KR A PEŠ, kavarnar. Ravnokar došlo sveže jesensko blago. Najmodernejše fino izvršene obleke, ra-glane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi konfekcija za dame in deklice. Prodajnm najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk Htlckl. Pichler in Bossi po K 2'90. Brez konkurence. Priznano nizke cene. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ijubljana, Mestni trg štev. S V** J. BONCAR valjčni mlin v Domžalah. IS Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19. Zastopstvo in zaloga v Gorici. A Močif' ! VESELO POROČILO ! posebno onim, ki se čutijo onemogle (n slabotne. KrUln okusni zajtrk ima- 1 • tisti, ki ne pijejo dru-v * eega nego dr. pl. irnkoczya sladni Zdravje! 'KJgJ .Sladin*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. — 50% prihranka! Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se Sovsod, tudi pri trgovcu, avoj '/« kg velja 50 h. Po poSti se naroča najmanj pet zavojev. Olavna zaloga \ petih lekarnah Trnkoezv: Dunaj, Josefstadterstrafie 20, RadeUkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafle 109. — Oradec, Sackstrafle 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Tmkocay poleg rotovža v Ljubljaui se tudi odda o zdravila p. t članom okr. bol. blag. v Ljubljani, boL zav. c. kr. tob. tov. In bol. blag. Juž. železnice.