PORTRET OBČANA
Iz Dobrunj v Španijo
Dolgotrajno deževje je spravilo Ljubljanico iz bregov in ob enem zmed zalivčkov stoji dedek s svojim mučkom Jurčkom. Pogovarjata se, lato pa se dedek skloni k vnuku in nu popravi hlače.
,,Mejduš, hlače ti bom pa že znal x>praviti," pravi.
Ni presenečen, ko stopim k nje-nu in ga vpiašam, če je pravi. Mor-la je malce nejevoljen, kei ga motim iredi sprehodi a tega ne pokaže.
,,Bili ste v Spaniji," mu rečem, o em bi se rad pogovarjal z vami."
No ja, danes gre lahko v Španijo rsak turist, toda Ciril je bil tam ta-crat, ko je bilo Špancem najhuje. -rancovi falangisti so ruSli repu->Uko in Ciril se je odzval pozivu ¦panskih republikancev. Po na-djučju in brez razmišljanja je fel. iCako?
Prcprosto: Stane Bobanar, ki je md za seboj že neuspešen poskus jajevprašal:
,,Ciril, greš z menoj? "
,,Kam?"
,,Tja dol."
,,Kam tja dol? "
,,Saj vei"
,,Grem. Kdaj? "
,,Boš že fe zvedel."
In tri -dni za tem mu je Stane «kel:
,,Danes zvečer."
CiiJ Rome iz Dobrunj je imel kot slektričai solidno plačo in dobto ilužbo. 2e res, da je pred tem služ-X)val skoraj po vsej Dalmaciji, toda jo vojaJki stužbi je kot mornar v Šoki Kotoiski dobil službo v Uni-lasu. Lahko bi prav prijetno živel, rendai se je brez razmiSjanja odzval Jtanetovemu povabilu.
,,Oče je bil vedno napreden, za-»vražil sem cerkev, bil sem sam in ivoboden pa sem šel."
Doma seveda ni povedal, kam gre. Oblekel je dvoje hlač, dve srajci, dva puloveija in tudi dva para čevljev bi ii obul, če bi jih mogeL Zato pa je irugi par čevljev postavil na oken->ko polico, rekel mami, da gie v Ljubljano na sestanek elektrikarjev
in odšel. Ta ,,sestanek" pa se je za-vlekeL Dobrih osem let je trajal.
Štitje so bili. Slavko Mendaš, Jože Maivin, Stane Bobnar in on. Sli so čez Golico v Podrožnico, nato z vla-kom v Celovec, pa prek zveze do švi-caiske meje. Ni bilo čisto tako pre-piosto, saj so se gibali ilegalno. A prve prave -težave so se začele na Svicaiski meji. Dovoljenj seveda niso imdi, Švicarji so jih zavrnili in po-slali nazaj v Avstiijo. Tam so jih aretiiali. Kljub temu jim je nekako le uspelo priti v Švico, toda zveze niso mogli dobiti, ker so moža, ki je bil zadolžen za zveze, Svicatji are-tirali. Nekaj dni so bili v Švici, po-tem pa so prestopili francosko mejo in priSi do zveze v Parizu.
.^Mendaš, ta ti je bil kavelj. Med potjo se je ,,naučil" francošdine in z njegovim znanjem smo priSi do zveze," pravi Ciril in se namuzne.
V Parizu so čakali nekaj dni, da se je zbialo dovolj ljudi, potem pa so jih z avtobusi prepeljali do Pi-renejev. Tam so dobfli cop^te ,,aipagatas" iz vivi, saj je kamenje v Pirenejih precej ostro in navadni čevlji ne bi zdižali dolgotrajne hoje.
Štirinajst ur so nato hodili do prve španske karavle od tu pa so jih s   kamioni   piepeljali  v   Figueras.
Avgusta so pri9i v linijo. Položaj še ni bil slab in tudi žrtev & ni bilo. 400 Slovencev je bilo v Španiji in vsi so bili izredno dobri borci Žal pa so bili razkropljeni v šestih interna-cionalnih brigadah in celo v čisto španskih enotah. 26. septembra je bil sklican sestanek vseh slovenskfli prostovoljcev iz bataljonov Dja-kovič, Dimitrov in Garibaldi. Ob-ravnavali so propagandno dejavnost in seveda formiranje čete slovenskih borcev v Spaniji.
In nastala je Cankarjeva četa^v katero je bO vkJjučen tudi Ciril. Že v prvi večji bitki je bil ranien. Fton-ta je tekla približno od mesteca Belchito proti severozahodu, do-segla pri kraju Quinto reko Ebro, jo prekotačfla in teMa ob njenem levem bregu do vasi Osera, nato pa zavfla na sever. V predoru od Quinta proti Belchiteu jo je dobil v nogo in več mesecev je prebU v bolnisnici. Bobnat pa je bil težko ranjen. Tudi on je bil dolgo v bolnišnici v Španiji in v Franciji, kjer je bil spoznan za stoodstotnega invalida. Njemu je kasneje uspela vrnitev v domovino, Cirilu pa je povratek uspel šele po NOB.
Po porazu republikancev so se borcd umikali proti Franciji. Takole pripoveduje Cirfl.
,,Bilo je to žalostno obdobje. Zadnjo hoč sem bil v Barceloni, kjer sem dobil nalogo, da skupno s še nekaj tovariši resiin arhiv. Baicelona je bfla prazna. Nikjer žive duše. Kot bi prišel v mrtvo mesto. Rešili smo arhlv, nato pa smo se pomikali proti Franciji. Ko smo prišli do meje in jo prestopili, smo morali oddati orožje, nato pa smo Si skozi špalit čmih Maročanov. Ce je hotel kdo zbežati, so ga ubili. V takem Špelirju smo 9i vse do taborišča. Ko so začeli v Francijo prodirati Nemci, so ne-katere od nas poslali do kanala La Manche v delovne bataljone, kjer smo kopali piotitankovske jaike. Tam so nas zajeli Nemci, ki so se-
veda iskali zlasti Spance in spanske borce in kot take so nas poslali v
Matthausen, kjer sem bil od 14. januarja 1941 do 5. maja 1945. Težko je bilo tam. Cele dneve smo delali v kamnolomu, po težkem in napornem delu pa smo morali se-stradani in izmučeni vsak dan nesti po stopnicah še velik kamen. Če kdo tega vsega ni zmogel, so ga pre-prosto ustrelui.
Pa tudi ti težki dnevi so minili in avgusta leta 1945 sem se vrnil v domovino. Ko sem prišel domov, setn zvedel, da sta padla oba brata, očeta pa so ubili na Uihu. Tudi zame ni nihče verjel, da sem še živ. Do leta 1960 sem nato delal v Pa-pirnici, potem sem se upokojil. Se-daj pa grem najraje na sprehod s svojim Jurčkom."
Kljub težkim dnem v Španiji in tudi kasneje v taborišču je bil Ciril vedno pripravljen na šalo. Jezik pa je, kot pravi sam, tudi vedno imel nekoliko predolg. Vedno je bil po-šten in vedno je vsakemu v brk po-vedal, kar je mislil. Ko ga je nekoč nek gestapovski oficir vprašal, zakaj je šel kot Jugoslovan v Španijo, saj imajo vendar doma v Jugoslaviji dovolj kruha, repe in zelja, mu je zabrusil, če.š da imajo tudi oni vsega tega dovolj, da pa so bili vseeno tudi oni v Španiji. Tovariši so Cirila že objokovali, vendai ga oficir ni izdal.
lz Španije se spominja tudi več anekdot in izbrali smo dve, da jih zapišemo tudi za druge.
,,Z nekaj kolegt smo 3i kupovat rožiče, priboljfek, ki ga v Španiji jedo osU. Nihče ni znal špansčine, zato se nismo mogli sporazumeti. Smejali so se Španci nam, mi pa njim. Dolgo srno se tako smejali, potem pa je eden izmed tovarišev le spomnii in rekel: ,,Come ia-ia" in dobili smo toliko rožičev, da smo jih komaj lahko nesli."
In fe dmga: ,,Zvečer smo bili na straži na bankadi. V roki sem dižal odvito bombo, pripravljeno, da jo takoj uporabim. Sedel sem v seno in razmišljal. Nenadoma zaslišim nek šum. ,Kdo je? ', vprašam. Nič.
,Kamerad', sem rekel znova. Zo-pet nii, zašumelo pa je že bliže.
^Amigo!' Nobenega odgovora. Ves napet sem že hotel viedi bombo, ko sem zagledal - osla, ki se mi je prav nedolžno bližal."
Prav gotovo je bilo Cirilu zelo težko, ko je prisel iz bolnišnice po nekaj mesecih zdravljenja in ko je manjkalo precej tovarišev. Pa tudi danes mu je bilo hudo, saj se je pred nekaj dnevi vrnil s pogreba tovariša in soborca Veljka Vlahoviča.         jg