TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO Fočtnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p, Jj. b. LETO XXIV / ŠTEVILKA 14 CELOVEC, DNE 6. APRILA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Južni Vietnam v veliki stiski Velika ofenziva severnovietnamsklh enot — Sedmo ameriško brodovje posega v boje Welche Uberlebenschancen haben die Karntner Slovvenen? V okviru seminarja mladinske komisije evropske federalistične unije (FUEV) v Do-brli vasi je govoril v sredo, 29. 3. 1972, odbornik NSKS dr. Matevž Grilc o problematiki Koroških Slovencev. Na tem mestu objavljamo izvleček njegovega govora: Als verhaltnismaGig kleine Minderheit sind wir Slovvenen uns bevvuBt, daB die Chancen nicht assimiliert zu vverden, sich erhalten und entfalten, erheblich geringer sind als bei groBen Minderheiten. Es gibt viele Umstande, die die Erhaltungschancen der slovvenischen Volksgruppe gefahrden, es gibt aber auch solche, die zum Optimis-mus AnlaB geben. Ein solcher negativen Umstand ist das Sozialprestigegefalle, daB in Karnten auch ■'*h heute aktuell ist. Die VVirtschaft ist r'ach wie vor iibervviegend in der Hand der Angehorigen des Mehrheitsvolkes. Das wirkt sich uberall aus. Die Deutschkarntner lernen bevvuBt nicht Slovvenisch, weil das die Sprache der Mindervvertigen ist und es kommt oft vor, daB man es sehr iibel nimmt, wenn man die slovvenische Sprache in der Offentlichkeit gebraucht. Dieser Umstand wirkt' sich ungunstig auf die Entvvicklung der Minderheit aus. In diesem Zusammenhang ist sogar die Zvveisprachigkeit ein solcher negativen Umstand. Die Mehrheit der Karntner Slovvenen beherrscht auch die deutsche Sprache und damit auch ihrem Gebrauch auch das hohe-re Sozialprestige verbunden ist, besteht die Gefahr der freivvilligen Preisgabe der slo-Wenischen Muttersprache auch im Fami-kenleben. Ein vveiterer ungiinstiger Faktor ist die AiJkspolitische Unterwanderung. Sudkarn-I,' Osterreich aber ist das Absurdum ein-9etreten, daB man die Bestimmungen des Staatsvertrages nicht vollstandig erfullt hat, und vvenn man sie erfullt hat, dann teilvvei-se zum Nachteil der Minderheit. Es muB einmal ganz klar gesagt vverden: die Verfassungsbestimmungen des Staats-Vertrages sind Bestimmungen fur die Minderheit und nicht fur die Mehrheit. Das ^echt daraus steht der slovvenischen Minderheit ohne Rucksicht auf die deutsche Mehrheit zu. Jedes Gesetz, jedes Recht 'st fur eine ganz gevvisse Gruppe unange-nehm, doch darauf kann man keine Ruck-s'cht nehmen. Die Gesetze sind dazu da, daB man sie befolgt und vvenn es ein Ver-'rag ist, dann muB ihn auch der vertrags-SchlieBende Staat befolgen, in dem Fali, Osterreich. Wenn man namlich aus oportu-n'stischen und vvahltaktischen Ervvagungen ^ertrage nicht befolgt, dann stimmt etvvas arr> demokratischen und rechtsstaatlichen Dinzip nicht. Ein berechtigter VVunsch der karntner Slovvenen ist es deshalb, daB die ^egierung den gesetzlichen Volksgruppen-s°hutz ernster nimmt. Trotz vieler Ver-^Prechungen hat man namlich bis heute ^eine gesetzlichen Regelungen im Einver- Po težkem topovskem obstreljevanju so v soboto prešle v napad s pomočjo tankov močne severnovietnamske enote, čez demilitarizirano področje med Severnim in Južnim Vietnamom. Del severnovietnamsklh sil je v torek zasedel strateško pomembno reko Cua-Viet in tako prekoračil važno obrambno črto na severu Južnega Vietnama. To je javil predstavnik v Saigonu. Istočasno so severnovietnamske enote zavzele močno utrjeno artilerijsko oporišče 30 kilometrov zahodno od Hua, tretjega največjega mesta Južnega Vietnama. S tem so Severnoviet-namci, v svoji v soboto začeti veliki ofenzivi, osvojili štirinajst artilerijskih oporišč. Iz dobro poučenih krogov južnovietnamske tajne obveščevalne službe so v torek izjavili, da je cilj Severnovietnamcev prodreti dalje na jug. ZDA obsojajo invazijo V noči na torek je predsednik Nixon v VVashingtonu sklical sejo posebnih svetovalcev (sestavljajo jo Henry Kissinger, na- 9. aprila bi moral tajnik Švedske akademije izročiti v Moskvi znamenitemu ruskemu pisatelju Aleksandru Solženicinu Nobelovo nagrado. Sedaj pa poročajo iz Moskve, da sovjetska vlada ne dovoli tajniku akademije, da bi le-ta osebno izročil odlikovanje Solženicinu. Opazovalci sodijo, da je ta odlok sovjetske vlade reakcija na ostro kritiko, ki jo je, v intervjuju ameriškemu novinarju, izrekel slavni pisatelj na račun sovjetskega sistema. Solženicin je novinarju povedal, da so sovjetske oblasti okoli nje- nehmen mit der Minderheit vorgenommen, sondern ihr alles aufoktroiert. Eine solche Vorgangsvveise kann aber ins Auge gehen. Die positive Entvvicklung in-nerhalb der slovvenischen Minderheit in der letzten Zeit, die ihr die besten Oberlebens-chancen gibt, ist das vvachsende Selbstbe-vvuBtsein, besonders das der slovvenischen Jugend. Diese hat die Mindervvertigkeitsge-fuhle vveitgehend verloren und fordert auch energischer ihre Rechte. Diese Jugend fin-den wir insbesondere unter den Studenten und der Intelligenz, die durch die gute Entvvicklung des Bundesgymnasiums fur Slovvenen in ihrer Zahl betrachtlich gevvachsen ist. Zvveifelsohne vvird diesen jungen Leuten auch gelingen ihren Altersgenossen in der Landvvirtschaft und Arbeiterschaft das Min-dervvertigkeitsgefiihl zu nehmen und sie in ihrem SelbstbevvuBtsein zu starken. Diese Personen empfinden auch das Unrecht starker und haben auch den M ut das ihnen čelnik združenih rodov vojske admiral Moore r, predstavniki zunanjega in obrambnega ministrstva, državnega varnostnega sveta in predstavniki CIA), ki so izdali posebno sporočilo, v katerem obtožujejo Severni Vietnam, da je napadel saigonsko republiko. Pri tem se sklicujejo na ženevski sporazum iz leta 1954 in na domnevne „tihe dogovore" iz leta 1968. Predstavnik zunanjega ministrstva je poudaril pripravljenost ZDA, da nadaljuje pogajanja v Parizu, vendar se to „ne sme zgoditi pod vojaškim pritiskom". 23. marca je predstavnik ZDA za nedoločen čas zapustil pariška mirovna pogajanja, zaradi svojeglavnega vztrajanja komunistov pri starih zahtevah. V torek je v boje poseglo tudi ameriško letalstvo, ki ima svoja oporišča na ladjah 7. brodovja, ki je zasidrano v Tonkinškem zalivu. Po mnenju južnovietnamskega generala Lama je v teh bojih izgubilo življenje najmanj 3000 severnovietnamskih vojakov, medtem ko pravi, da je padlo le 300 njegovih in da ima 1000 ranjenih vojakov. ga in njegove družine ustvarile tako imenovano „kužno področje" ter da ga ovirajo pri njegovem delu novega romana. Pisatelj je leta 1970 pisal Švedski akademiji, da ne more osebno priti v Stockholm, ker se boji, da bi potem ne mogel več v svojo domovino. Zato so nagrado, v katero je všteta tudi vsota dveh milijonov šilingov, nakazali švicarski banki. Diplomo in kolajno pa naj bi mu izročil tajnik Švedske akademije Karl-Ragnar Gierov v nedeljo, dne 9. aprila 1972. zustehende Recht zu fordern. Osterreich ist sich dieser Entvvicklung anscheinend noch nicht ganz bevvuBt. Durch seine Vorgangsvveise provoziert die Regierung gera-dezu eine Verradikalisierung des Problems. Das die selbstbevvuBte Jugend dann auch zu Mitteln der Selbsthilfe greifen kann, hat sie ja schon bevviesen. Man muB sich namlich auch daruber klar sein, daB in der Entvvicklung der slovvenischen Minderheit auch ein Punkt erreicht vverden kann, wo ihr die Verradikalisierung nicht mehr Schaden, sondern vvomoglich nur noch niitzen kann. Ob es sovveit kommen vvird, hangt nicht soviel von der Minderheit, als von der Mehrheit, der osterreichischen Regierungsstellen und der osterreichischen Politik ab. Jeder, der die Entvvciklung mit offenen Augen betrach-tet, muB sich daruber Gedanken machen und desvvegen muBte es auch gesagt vverden. (Nadaljevanje na 5. strani) Kancler Kreisku sprejel zastopnike koroških Slovencev V četrtek, 6. aprila 1972, ob 14. uri, bo kancler Kreisky, ob prisotnosti koroškega deželnega glavarja g. Sime, sprejel zastopnike obeh slovenskih osrednjih organizacij in jim izročil ta-jlnstveni spisek krajev, kateri naj bi po zamisli koroškega deželnega glavarja dobili dvojezične napise. Narodni svet zastopajo dr. Tischler, dr. Inzko in Filip VVarasch, Zvezo slovenskih organizacij dr. Zvvitter, poslanec Janko Ogris In Avgust Malle. O poteku razgovora bomo podrobno poročali v prihodnji številki Tednika. Ožitek proti dr. Leodolterjevi V zvezi z ukrepi proti prenosu črnih koz v Avstrijo, očita predsednik delovnega odbora OVP za zdravstvo primarij dr. Gunther VViesinger, ministrici za zdravje dr. Ingrid Leodolterjevi, češ da je izdala premalo stroge ukrepe v zvezi s črnimi kozami. Kot je znano, so se črne koze pojavile v Jugoslaviji, in sicer v pokrajini Kosovo. Prinesli pa so jih muslimani, ki so bili v Meki, s predmeti, ki so bili okuženi za črnimi kozami. Od tod so se razširile v Beograd, Ča-čak, Novi Pazar, v Črno goro itd. Doslej je umrlo za to strašno boleznijo že 25 oseb. Po zadnjih informacijah v Sloveniji doslej ni bilo nobenega obolenja za kozami. V Jugoslaviji se vršijo še zmerom množična cepljenja. V Avstrijo ne sme noben Jugoslovan, zlasti še sezonski delavci, brez veljavnega spričevala o cepljenju proti črnim kozam. Prav tako se morajo cepiti vsi avstrijski državljani, ki hočejo v Jugoslavijo pri zdravstvenih uradih. Poljski »sejnT parlament ima novo vodstvo Poljski „sejm“ (parlament) je v Varšavi izvolil predsednika, ki mu pravijo, po izročilu, ..maršal", je to voditelj „kmečke stranke" Stanislavv Cucwo, za namestnike pa Benezza (demokratska stranka), Skibniew-sko Halino (neodvisna) in VVerblana (komunista). Po kratkem govoru vodje poljske partije Giereka je parlament izvolil državni svet. Predsednik državnega sveta (poglavar države) bo odslej profesor zgodovine Henryk Jablonski, mandatar za predsednika vlade pa Piotr Jaroszevvicz. • Ciprski državni predsednik nadškof Makarios, se je po poročilih iz diplomatskih krogov, srečal s svojim nasprotnikom generalom Grivasom, da bi se pogovorila, kako naj bi izgledala politika Cipra v prihodnosti. Oba hočeta skupnega kandidata pri novih volitvah po odstopu Makariosa. General Grivas je bojevnik za priključitev otoka h Grčiji (Enosis). • Po tragičnem koncu ugrabitve treh angleških tehnikov, se je politični položaj v Turčiji močno zaostril. Kako je bilo? Teroristi so se s talci zabarikadirali v neki hiši v vasi Kizildere. Oblasti so zahtevale od gangsterjev izročitev treh tehnikov. Le-ti pa so zahtevali zamenjavo treh na smrt obsojenih študentov, zaradi ugrabitve ameriških vojakov. Policija, ki o pogojih ni hotela nič slišati, je začela streljati, pa so se spočetka branili. Ko so uvideli, da ne bodo kos premoči, so pognali hišo v zrak. Eksplozija je ubila talce in ugrabitelje. Vabilo na SPOMINSKO SLAVNOST OB 30-LETNICI IZSELJEVANJA KOROŠKIH SLOVENCEV ki jo prirejata Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo v nedeljo, 16. aprila 1972, s pričetkom ob 14.30 v veliki dvorani celovškega Doma glasbe. Na sporedu bodo govori, recitacije in petje. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine ter v Celovcu v knjigarni „Naša knjiga" in v pisarnah NSKS in KKZ. Prireditveni odbor Kremelj nagaja Solženicinu Ob razgovoru na Dunaju Zvezni kancler dr. Kreisky je povabil zastopnike koroških Slovencev za 5. april 1972 na Dunaj. Do razgovora med predstavniki vlade in koroškimi Slovenci je prišlo v mesecu, ki je po dogodkih usodepolno povezan z našo narodno zgodovino. 6. aprila 1941, na cvetno nedeljo, je napadla nemška vojska Jugoslavijo. Isti dan so se začeli polniti zapori v Velikovcu, Celovcu, Beljaku in v Borovljah s slovenskimi prosvetnimi delavci, zadružniki in slovenskimi duhovniki. Živo se spominjam, kako se je poslovil po blagoslovitvi cvetja med mašo od sveških faranov župnik Viktor Ruprecht. Odpeljali so ga v zapor, umrl je v izgnanstvu. V domači fari so ga smeli pokopati šele po zlomu nacizma leta 1945. Cvetni nedelji 1941 so sledila navodila, s katerimi je morala izginiti slovenska beseda s ceste, iz cerkve in celo iz družin. Ni bilo duše, ki bi se uprla tlačenju materinske besede. Še mrtvi v grobovih niso imeli miru, slovenski napisi so morali izginiti celo s pokopališč. Na pobudo s Koroške je prišlo v aprilu 1942 nato iz Berlina navodilo za izselitev koroških Slovencev. Gestapo je razlastila številne slovenske kmete ter zaplenila njihovo premoženje v prid nemške države. Številne slovenske družine so nastopile pot v taborišča Hesselberg, Hagenbiichach, Schwarzenberg, Frauen-aurach, V/eisenburg, Eichstatt in Rech-nitz. Slovenci pa so trpeli in umirali tudi v uničevalnih taboriščih Dachau, Au-schvvitz in Mauthausen. Pred vhodom starodavne farne cerkve v Selah sta na pokopališču dva grobova. Na steni vzidani plošči nam pričata, da hranita gomili pod seboj telesne ostanke trinajstih žrtev iz hitlerjanske dobe. 9. aprila 1943 so bili Selani v Celovcu obsojeni na smrt in obglavljeni 29. aprila na Dunaju. Meseca aprila pa se spominjamo koroški Slovenci tudi vseh žrtev uporniškega gibanja. Ko se drugod v predelih današnje Avstrije še nihče ni mislil upreti Hitlerjevemu nasilstvu, so se koroški Slovenci že vključili s svojimi rojaki v Sloveniji v borbo proti nacizmu. Plod žrtev, ki jih je doprinašalo koroško slovensko prebivalstvo med drugo svetovno vojno, se zrcali v mednarodno zajamčeni manjšinski zaščiti člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ta člen ni naveden na 25. ali 30. mestu, temveč ga navaja državna pogodba med prvimi členi med določili, ki jamčijo Avstriji meje iz leta 1937. Med pogoji, ki so zagotovili naši državi sedanje meje, je bil torej tudi člen 7 državne pogodbe. Vse to so imeli zastopniki koroških Slovencev pred očmi, ko so odhajali na razgovore in pogajanja s predstavniki avstrijske vlade na Dunaju. Dr. V. Inzko Mednarodno znanstveno srečanje o mejnih vprašanjih Pred kratkim (25.—27. marca) se je v Gorici zaključilo srečanje številnih znanstvenikov iz več evropskih dežel, ki so obravnavali posamezne poglede na vprašanja, nastajajoča v obmejnih krajih Skandinavije, v osrčju Evrope in drugod. Zanimiva je bila ugotovitev univerzitetnega profesorja iz Bruslja Georga Gorielyja, da obstaja spor v Gorici med izredno velikim številom spomenikov posvečenih vojni ter prizadevanju po dobrodejnih posledicah odprte meje. „Možnost polnega uveljavljanja manjšin je odvisna od njihovega pravnega statusa," sta v svojih predavanjih ugotovila dr. Matjaž Jeršič in dr. Vladimir Klemenčič iz Ljubljane. Naj na tem mestu navedemo del vsebine iz predavanja zgoraj omenjenih ljubljanskih znanstvenikov: „V večini obmejnih področij ob jugoslo-vansko-italijansko-avstrijski meji se zelo hitro razkraja klasična agrarna in oblikuje industrijska družba. V nastajanju je tak tip družbe, kjer si človek s svojimi osnovnimi življenjskimi funkcijami zelo hitro širi prostorski radij svojega gibanja. To družbeno in gospodarsko preobrazbo obmejnih področij v veliki meri pogojuje odprtost državne meje. Zapiranje ali kakršno koli omejevanje možnosti prehajanja obmejnega prebivalstva prek meje bi pomenilo zavoro družbenemu in gospodarskemu razvoju ter beg prebivalstva iz obmejnih področij. V pokrajinah na obeh straneh državnih meja se oblikuje družba, ki potrebuje za izpol- njevanje svojih življenjskih funkcij ter za kritje svojih življenjskih potreb vedno več prostora, ki ga ne more omejevati državna meja. Prostorsko relevantne funkcije človekovega življenja moderne industrijske družbe predstavljajo: delo, bivanje, oskrba, izobraževanje, rekreacija, uporaba sredstev in prometnih poti.“ Dr. Jeršič in dr. Klemenčič sta obravnavala vzajemne vplive odprte meje ter še prav posebej definirala vlogo manjšin pri spodbujanju sodelovanja ob takšni meji. »Možnost polnega uveljavljanja dejavnika prisotnosti narodnostne skupnosti v oblikovanju odprte mejne cone — se je glasil v zaključnem delu njunih referatov — ki postaja zaradi prepletanja elementov različnih kultur in gospodarstva dveh držav vse bolj privlačna, pa je odvisna od pravnega statuta narodnostnih manjšin. To je od možnosti popolnega uveljavljanja svoje narodne individualnosti v procesu stopnjevanja gospodarskega razvoja in stopnjevanja prepletanja kulture in gospodarstva dveh držav. Prav majhna občutljivost državne uprave in političnih činiteljev za reševanje problemov zaščite narodnostnih manjšin, ogroža v vseh obmejnih področjih ustvarjanje takega ozračja, da bi se lahko nemoteno vključevalo v utrjevanje odprte meje z vso svojo sposobnostjo tudi prebivalstvo, ki ne pripada večinskemu narodu v državi, čeprav ima zaradi znanja jezikov narodov mejnih držav najboljše pogoje za izpolnjevanje te funkcije." Sedmi krog SALT v Helsinkih V prejšnji številki Našega tednika smo zabeležili, da so se v Helsinkih začela ponovno pogajanja o omejitvi strateškega oboroževanja, tako imenovani SALT. S tem prvim srečanjem (bilo je 27. 3.) se je začel sedmi in, verjetno, zaključni krog razgovorov, ki po mnenju vseh opazovalcev vodi k delnemu sporazumu na enem izmed sektorjev obrambe obeh velesil. Sporazum, tudi delnega značaja, je Kremlju in Beli hiši krvavo potreben v roku dveh mesecev, ko bo Nixon obiskal Sovjetsko zvezo. V Moskvi bi namreč ameriški poglavar in sovjetski voditelji podpisali ta dogovor in s tem odprli novo zgodovinsko dobo sporazumevanja med velesilama. Drugo srečanje na najvišji ravni je bilo v četrtek (30. 3.) pred tem pa so se v finski prestolnici srečali člani »delovnih skupin", ki obravnavajo posamezne sektorje obrambnega sistema obeh držav. Sporazum bodo dosegli, kot vse kaže, glede zamrznjenja protiraketnih sistemov na zemlji. Na tem področju so Združene države Amerike šibkejše, zato vztrajajo, naj bi Rusi pristali tudi na „zamrznjenje“ jedrskih izstrelkov na atomskih podmornicah, česar pa slednji ne marajo, ker še niso izpopolnili svojega obrambnega načrta na tem področju. Sovjet- ska zveza, po svoje, zahteva, naj bi Američani sprejeli omejitev moči njihovih 500 jedrskih velebombnikov strateškega značaja. Tega pa le-ti ne marajo, ker bi se v nasprotnem primeru ravnotežje sil v Evropi spremenilo v sovjetsko korist. Tako trajajo pogajanja SALT v nedogled, že 28 mesecev, in bodo še trajala, dokler ne bo voditeljem obeh velesil jasno, da so njihovi vojni stroji ustvarili novo ravnotežje. Do delnega sporazuma pa bo le prišlo. Sovjetski diplomati so že izjavili časnikarjem, da »je sedaj doba sporazumov med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo." Prvi tak sporazum pa bi danes koristil obema. Sovjetska zveza bi pred celim svetom dokazala, da je edina velesila, ki se lahko pogaja z Američani s pozicij sile, v ZDA pa Nixon potrebuje nove diplomatske zmage po obisku v Pekingu. Taka pomembna »predvolilna" zmaga bi danes bil sporazum na področju SALT. Po obisku v Moskvi in podpisu sporazuma bi Nixonu Bela hiša bila vdrugič zagotovljena. Kot je znano, vodita pogajanja za ameriško stran veleposlanik Gerard Smith, za rusko pa namestnik zunanjega ministra Vladimir Semjonov. Kitajska obtožuje Sovjetsko zvezo Na Kitajskem so očitno zelo jezni na Sovjetsko zvezo, ker se je le-ta začela zanimati za Formozo in njenega predsednika Čangkajška. V Pekingu obtožujejo »revizionistično renegatsko kliko Sovjetske zveze", češ da navezuje nedopustne odnose s Tajvanom. V Pekingu navajajo vrsto datumov, s katerimi naj bi podkrepili to trditev, neposreden povod pa je bil članek v zadnji številki sovjetske revije »Novoje Vremja", v katerem imenujejo Čangkajška predsednika, kitajsko pokrajino Tajvan pa republiko Kitajsko. Kitajska uradna agencija poroča, da je sovjetsko vodstvo že leta 1963 govorilo o Tajvanu kot neodvisni državi, ker je tamkajšnji vladi dovolilo podpisati sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov. Rečeno je še, da so leta 1965 povabili predstavnike tajvanske vlade v sovjetsko veleposlaništvo v Tokiu, od leta 1969 pa je v sovjetskem tisku pogosto zaslediti za Tajvan in Čangkajška vzdevek »država" in »predsednik". Sovjetskemu vodstvu še očitajo, ker je leta 1969 Čangkajškovim predstavnikom dovolilo udeležiti se svetovne medvladne konference o turizmu v Sofiji. Hsinhua omenja tudi obisk nekega sovjetskega novinarja na Tajvanu ter stike sovjetskih diplomatov in novinarjev s Čangkajškovimi predstavniki v raznih državah. Kitajska uradna agencija pri tem opozar- ja, da je kitajska vlada pri sovjetski že večkrat protestirala zaradi takega stališča, ki je po njenem mnenju sovražno do kitajskega ljudstva. Agencija pravi, da je pri tem celo mogoče pomisliti, če ni morda Sovjetska zveza naklonjena ideji o »dveh Kitajskah". TIRANA OŽIGOSALA SOVJETSKO KOLONIALNO POLITIKO V zvezi z uradnim obiskom (te dni)) sovjetskega vojnega ministra maršala Grečka v Jugoslaviji, je albanski partijski organ „Ze-ri i Popullit" ostro napadel balkansko politiko Moskve: »Grečko spada k žalostnim figuram sovjetske protirevolucije, ki razširja carski militarizem v lastni deželi in novokoloniali-zem v okviru sovjetske zunanje politike. Sovjetska politika zasleduje cilj, da bi ves Balkan podvrgla vojaškemu nadzorstvu Moskve. Sovjetska zveza je v zadnjem času poskušala z vsemi sredstvi v svojo korist izrabiti velike težave, ki tarejo trenutno Jugoslavijo, cilj, ki ga zasleduje Moskva do vseh dežel v tem delu Evrope." Albanija zastopa že leta sem v Evropi protisovjetsko politiko Pekinga. Ta oster napad Tirane na zadržanje Kremlja, je sledil samo dan kasneje po objavi, da so izvedle Bolgarija, Romunija in Sovjetska zveza od 21. do 28. marca vojaške manevre v Bolgariji. ODNOSI MED VZHODOM IN ZAHODOM Glavni tajnik Atlantske zveze Luns, ki je bil dva dni na uradnem obisku v Veliki Britaniji, je imel pogovor s predsednikom vlade Heathom, na katerem sta obravnavala zlasti vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom, evropsko varnost in gospodarska vprašanja. Med svojim obiskom v Londonu se je Luns pogovarjal predvsem o možnosti sklicanja konference o evropski varnosti in o morebitnih stikih med predstavniki Atlantske zveze in Varšavskega pakta za sklenitev dogovora o vzajemnem ravnovesnem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. O odnosih med Vzhodom in Zahodom v Evropi se je pogovarjal v VVashingtonu tudi zahodnonemški podtajnik za zunanje zadeve Egon Bahr. Kot poročajo iz VVashingtona je Bahr bil v Združenih državah Amerike z namenom, da izve kaj več o prihodnjem potovanju Nixona v Sovjetsko zvezo. Kot je znano, je imel Bahr veliko vlogo pri sklenitvi pogodbe z Varšavo in Moskvo in je sedaj glavni pogajalec bonske vlade s predstavniki Vzhodne Nemčije. TRUDEAUJA POVABILI NA KITAJSKO Kanadska tiskovna agencija v Ottawi sporoča, da je kitajska vlada povabila kanadskega ministrskega predsednika Trudeauja na Kitajsko. Datum obiska bodo morali še določiti. POLITIČNI ATENTAT NA JUGOSLOVANSKI TURISTIČNI URAD Skupina, verjetno ustaških teroristev, je 29. marca vrgla bombo z vnetljivo snovjo v prostore jugoslovanskega turističnega urada sredi Stockholma. Požar se je takoj razširil na vse prostore in uničil poslovno dokumentacijo in pohištvo. Človeških žrtev in tudi ranjenih ni bilo. Kmalu po atentatu je neka neznana oseba telefonirala švedski poročevalni agenciji „TT“, da je na delu hrvaška ustaška skupina, ki bo pognala v zrak vsa poslopja, v katerih so nastanjeni jugoslovanski uradi. Skoraj natančno leto je minulo, ko so na veliki četrtek ustaški atentatorji s streli težko ranili jugoslovanskega veleposlanika Ro-loviča, ki je potem, kljub prizadevanju zdravnikov, za ranami umrl. Konec januarja 1972 je strmoglavilo nad Češkoslovaško jugoslovansko potniško letalo, ki je bilo na poti iz Stockholma v Beograd. Z edino izjemo stevardese Vuloviče-ve, je izgubilo življenje vseh 26 potnikov in posadka. Tudi tedaj je neka neznana oseba, ki se je izdala za Hrvata, javila nekemu švedskemu listu, da so atentat izvedli hrvaški teroristi. AMERIKA Sl OBETA VEČ OD NIKONOVEGA OBISKA V SOVJETSKI ZVEZI »The New York Times" pripominja v zvezi z Nixonovim obiskom v Sovjetski zvezi (22. maja), da bo to vsekakor zgodovinski dogodek. Še noben ameriški predsednik ni bil med svojo službo doslej v Moskvi. Verjetno je, da bodo neposredni sadovi Nixo-novega obiska v Kremlju večji kakor sadovi Nixonovih pogovorov v Pekingu. Verj( 1 bodo v Moskvi podpisali vsaj delni spota-zum o omejevanju strateškega orožja. Ni-xon bo vrnil obisk sovjetskemu ministrskemu predsedniku Nikiti S. Hruščovu, do katerega je prišlo septembra 1959. ZAHODNONEMŠKI NEONACISTI ZA KRŠČANSKO DEMOKRATSKO STRANKO V deželi Baden-VVurtemberg bodo ta mesec volitve v deželni zbor. Glede na notranjepolitično napetost, ki je nastala zaradi nasprotovanja krščanskih demokratov proti ratifikaciji (potrditvi) sporazumov s Sovjetsko zvezo in Poljsko, utegne biti izid teh volitev — čeprav so same deželne — odločilen v boju za ratifikacijo omenjenih sporazumov. Pristaši zahodnonemške demokratske nacionalne stranke (nacistične) so sklenili, da ne bodo postavili lastne kandidatne liste za te volitve, da bi omogočili zmago krša skih demokratov, odločilnih nasprotnikov ratifikacije. Predstavnik te stranke, v kateri se zbirajo bivši nacisti in njihovi simpatizerji, je izjavil, da se je njegova stranka odločila za ta korak v upanju, da bodo njeni pristaši glasovali za krščansko-demokrat-ske kandidate. Neonacistična stranka ima v sedanjem deželnem zboru 9 mandatov, leta 1968 je bilo oddanih zanjo 9,8 odstotkov glasov, za krščanske demokrate 44,2, za socialne demokrate 29 odstotkov in za li-beralce 14,4 odstotkov. Kot je znano, sta zadnji dve stranki zdaj na oblasti v Bonnu. ANGLEŠKI OFICIR OBSOJEN ZARADI VOHUNSTVA Angleško sodišče v VVinchestru je prisodilo 31-letnemu pomorskemu častniku Davidu Binghamu 21 let ječe, ker je 18 mesecev vohunil v prid Sovjetske zveze. Kakor je sarn povedal, se je tega lotil zaradi težkih gmotnih razmer v družini, in sicer je prva navezala stike z atašejem za pomorstvo pri sovjetskem poslaništvu njegova žena. Za važne tajnosti, ki jih je izdal sovjetskemu atašeju, tako je dejal državni tožilec, je prejel 2300 funtov, to je pač malo v primeri z važnostjo izdanih listin. Zaradi tega izdajstva je moralo angleško pomorsko pO( veljstvo prevreči ves svoj obrambni vojaški načrt. Binghama so aretirali 31. avgusta 1970, ko je bil v službi na svoji ladji v Portsmouthu. 150 ŽRTEV VOJAŠKEGA UDARA Ponesrečeni udar v mali srednjeameriški republiki San Salvadorju, ki so ga izvedle vojaške in policijske enote, je terjal 150 človeških življenj. To je javil predstav nik salvadorske vojske. Uporniki so hotelj prevzeti oblast v tej mali srednjeameriški državici. Voditelj udara Napoleon Duarte je zbežal v Gvatemalo, kjer je dobil politični azil. »FRIULI D’OGGI“, VIDAN: Jezik in narodnost V videmskem časopisu „Friuli d’oggi“ je izšel 20. marca 1972 sestavek „Jezik in narodnost". Znanemu kulturnemu delavcu J. Šavliju je bil — kot pravi sam — članek tako všeč, da ga je moral prevesti in nam ga poslati. Mi smo mu zato zelo hvaležni, kajti vsebina članka je kot nalašč prikrojena našim razmeram na Koroškem. Naj bi misli tega članka padle na rodovitna tla in v tem ali onem omahljivcu vzbudile vest ter ga prepričale, da le slovenska materinska beseda daje človeku pečat pristne osebnosti in notranje svobode. (Op. ured.) Razmislimo, kaj pomeni za furlansko ljudstvo imeti svoj lastni jezik in kaj pomeni izgubiti ga, kajti furlanski jezik je na tem, da se bo izgubil in z njim tudi ljudstvo, s katerim se je rodil in s katerim je zrasel. Furlani so narodna manjšina, tako kot so druge v Italiji in v Evropi in, kakor se godi vsem manjšinami, ki se nahajajo pod pritiskom močnejših narodnosti, pozabljajo na to, da je njihova zavest zavest narodnosti. Izguba jezika je vsekakor izguba najbolj vidnega znaka kulture in najbolj izrazitega znaka narodnosti, je politično dogajanje, kot je to tudi volja, da jezik ohranjamo. Lahko pritrdimo, ne da bi se bali pogrešiti, da ima furlanski jezik iz dneva v dan manj takih, ki ga govorijo; medtem ko tistih nekaj, ki se zavejo svoje narodnosti, se ga oprime s silo vdanosti in obupanosti, kakor da bi čutili, da s tem jezikom umira najbolj pristni del njihove duše in njihovega bistva. w šolah se govori in se piše po italijansko, v uradih se govori po italijansko, na televiziji in na radiu se govori samo po havansko; prosveta dobi uradno priznanje samo, če je italijanska. Če se govori o Evangeliju ali o Kapitalu, se zdi, da se mora govoriti samo v uradnem jeziku, ki je bil v Furlaniji in je še, po naključju, vedno jezik vladajočih plasti. Jezik kmeta, delavca, izseljenca pa je bije zmeraj furlanščina, ki je bila prav zato jezik ubogih. Tisti, ki se je uspel v družbi dvigniti in postati „meščan", si je prizadeval furlanski jezik opustiti in privzeti jezik gospodarjev, misleč, da bo tako tudi sam Postal nekoliko gospodar. Mesta so se prva dala okužiti s tako vročico. še pred italijanščino so se naučila jezika gospodarjev iz Benetk (v Gorici, Vid-mu, Pordenonu se še danes govori nekakšna plehka beneško-furlanska mešanica). umazano, poškodovano, smetno. Pelje-17)0 se mimo kraja, kjer je stala mogočna nemška cerkev, pa so jo črnci požgali. Med hišami gledam pogorišča, razpadajoče hiše, nihče se ne zmeni zanje: kjer so imeli prej belci lepe hiše in vrtove, je sedaj divje in zapuščeno. Hotel sem si pogorišča podnevi ogledati in sem prosil ing. Žele, ki je mojo knjigo o Indiji prevedel v angleščino, da me pelje z avtom. Čudil sem se, da me vozi s takim strahom in me nikjer ni pustil izstopiti iz avta, da sem fotografiral le skozi okno. Tedaj sem šele videl, koliko hiš in trgovin belcev so črnci požgali, kakšne zevajoče praznine so nastale. Peljala sva se tudi po Su-perior Avenue, nekdaj najlepši cesti, mimo krasne veletrgovine pohištva, še isto noč sem slišal sirene in videl ognjeni sij: to je nekaj vsakdanjega v Clevelandu. Zjutraj sem zvedel, da je zgorela tista trgovina pohištva. Milijonska škoda! Z inž. Sodjo sva šla gledat pogorišče, toda fotoaparata si nisem upal nesti s seboj. Bo kdo rekel: saj so vse hiše zavarovane! Ni tako! Zavarovalnice onih hiš, ki so bolj ogrožene od črncev, sploh nočejo zavarovati ali le za malenkost. Saj bi morale tako zavarovalnice propasti. Črnci so skušali že zažgati največjo slovensko cerkev sv. Vida, pa se ni posrečilo. Kaj hočejo črnci doseči s požigi? Najprej sploh škodovati belcem, potem pa vzbuditi strah, da se začno beli izseljevati drugam. Toda komu naj prodajo hišo? Saj hiše v bližini črncev izgubijo vrednost. Črnci poskušajo kje v belem naselju kupiti kako hišo, naj bo še tako draga. Ko se črnci vselijo, potem sosedje bežijo stran, ne upajo se živeti ob njih. Skušajo čimprej prodati hišo: belec je ne kupi, torej jo v sili proda edinemu, ki jo kupuje, črncu in to za malo ceno. Tako črnci osvajajo en del za drugim, bele četrti mesta postajajo črne. Hiše si noben črnec ne dela, ker jo poceni dobi od belih, za pogorišče se ne zmeni, niti za zemljo ne, ko ne zna in noče obdelovati ne rožni, ne sadni vrt. Pa ni le strah pred ognjem, še hujši je neprestani strah za varnost. Veliko črncev noče delati, ampak lahko živeti s tatvino in ropi. Zato se je strašno razpaslo zločinstvo. V Clevelandu sem doživel, da so črnci na en dan oropali tri Slovenke na cesti in to podnevi! Ko gre mimo ženske, jo udari in vzame ročno torbico. Nekega Slovenca so obstrelili, ko je šel v nedeljo zjutraj k prvi maši, s težavo se je privlekel do cerkve. Drugega so našli tako pretepenega, da so mu komaj rešili življenje. In pri obeh niso našli skoro nič denarja. Vsak dan smo brali o ropih in kako vdirajo v hiše. Takih slučajev pa je na tisoče. Kakšne so posledice? Seveda stalen strah. Ko sem šel zvečer kam na obisk, me nihče ni pustil samega domov (stanoval sem v župnišču), ampak me je peljal z avtom ali če sem bil v isti ulici, me je spremljal. Ljudje se najprej prepričajo, ko na vratih zvoni, kdo je, potem si šele upajo odpreti. Jaz sem se po telefonu najavil, da se me niso ustrašili. Nekateri znanci so mi pokazali puško ali revol- ver, kar je vedno pripravljeno za vsak slučaj. Slovenci pri fari sv. Vida so organizirali oboroženo stražo: vsako noč patruljirajo po trije moški po ulicah s puškami (v Ameriki je orožje svobodno), da ne bi črnci zažgali ali kaj izropali. Dovolj označi položaj primer, ko je policaj ob belem dnevu rekel na sicer prometni ulici neki gospe, naj raje ne hodi peš. Ali da me je v podzemeljski železnici, ko sem se v New Yorku ponoči vozil na stanovanje znanca Mullerja, vprašal sprevodnik črnec, kam se peljem. Ko sem rekel, da v Brooklyn, me je svaril, naj vendar skrijem fotoaparat, da ga mi bodo gotovo ukradli. Toda ni bil edini, ki me je svaril. Bali so se ne le za moj aparat, ampak ker bi me lahko udaril, pobil, da bi lažje odnesel fotoaparat. Amerika ni več zlata dežela in mnogi so me že zavidali, da živim v Evropi, kjer vsaj črnskega problema ni. S temi problemi pa je usodno povezana slovenska fara sv. Vida. Črnci so namreč že blizu slovenskemu središču. Zato se slovenske družine že izseljujejo izven mesta, na deželo, kjer je boljši zrak, dovolj zemlje okrog hiše, večji mir in varnost. Fara se tako manjša, ker sestoji iz družin. Zaenkrat je sreča v tem, da so te hiše pokupili in zasedli Hrvati, novi naseljenci. Ti so tudi bolj bojeviti in pogumni, če bi se bilo treba udariti. Toda kako dolgo bo še tako? če enkrat vdero črnci med Slovence, se bodo ti izselili, naenkrat bo vse črno. Čemu bo potem veličastna cerkev sv. Vida s farno šolo, farno dvorano itd., kar je ponos Slovencev? Skušal bom ta problem osvetliti z več strani. Zato: (Dalje prihodnjič) t Jožef Kassl, pd. Kuhlingov oče V prijazni vasi Štriholče, vgnezdeni v jamasto se odmikajoče podnožje Svinje planine, sredi sadnega drevja in rodovitnega polja, proti severu in njegovim mrzlim vetrovom zavarovani po strmih in visokih hribih Hudega kraja, v tem lepem prisončnem kraju se je rodil, vzrastel in živel, delal in trpel, mislil in čustvoval in molil Kuhlingov oče Jožef Kassl. V Štriholčah se je rodil 31. decembra leta 1890, tu prebil v glavnem svojo mladost in vse svoje življenje, izvzemši čas, ki ga je preživel pri vojakih v redni službi in posebej še v prvi svetovni vojni. Ko se je vrnil iz vojske, se je leta 1921 v Grebinjskem kloštru poročil z družico Marijo Lobnik, iz Ljubejeve družine v Vovbr-ških gorah in z njo ustanovil družino, v kateri je bil oče devetim otrokom, od katerih je še sedem živih; eden od devetih je umrl v rani mladosti, drugi je postal žrtev 2. svetovne vojne. Kot trden, varčen, skromen, delaven kmet je preživel dolga leta do visoke starosti 82 let, zadnja leta kot vdovec in umrl po kratkem bolehanju v sredo, 22. marca 1972. Kaj preprost je ta zunanji okvir njegovega življenja, preprosto, skromno tudi sicer, kakor sploh pri naših očancih, nimamo poročati o kaki posebni imenitnosti, ne o bogastvu, ki bi si ga nakopal, ne o časteh in odlikovanjih, ki bi ga bila doletela, ne o mogočnosti njegove osebe — stvari, na katere preveč kažemo posebno tedaj, ko nimamo kje videti pravih krščanskih in človečanskih odlik. O teh pa moremo ob Kuh-lingovem očetu brez hvalisanja poročati. Njegova delavnost. Od jutra do večera, od mladih let do stare zgrbanosti je opravljal dela, kakor jih je nalagal čas in potreba, da je Kuhlingova kmetija kljubovala vsem gospodarskim težavam tudi v hudih razmerah. Še celo to je zmogla, da sta dva fanta študirala, drugi pa tudi imeli priliko za primerno izobrazbo. Nič ni bilo jadikovanja, češ odkod bomo jemali. Imel sem vtis, da je bilo v njegovi družini res prvo vprašanje, čim popolnejša vzgoja in izobrazba otrok, in ne kopičenje imetja. Njegova kmetija in njegovo delo je imelo lep cilj in bogato vsebino. Njegov smisel za duševno hrano. Pri vsem svojem delu in kmetskih skrbeh je vendar tako rad ustregel svojemu teženju po višjih vrednotah. Kako rad je prebiral svoj čas „Mir“, potem ..Koroškega Slovenca", zadnje čase pa „Naš tednik" in ob njih budno sledil dogajanju okoli našega rodu. Rad je segal po Mohorjevih knjigah in bogatil ob njih svojega duha in svoje srce. In ko si se z njim pogovarjal, si začutil, kako je kritično ob branju meril tudi svoja lastna spoznanja, doživetja in izkušnje; začutil si pa tudi, kolikšno nalogo je vršila naša ..Mohorjeva" med našim ljudstvom. Na to je treba vedno spet opozarjati, kadar se oglašajo ozkosrčni kritiki proti Mohorjevi. Njegova zvestoba do izročil našega naroda, predvsem do našega jezika. To je bilo za moža, kakršen je bil Kuhlingov oče, nekaj samo po sebi umljivega. Ni ga omajala nobena grožnja, nobeno zaničevanje in omalovaževanje našega jezika. S preprosto besedo je znal svoje zadržanje in stališče neizpodbitno utemeljiti in svoje človečanske pravice tudi braniti, tudi v najtrših časih, ko so sovražna ušesa prisluškovala pod okni. Njegova vernost. V njej je pač našel osredno točko svoje osebnosti. Četudi ne gre za iskanje skozi verske probleme, zanj vera ni bila problem, sprejel jo je, kot mu je bila izročena: molil, molil tudi skupno lepo slovensko v družini, hodil v cerkev, prejemal zakramente in delal dobro, kjerkoli se mu je stavila prilika. Koliko dobrega je storil posebno tudi dušnim pastirjem šmarješke fare; ohranili ga bodo pač zato v hvaležnem spominu. Kaj še zahtevaš od kristjana? Tako je gotovo pri njem bila njegova vernost tista trdna točka, ki mu je dala premagati težave življenja, ki so njega zadevale prav tako ali še bolj kot druge. In ni čuda — skoraj moramo tako reči — da je iz te družine izšel tudi duhovnik, g. Polde Kassl, ki pastiruje že leta na Koroškem, da na drugačnem poprišču nadaljuje očetovo delo: ohranja, predaja vero naših očetov, v neprestanem razvoju časa pa tudi vzbuja to vernost k novi usmerjenosti in miselnosti. Preprost slovenski kmet — in vendar — kakšen pogreb! Bil je ob pol treh popoldne v petek, 24. marca. Krasen sončni dan, „cvetni petek". Zbralo se je ogromno ljudstva, mož in žena, da si kar ob tem dejstvu mogel presoditi: spoštovali so Kuhlingove-ga očeta. In še nekaj lahko zraven rečemo: tudi danes še ceni ljudstvo višje vrednote in mu ni prvo mogočnost in bogastvo in prazna imenitnost, saj vsega tega ne moremo iskati pri rajnem očetu. Svojemu sobratu Poldetu v tolažbo in iz spoštovanja do moža, ki je bil oče duhovnika, se je zbralo tudi veliko duhovnikov (22), ki so pospremili rajnega na zadnji poti. Žalno slovesnost so še ožarili pevci pevskega društva „Jakob Petelin-Gallus", ki mu je predsednik sin Kuhlingovega očeta, g. Urhej Kassl, učitelj in šolski ravnatelj na Djekšah. Tem pevcem so se pridružili še pevci z Obirske in zazvenela je domača pesem ranjkemu v slovo — pač ker se je tako spodobilo in je to še posebej zaslužil: njegova hiša je bila za vaje cerkvenih pevcev vedno na razpolago in rad je poslušal naše domače petje. Ali je res na Želinjah naša domača, cerkvena in svetna pesem utihnila? Zbor je pod veščim vodstvom mladega pevovodje ..Gallusa" g. profesorja Jožka Kovačiča zapel pri hiši »Vigred se povrne, spremljal sv. daritev v cerkvi s primernimi pesmimi, na grobu pa še oznanil: „Jaz sem vstajenje in življenje." V lepi želinjski cerkvi je bila zadušnica za rajnega, ki jo je opravil sin rajnega, g. Polde Kassl, župnik v Bilčovsu. Pridigal je župni V petek, 10. marca, je bil v klubskih prostorih v Mondscheingasse na Dunaju občni zbor Kluba slovenskih študentov. Odborniki so poročali o delovanju študentske organizacije v delovnem letu 1971/72. Predsednik Teodor Domej je v svojem poročilu kritično obravnaval uspehe in neuspehe kluba. Najvažnejši dogodek preteklega leta je bila nedvomno otvoritev klubskih prostorov. Po večletnih naporih je študentom uspelo, da so si ustvarili svoj neodvisni center. V njem niso samo petkovi sestanki, temveč tudi srečanja raznih delovnih krožkov. Študentom so na voljo časopisi in revije ter knjižnica. V prostorih vadi tudi klubski pevski zbor, ki ga vodi Hanzej Gabriel. V letnem semestru 1971 je Klub priredil 6 sestankov. 19. junija je bila otvoritev klubskih prostorov, ki so se je udeležili številni častni gostje s Koroške in Slovenije. V ve- LIBUČE Milki Hartmanovi je bilo za njeno pesniško delovanje in ljudsko prosvetno delo izraženo priznanje tudi od slovenske ustanove v Ameriki, ki zasleduje kulturno delo Slovencev po svetu. Diplomo priznanja je Milki izročil g. župnik Vinko Zaletel v imenu Krščanske kulturne zveze. likonočnih počitnicah so imeli študenti pod strokovnim vodstvom univ. prof. dr. Vladimirja Klemenčiča dvodnevno ekskurzijo po južni Koroški. Ta ekskurzija je bila predpriprava za raziskovalno delo v južnokoro-ških vaseh, ki ga je med počitnicami opravil raziskovalni kolektiv. O rezultatih raziskovanja so poročali študenti na tretjih Koroških kulturnih dneh. V zimskem semestru je Klub priredil 11 sestankov, ki so bili v povprečju dosti bolj obiskani kot sestanki v letnem semestru. Po večini so sestanke pripravili študenti sami. Povabljeni pa so bili tudi gostje. Tako je 4. 12. predaval ing. dr. Dušan Nendl o »Revoluciji in evoluciji v luči bahajske vere" in teden navrh Jože Kopeinig o »Koroški sinodi". 9. decembra je Klub organiziral predavanje in diskusijo na dunajski univerzi. Predaval je zvezni poslanec SFRJ in direktor Višje ekonomske šole v Mariboru dr. Tine Lah o »Problemih delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji". V zimskem semestru sta delovala dva delovna krožka. »Zgodovinski delovni krožek" je obdelal knjigo Pleterskega »Narodna in politična zavest na Koroškem", ki obravnava zgodovino koroških Slovencev od sredine preteklega stoletja do 1914. Ker šele temeljito poznavanje zgodovinskega razvoja omogoča boljše razumevanje današnje situacije na Koroškem, si je krožek zadal nalogo, da v tem semestru predela še zgo- upravitelj z Obirskega, ki je v svojem govoru govoril o vrlinah moža v luči našega verovanja in upanja in božjih zapovedi. Govoril je namesto g. prošta in dekana v Do-brli vasi, g. Franca Brumnika, nekdanjega dušnega pastirja v šmarjeti pri Velikovcu, kamor spadajo Želinje. G. prošt Brumnik je zbolel in se zato ni mogel pogreba udeležiti, kakor je pridigar tudi povedal. Prav po naročilu g. prošta je pridigar pokazal tudi še na lepo harmonijo med družinskimi člani v Kuhlingovi hiši. Sam rajni se je o tem pohvalno izrazil kako je njegova snaha Ana, žena sedanjega gospodarja Folteja, lepo gledala na svojega tasta. Spodobi se, da ob takih prilikah, ko stopi sicer v tihi po-zabljenosti stoječa hiša v ospredje, omenjamo njene odlike drugim v vzpodbudo. Duhovščina je po maši odpela obredne pogrebne speve in potem smo spremili rajnega na kraj zadnjega počitka; officiator je bil g. prelat Aleš Zechner, ki je ob odprtem grobu spet opomnil na velike probleme krščanskega življenja v naši škofiji in v Cerkvi sploh: pomanjkanje duhovnikov in spoštovanje in varstvo nerojenega življenja. Domači gospod župnik pa se je zahvalil slovensko in nemško za številno udeležbo vsem, ki so prišli iz Štriholč in Šmarjete, iz Djekš in Hudega kraja, z Vovbrskih gora in Male vasi (Globasnica), iz Bilčovsa in Celovca. Naj bo dragemu Kuhlingovemu očetu domača zemlja lahka! dovino od 1914 do danes. Filozofsko-teolo-ški delovni krožek ni imel jasno določene tematike. Sodelavci tega krožka so predvsem diskutirali o spremembah v Cerkvi, o socialno-kritični miselnosti nižje duhovščine in družbenem angažmaju kristjanov v tako imenovanem Tretjem svetu. Tudi ta krožek se bo sestajal še naprej. Po poročilih odbornikov je bil stari odbor razrešen. Občni zbor je sprejel 22 novih članov. Za novega predsednika je bil izvoljen Vinko Wieser, študent psihologije in sociologije v 6. semestru, za tajnika pa Janko Malte, študent zgodovine in filozofije v drugem semestru. Nadalje so v odboru še: Štefan Pinter (drugi tajnik), Engelbert VVieser (kulturni referent), Franci Zvvitter (časnikarski referent), Avgust Brumnik (finančni referent) in Lojze VVieser (knjižničar). Klub bo v letnem semestru organiziral kot doslej petkove sestanke. Zgodovinskemu in filozofsko-teološkemu delovnemu krožku se bo pridružil še »Literarni delovni krožek". Študenti pa bodo nadaljevali tudi znanstveno-raziskovalno delo. Bile smo na iečaju za kmetice v Tinjah Čeravno ne lahko, pa sem vseeno šla v Tinje. Bala sem se, da nas ne bo veliko, a iznenadena sem bila, ko sem prišla tja. Iz vse Podjune, pa še iz Bilčovsa je bilo nekaj zastopnic. Nabralo se nas je 45. Najprej nas je pozdravil rektor Jože Kopeinig. Vesel nas je bil in nas povabil še na razne druge tečaje, posebno pa, da bi mladino poslali. Gospod dr. Dumpelnik nam je nato predaval o vzreji mladih pujskov in telet. Spraševale smo ga to in ono, in za vse je vedel svetovati. Čisto domače je bilo, kot v družini, kjer se prav dobro razumejo. Kar hitro je minulo in sedle smo k okusno pripravljeni mizi. Vsa čast sestram kuharicam. Popoldne nam je razlagal inšpektor Blaž Singer, kakšno nalogo ima in bo imel kmet v bodoče na trgu. Poslušale smo in kar sapo nam je vzelo, ali bomo kos tem nalogam, da nam ne oddrvi vlak. Akoravno se trudimo prilagoditi se novim zahtevam, pa še veliko manjka. Dobro bi bilo, da bi nas večkrat vabili na take dneve. Veliko bolj učinkuje po domače, tam se bolj upamo vpraševati. Nazadnje je še učiteljica Anica Fugger napravila lepo razstavo in nas učila, kako naj pripravimo mize, kakšne posode in pribore moramo rabiti za boljše praznike in za malico. Vse je bilo zelo okusno in vesele bi bile, če bi bile še večkrat deležne takih predavanj. Vsem predavateljem, sestram in g. rektorju boglonaj. Udeleženka tečaja Občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju Naše prireditve_____ Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabi na Pera Budaka veseloigro v treh dejanjih KLOPČIČ s katero gostuje Amaterski oder Prosek-Kontovel (Trst) v nedeljo, 9. aprila, ob 2. uri popoldne, v farni dvorani v Selah. Farni igralci iz Št. Janža v Rožu bodo igrali v nedeljo, dne 9. aprila, ob 19.30 v Slovenjem Plajberku, v dvorani pri gostilni Laussegger — pri cerkvi — veseloigro »POSLEDNJI MOŽ" Mnogo zabave za vse in pouka za može! Vabljeni! Farna mladina iz Vogrč gostuje v nedeljo, 9. aprila, ob pol treh popoldne pri „ Š o -š t a r j u “ v Globasnici z veseloigro v treh dejanjih MOČ UNIFORME Spisal Jaka Štoka Povabljeni na razvedrilo! Farna mladina iz Vogrč gostuje v nedeljo, 9. aprila, ob pol osmih zvečer v farni dvorani v Pliberku z veseloigro v treh dejanjih MOČ UNIFORME Spisal Jaka Štoka Lepo vabljen M Krščanska kulturna zveza vabi na igro LUČ Z GORA ki jo igrajo dijaki dijaškega doma Heimlin-ger iz Celovca. Za razvedrilo bodo skrbeli „ Veseli študentje". Igra bo v nedeljo, 9. aprila 1972, ob 14.30 v Kulturnem domu na BRNCI. Krščanska kulturna zveza vabi na igro LUČ Z GORA ki jo igrajo dijaki dijaškega doma Heimlin-ger iz Celovca. Za razvedrilo bodo skrbeli „ Veseli študentje". Prireditev bo v nedeljo, 9. aprila 1972, ob 19.30 v Kulturnem domu v BISTRICI na Z” ! CELOVEC Dne 22. marca 1972 je g. deželni glavar Sima izročil okrajnemu šolskemu nadzorniku Rudiju Vouku častni znak za zasluge za republiko Avstrijo. Ta častni znak je g. inšpektorju podelil zvezni prezident na predlog deželnega glavarja. Pri tej priliki je glavar naglasil zasluge g. Vouka za dvojezično šolstvo. Čestitamo g. inšpektorju Vouku k temu odlikovanju. OBVESTILO Zveza slovenskih izseljencev obvešča svoje člane, da bo občni zbor v nedeljo, 16-aprila 1972, s pričetkom ob 13.30 v modri dvorani celovškega Doma glasbe (Konzert-haus). Po občnem zboru bo s pričetkom ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe spominska slavnost, ki jo ob 30-letnici izseljevanja koroških Slovencev prirejata Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo. Bivši izseljenci z družinami prisrčno vabljeni! Zveza slovenskih izseljencev Osmošolci Slovenske gimnazije vas prisrčno vabimo na GIMNAZIJSKI PLES v soboto, 8. aprila, ob 20. uri v celovški Kolpingovi dvorani. Za prijetno zabavo bodo skrbeli »Poskočni Gorenjci" in „Unioni“. Zanimanje Evrope za Koroško Nad 40 udeležencev iz vse Evrope na seminarju Mladinske komisije FUENS v Dobrli vasi — Velika pozornost avstrijskega radia in tiska Dobrla vas je bila od 26. marca do 31. marca 1972 prizorišče mednarodnega mladinskega seminarja o temi: „Kake možnosti preživetja imajo narodne manjšine?" Predsednik Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS) dipl. jur. Filip VVarasch je mogel pozdraviti ob otvoritvi v hotelu Rutar dobrolskega župana direktorja Adolfa Hafnerja, podpredsednika NSKS dr. Valentina I n z k a te rzastopnike nemške manjšine iz Danske ter Danske iz Nemčije, nemške iz Belgije in prav tako flamske iz Belgije, nadalje iz Francije, valižanske in irske iz Velike Britanije, bretonske iz Francije, hrvaške iz Gradiščanske ter slovenske iz Italije in Koroške. Direktor Hafner, ki je udeležence seminarja nekaj dni po začetku povabil na sprejem in na kosilo ter se razgovarjal z njimi skoro dve uri o manjšinski problematiki v njegovi občini, je v pozdravnem govoru dejal, da je zadovoljen, da se vrši seminar v občini, kjer je on župan. Tudi dr. Inzko je pozdravil udeležence seminarja v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev in dejal, da poteka seminar ravno ob času, ko so pred vrati dunajski razgovori med kanclerjem Kreiskyjem in zastopniki slovenske manjšine, mladinski seminar pa da je obogatitev za Koroško, ki si prizadeva za mednarodne kontakte. V ponedeljek so udeleženci seminarja obravnavali organizacijske probleme FUENS. - Sprejeli so med drugim poseben statut, '.„-,1 je tudi pravno opredelil samoupravno delovanje Mladinske komisije v okviru FUENS. Kot vsako leto so tudi tokrat predavali mladinski zastopniki iz različnih dežel o situaciji doma. Zelo primerno za dano situacijo se je izkazal diskusijski prispevek valižan-skega zastopnika, ki je ob osvetlitvi problema dvojezičnih napisov povedal, da se tudi Valižani borijo za dvojezičnost v topografiji, kar je zelo velikega psihološkega pomena za narodnostno skupnost. Tudi oni so začeli z dopolnjevanjem enojezičnih krajevnih tabel. Ko pa so videli, da je njihov trud nesorazmerno velik, učinek pa majhen, kajti oblasti so napise v par urah pobrisale, so odstranili kar table same. In sedaj je na delu celo komisija britanske vlade in do dvojezičnih napisov ni več daleč. Valižan je povedal, da jim pač gre za to, da Angleži svetu tudi na zunaj pokažejo, da je na dvojezičnem ozemlju tudi valižanski jezik angleškemu enakovreden. ‘ti' V ponedeljek zvečer je govoril dr. Drago L e g i š a, župan občine Devina-Nabrežine Pri Trstu, o zelo zanimivi temi: „Položaj Slovencev na Tržaškem s posebnim poudarkom na sedanji politični položaj v Italiji". Največji problem za slovensko manjšino v Italiji kot celoto je različno obravnavanje le-te v treh pokrajinah dežele Furlanije-Ju-lijske Benečije, v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Najtežavnejši je položaj beneških Slovencev v pokrajini Videm, ker jim italijanska država ne priznava niti ene same narodnostne pravice. Pri tem je treba poudariti, da fašistična Italija ni delala med Slovenci razlik glede na to, kje živijo, kajti imela je do vseh enak odnos, četudi sovražnega. Kaj so Primorci pod fašizmom prestali, nam povejo naslednja dejstva: V predvojni Julijski krajini so Slovenci Predstavljali 1 % celotnega prebivalstva Ita-iije, toda od skupnih 42 smrtnih kazni in 27.737 let ječe, kolikor jih je fašistično posebno sodišče izreklo v mirnem času, gre 33 smrtnih kazni (80%) in 4.893 let ječe (18%) na račun Slovencev in Hrvatov takratne Julijske krajine. Slovenci v pokrajini Trst so zaščiteni s posebnim statutom v okviru Londonskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, Slovenci v pokrajini Gorica se lahko sklicujejo samo na italijansko ustavo, beneški Slovenci, kot že rečeno, sploh niso priznani. Toda najvažnejša določila Londonskega sporazuma o rabi slovenskega jezika se sploh ne izvajajo. Torej Podobno, kot se je dogajalo nekdaj na Južnem Tirolskem. Člen 5 posebnega statuta Londonskega sporazuma, npr. zagotavlja Pripadnikom slovenske skupnosti, da lahko svobodno uporabljajo svoj jezik v osebnih 'n uradnih stikih z upravnimi in sodnimi obistmi in da imajo pravico prejemati od °b!asti odgovore v istem jeziku. Toda kako vsa zakonska določila o enakopravnosti narodnih skupnosti v državi nič ne zaležejo, če ni dobre volje in duha pri- pravljenosti na strani uradnih ustanov, nam lahko pove tudi to, da je bil tak diskriminiran položaj Slovencev v Italiji, kljub obstoju 6. člena italijanske ustave, ki govori, da mora republika s posebnimi določili ščititi jezikovne manjšine in da o posebni zaščiti jezikovnih skupnosti govori tudi 3. člen posebnega pravilnika (prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine, kakor v Južnem Tirolu zaradi prisotnosti nemške) Furlanije-Juiij-ske krajine. Kako se je še pred nekaj leti dogajalo, vidimo na primeru vasice Pesek, ob istoimenskem mednarodnem obmejnem prehodu na cesti Trst-Fteka. Fašistični pozornosti je ime te vasice ušlo, ker je premajhna in je zato vselej obdržala svoje slovensko ime. Po letu 1954 pa so vneti funkcionarji sodili, da je slovensko ime za ob- V torek je govoril predstavnik irske politične stranke Sinn Feln Mac Giolla, ki se priznava k socializmu irskega vodje Jamsa Connolyja. Obenem je član Gibanja za državljanske pravice severnih Ircev. Njegov brat se prav sedaj nahaja v angleškem koncentracijskem taborišču Long Kesh in v tej zvezi je lahko irski zastopnik navedel mnogo zanimivih podrobnosti o boju za osvoboditev irskega ljudstva, o čemer uradna poročila ne govorijo. Po njegovih besedah na severnem Irskem ne bo miru, dokler se ne uresniči pravičnim zahtevam katoliških irskih prebivalcev: umik britanske vojske iz vse dežele, izpustitev vseh političnih jetnikov pa do uresničenja narodnostnih, socialnih in družbenih pravic, od dvojezičnih napisov pa do enako- Welehe Oberlebenschancen haben die Karntner Slowenen? (Nadaljevanje s 1. strani) Neben diesem sehr positiven Aspekt des VVachsens des SelbstbevvuBtseins bemuhen sich die Karntner Slovvenen und werden sich bemuhen miissen um eine g ute Zusammen-arbeit mit dem Muttervolk. Die Vorausset-zungen sind heute recht g ut und das Inter-esse Slovveniens nach einer solchen, be-sonders kulturellen Zusammenarbeit ist in letzter Zeit gestiegen. Der geistige Zusam-menhang mit dem Gesamtvolk und seiner Sprache mul3 gepflegt vverden. Ein vveiterer positiver Umstand besteht in der Tatsache, daB sich Jugoslavvien ebenfalls starker fur die Minderheit einsetzt. Jugoslavvien h at den Staatsvertrag unterzeichnet und es ist ihr gutes Recht und Pflicht, auf die Erfullung des A rt. 7 im Interesse der Minderheit zu pochen. Als im Interesse der Minderheit liegend, muB auch die Tatsache gevvertet vverden, daB sich Osterreich seiner Vermittlungsfunk-tion zvvischen Ost und VVest immer mehr bevvuBt vvird. Die Politik Osterreichs strebt im Sinne der Neutralitat freundschaftliche Beziehungen auch mit den Oststaaten und besonders mit dem Nachbarstaat Jugoslavvien an. Eine enge Kooperation besteht bereits im sog. Alpen-Adria Raum zvvischen Karnten, Slovvenien und der italienischen Provinz Friaul-Julisch Venetien. Es vvare zu vvunschen, daB in diese Kooperation auch die Karntner Slovvenen starker einbezogen vviirden. Das alles sind positive Umstande, die die Oberlebenschancen der slovvenischen Minderheit erhohen. mejni prehod mednarodnega značaja „neprimerno" in so zato samovoljno brez vednosti pristojne občinske uprave (občina Dolina, ki je v ogromni večini slovenska) izpustili črko „k“, tako da se sedaj imenuje PESE. (Tako banalno so tudi na Koroškem po-nemčevali slovenska imena, ko so napravili, npr. Psinja (— Podsinja) vas „Hunds-dorf“). — Nasprotno pa so danes v celotni občini Devinu Nabrežini in tudi v drugih dvojezičnih občinah na Tržaškem krajevni napisi v obeh jezikih). Razveseljivo je, da število otrok v slovenskih šolah na Primorskem stalno narašča, v osnovnih šolah samo na tržaški pokrajini je že nad 2000 slovenskih otrok. Zasluga za to gre enotnemu prizadevanju vseh slovenskih organizacij na Primorskem. Znanje obeh jezikov je namreč velika prednost doma in ob stikih s sosedno državo. Tudi italijanska javnost se danes zaveda, da narodnostne skupnosti niso „tujek" in nevarnost za državo, ampak njena obogatitev in mednarodno uveljavljanje. pravnega zastopstva Ircev v upravnih, zakonodajnih in sodnih ustanovah. Irska se bori za svojo narodno svobodo že od leta 1923. Irsko ljudstvo v severnem delu dežele ni samo narodnostno zatirano, ampak tudi socialno. Vse banke in vse gospodarstvo je v rokah angleškega kapitala, ta neverjetno izkorišča in zapostavlja katoliške Irce. Med katoliškim prebivalstvom je npr. 25 % brezposelnih (pri protestantih le 8%), da ne omenjamo vseh drugih zaprek in diskriminacij, ki jim je katoliško prebivalstvo izpostavljeno; v mestu Londonder-ryju, ki ima okoli 70 % katoliških prebivalcev, ni nobenega katoliškega zastopnika v mestnem svetu. Tako je torej narodnostni boj katoliških Ircev tudi socialni boj. Die vvesentlichste Frage des Oberlebens aber ist die Entwicklung der VVirtschaft. Von dieser vvird meines Erachtens in erster Linie die Erhaltung der Karntner Slovvenen abhangen. Die heutige Struktur Sudkarntens ist noch vveitgehend eine landvvirtschaftliche. Es gibt aber kaum groBe Bauern, sondem meistens kleinere, die schon genug Schvvie-rigkeiten haben um gerade noch zu beste-hen. Doch der Strukturvvandel geht auch in Karnten unaufhaltsam vveiter. Immer mehr Landvvirte geben ihre VVirtschaft auf und suchen Arbeit in der Industrie und vverden so vom deutschen Arbeitgeber abhangig. Das zvveisprachige Gebiet leidet aber sehr am Mangel an geeigneten Arbeitsplatzen. So miissen viele Arbeiter taglich eine lan-gere Zug- oder Omnibusfahrt in Kauf neh-men um zu ihrem Arbeitsplatz zu gelangen. Die meisten dieser Pendler arbeiten in der Landeshauptstadt. Friiher oder spater sie-deln sie sich aber zum Teil an ihrem Arbeitsplatz an und haben so ihre Volksgrup-pe verlassen. In der deutschen Umgebung schreitet dann die Assimilation rasch vor sich und recht bald sind sie fur ihre Volks-gruppe verloren. In Karnten plant man ein Industriezen-trum im Dreieck Klagenfurt-St. Veit-Villach. Das zvveisprachige Gebiet soli von der In-dustrialisierung ausgenommen vverden und Arbeitskrafte fur dieses Industregebiet lie-fern. Das Gebiet Sudkarntens soli in erster Linie Erholungsgebiet vverden. Hierin aber besteht die groBte Gefahr fur die Minderheit. In einem solchen Fali bestunde nam-lich folgende Bevolkerungsbevvegung: das Arbeitspotential Sudkarntens in das deut-sche Industriezentrum, dagegen die Stadler auf Erholung in das von der Minderheit bevvohnte Gebiet. VVenn die Karntner Slovvenen nicht recht bald ko n k rete Plane er- Biti Nemec - ali pomeni to imeti višji družbeni položaj? V sredo je imel svoje predavanje naš koroški zastopnik dr. Matevž Grilc, član ožjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev. Zgoščeno je prikazal našo koroško problematiko. (Podrobneje o tem v uvodniku na 1. strani NT). člen 7 državne pogodbe jasno določa, kakšne pravice gredo Slovencem na Koroškem, od jezikovnih, do šolskih in upravnih. Posebno za dvojezične napise krajev je treba vedeti, da državna pogodba jasno govori o upravnih okrajih z dvojezičnim prebivalstvom in ne o nekaterih vasčh. Torej je treba razumeti dvojezično območje kot tako, z vsemi dvojezičnimi občinami. Gospodarstvo na južnem Koroškem je večinoma v nemških rokah in s tem v zvezi hočejo dati nemškemu jeziku višji socialni položaj. Govornik je svaril pred nevarnostjo narodnopolitičnega spodkopavanja, ki ga razvoj turizma še pospešuje. Slovenskim ljudem na Koroškem naj se zagotovi enake možnosti gospodarskega napredovanja, merilo naj bo to, kar človek zna in ne kateri jezik govori. V razgovoru, ki je predavanju sledil, je padla iz občinstva tudi pripomba, če je pametno za narodnostno manjšino, da ima več narodnopolitičnih organizacij. Osebno je bil tudi Grilc mnenja, naj bi manjšina imela le eno enotno politično organizacijo. Predsednik Mladinske komisije FUENS, Filip VVarasch je ob koncu zasedanja povzel glavne ugotovitve izvajanja govornika in občinstva in poudaril, da je treba končno odpraviti občutek manjvrednosti pri manjšinski skupnosti, pri čemer on vidi dvojezične napise kot še posebno pomembne; nadalje naj obstaja tesna navezanost manjšine na matični narod in gospodarska osnova manjšine naj se okrepi. Strokovni ogledi slovenskih krajev in ustanov Na povabilo inž. Lamberta Murija so si udeleženci seminarja FUENS ogledali najprej prijetni kraj pod Karavankami, Korte. Značilno domače okolje in prijetna postrežba je bila evropskim gostom silno všeč. Naslednji kraj, ki so si ga ogledali udeleženci seminarja, so bile Djekše. Še ne pol leta staro dvojezično ljudsko šolo je gostom predstavil šolski ravnatelj Urh Kassl. V Pliberku je goste sprejel župan ob navzočnosti zastopnikov posameznih občinskih frakcij. Slovenski odborniki so jim priredili sprejemno večerjo, kjer je podžupan ekonomski svetnik Mirko Kumer v obeh deželnih jezikih sporočil gostom svoje posebno veselje nad tako živim zanimanjem evropskih gostov za koroško manjšinsko problematiko. V Celovcu so si udeleženci seminarja o-gledali prostore in tiskarno Družbe sv. Mohorja. Mednarodno mladinsko zastopstvo je v imenu DSM pozdravil njen odbornik dr. Valentin Inzko. * Seminar FUENS v Dobrli vasi je z razumevanjem gmotno podprla avstrijska zvezna in koroška deželna vlada, za kar se je predsednik v svojem zaključnem govoru posebno zahvalil in dodal, da je ta velikonočni seminar važen korak na poti nadaljnjega mednarodnega sodelovanja. stellen vverden, wie sie diese Situation ver-hindern vvollen, kann sie fur die Minderheit todlich sein. Desvvegen muB auch Sudkarnten indu-strialisiert vverden, und zvvar mit heimi-schen Betrieben. Die heutigen Betriebe in diesem Gebiet kommen namlich vveitgehend aus VVestdeutschland, teilvveise auch aus der Schvveiz. Man vvirbt mit viel Energie besonders in VVestdeutschland. Als aber eine Firma aus Slovvenien eine Niederlas-sung im Raume Bleibug errichten vvollte, scheiterte dies am VViederstand der oster-reichischen Behorden. Auch in der VVirtschaft vvird in Karnten mit zvveierlei MaB gemessen. Solche Entscheidungen zu verhindern, vvird in Zukunft ebenfalls Aufgabe der Minderheit sein. Die VVirtschaftsfrage ist heute die vor-dringlichste und vvenn es den Karntner Slovvenen gelingt diese vvenigstens teilvveise in ihrem Sinn zu losen, dann vverden sie uberleben. Dom v Tinjah je zaključil zimsko sezono in že začel s spomladno, na katero ste prisrčno vabljeni ® Cursiilo za može: od 13.—16. aprila 1972 • Tečaj za življenje: od 21 .—23. aprila 1972 Vabljeni so zaročenci ter mlajši zakonci ® Tečaj za emajliranje: od 22.-23. aprila 1972 za dekleta • Dnevi srečanja za dijake: od 29. aprila do 1. maja 1972 • Cursiilo za žene: od 4.-7. maja 1972 © Dnevi srečanja za dijakinje: od 19,—21. maja 1972 »Britanska vlada odgovarja za vsakega ubitega lrca“ v Šport - šport - šport - šport Slovenski atletski klub igral z Galicijo samo remi Izgleda, da se je našim fantom-nogome-tašem tokrat malo zataknilo. V nedeljo so igrali v Celovcu, torej na domačem igrišču z zadnjim na lestvici 2. D-razreda, in sicer z Galicijo. Nogometaši iz Galicije so pokazali dober nogomet in SAK lahko govori samo o sreči, da ni tekmo izgubil. Galicija je izsilila proti našim mladim nogometašem eno točko, rezultat se je glasil 1:1. Ali so nogometaši SAK pretekli teden preveč trenirali, da so bili močno utrujeni? Tudi preveč napora pred tekmami ni dobro! Avstrijska nacionalna liga Velikonočno kolo avstrijske nacionalne lige je prineslo ponovno številna presenečenja, tako da je postalo tekmovanje še bolj zanimivo, kdo bo avstrijski prvak za leto 1971/72. Jesenski prvak je bil innsbruški VVacker, ker pa je tokrat izgubil na domačem igrišču proti Vienni z 0:1, je vprašanje prvaka še odprto. Favorit za prvo mesto je sedaj VOEST Linz, ki je doma porazil Alpine Donavvitz z 2:1. S to zmago se je VOEST prerinil na drugo mesto, ima 23 točk in eno tekmo manj kot VVacker Innsbruck, ki ima 25 točk ter eno tekmo več. Kar se je zgodilo v 2. kolu salzburški Avstriji proti Admiri/ VVackru, to je moral okusiti v Innsbrucku sam prvak proti Vienni. Salzburška Avstrija je igrala z LAS K le 1:1, Rapid pa z Admiro /VVackrom tudi 1:1. Gneča na vrhu je zmerom večja, tako da se res ne more vedeti, kdo bo prekosil innsbruškega VVackra. K zasledovalcem na vrhu spada tudi dunajska Avstrija. Na repu lestvice sta Bischofshofen, ki je PESEM EVROVtZIJE: bil v tem kolu prost in Simmering, ki je igral proti dunajski Avstriji in izgubil z 1:3, obe moštvi sta zreli za izpad z nacionalne lige. Dobro se je odrezal Esenstadt, ki je kar z 2:0 porazil graškega Sturma, medtem ko je Sportklub izgubil z graškim GAK prav tako z 0:2. Regionalna liga „Sredina“ Celovška Avstrija napreduje dobro. Igrala je s Ferndorfom 3:1. Je na prvem mestu in ima 5 točk prednosti pred drugim, to je Kapfenbergom. Avstrija Celovec ima 27 točk, Kapfenberg pa 22. Na 3. mestu je VSV z 21 točkami, na 4. Radenthein z 19 točkami itd. Priprave Jugoslavije s Sovjetsko zvezo Zvezni kapetan jugoslovanske državne nogometne reprezentance Boškov je na tiskovni kon- ferenci v Beogradu seznanil novinarje s pripravami za srečanje s Sovjetsko zvezo v četrtfinalu pokala evropskih narodov. O igralcih je Boškov dejal: „Še nikoli nismo tako kontrolirali reprezentance kakor v zadnjih dveh mesecih. Pri tem smo ugotovili, da sta le dva v reprezentančni formi, in sicer Pavlovič in Ačimovič, pripravljenost ostalih pa ni zadovoljiva. Pri tem je treba izvzeti Paunoviča, Filipinoviča in Vukčeviča, ki so poškodovani. Kljub temu pa ne nameravam menjati spiska 40 kandidatov za reprezentanco." Pretekli ponedeljek se je v Beogradu na sestanku zbralo 22 igralcev. Skupne priprave pa bodo v Novem Sadu od 17. aprila do srečanja s Sovjetsko zvezo, 30. aprila. Seveda bodo vsi reprezentanti lahko 23. aprila igrali za svoje klube redno kolo I. zvezne lige. Boškov ni želel ničesar povedati o možnem nastopu igralcev, ki so trenutno v tujini, kar bi veljalo posebej za Skob-larja in Takača, vendar ni izključil možnosti, da se enega od njiju pokliče v reprezentančno vrsto. V reprezentanco bo vključen tudi Dragan Dža-jič, ki je po mnenju Boškova že ozdravel. Peter Alexander je največji Ob razdelitvi „Bambijevih nagrad" Z eno besedo, spre Peter Alexander je prišel v Salzburg iz Munchna s posebnim vlakom, kjer so mu v soboto, 25. 3., Salzburžani podelili znano „Bambijevo nagrado". Za slovitega pevca je bila to triumfalna vožnja brez primere. Ob njem je obledel pomen znanih zvezdnic in zvezdnikov, kot na primer Mireille Mathieu, Inge Meisel in ..komisarja" Erika Odeja, ki so se peljali v istem vlaku. Ogromna množica mladenk in mladeničev se je zbrala vzdolž proge, na postajah v Rosenheimu, Prienu, Traunsteinu in Salzburgu jih je bilo največ. Navdušenje ljudi Avstrija na dobrem petem mestu Na sobotnem (25. marca) tekmovanju za Grand Prix (Veliko nagrado) za najboljšo popevko (pesem) v Usher Hall v Edinburghu je zmagala mlada Luxemburžanka Vicky Leandros s svojo pesmijo „Ko boš odšel" (v originalu se glasi „Apres toi“). Pevka Vicky Leandros je grškega rodu. Za svoje prvo mesto je prejela 128 točk. S 114 glasovi, 2. mesto, je žirija izbrala Veliko Britanijo, ki jo je zastopal „New Seekers", bri-tansko-avstralski-nemški pevski ansambel s popevko „Beg, Steal, or Borrovv". Zvezna republika Nemčija je dobila tretjo nagrado. (Pri tem je zanimivo dodati, da je Zahodna Nemčija v treh letih zapovrstjo na tretjem mestu). Po dvojnem uspehu s pevko Katjo Ebstein, je bila tokrat s 107 točkami uspešna Mary Roos s popevko „Nur die Liebe laBt uns leben" (komponist Joachim Heider) in se uvrstila na odlično tretje mesto izmed zastopanih 18 evropskih držav. Avstrijo so zastopali „Milestones“ s pesmijo „Falter im Wind“ ter zasedli dobro pe- to mesto s 100 točkami (glasbo je zložil Rigoni/Schonherz) medtem ko sta pevka Sandra in pevec And res zastopala Nizozemsko (oba pa sta indonezijskega porekla) in prejela za svoje predvajanje popevke 106 točk in četrto mesto. Za Avstrijo so se zvrstili še Italija (92 točk), Portugalska (90), Švica (88), Jugoslavija (87) in na desetem mestu Španija s 83 točkami. Jugoslavijo je zastopala pevka Tereza Ke-sovija, popevko je zložil skladatelj in dirigent Nikica Kalogiera. Vseeno je deveto mesto za jugoslovansko popevko še kar lepo mesto. 36 članov žirije (po dva iz vsake države), je prireditelj, ki se je s tem hotel osvoboditi vseh očitkov, da bi kdo nanje od zunaj vplival, popolnoma hermetično ločil od pevk oziroma pevcev ter godbenikov, je glasovalo na gradu Edinburghu pred televizijsko kamero. ni hotelo najti konca, jem je bil veličasten. Spričo tako fantastičnega sprejema je Petru Alexandru onemel jezik, da ni mogel spraviti iz sebe niti besedice. „Njegov televizijski odmor", je končno le izustil, „gre na rovaš pomanjkanja časa." Vendar je umetnik obljubil došlim množicam, da bo v kratkem začel snemati svoj prvi film, katerega tekst in naslov še natančno nista znana. Potem pa je še dodal: „Kmalu bom šel ponovno na pevsko turnejo po Nemčiji in Avstriji." Pri razdelitvi Bambijevih nagrad je bilo le malo umetnikov, ki so se mogli po pomembnosti kosati s Petrom Alexandrom. Med njimi je bil v prvi vrsti znani filmski komik Heinz Ruhmann, ki je priletel v Salzburg z lastnim letalom ter ga je občinstvo prav tako navdušeno sprejelo. Tretji, ki je bil deležen tudi viharnega sprejema — pozdravila ga je množica mladeničev in mladenk in njih mater — je bil Fritz VVepper, najmlajši uradnik igralskega ansambla „Komisar“. Številna mladina ni vedela niti za njegovo ime, le po videzu so ga spoznali, to pa je bilo že dovolj, da so tudi njega s simpatijo sprejeli. SPACAL NA BENEŠKEM BIENALU V Trstu so v galeriji Torbandena odprli skupinsko razstavo slikarjev: Spacala, Ma-scherinija, Mušiča in Zigaine, ki je deležna velikega zanimanja, saj so na njej zbrani štirje najuglednejši slovenski in italijanski umetniki. To potrjuje tudi vest, da je eden izmed njih, in sicer Lojze Spacal, povabljen na beneški bienale, ki bo junija letos. Spacal bo edini udeleženec bienala iz Furlanije-Julijske Benečije. Cpilm - Cf±Lwi - CfiUfi BULAJIČ SNEMA V LENINGRADU Bulajičeva filmska ekipa je odpotovala v Sovjetsko zvezo, kjer snemajo televizijske serije „Titovi memoari". Veljko Bulajič dela s sodelavci zdaj v Leningradu — na krajih, ki so vezani za zgodovinske dogodke 1917 in 1918 leta. Maršal Tito je bil takrat v tej deželi in je sodeloval v revolucionarnih dogodkih. Bulajičeva ekipa bo kmalu nadaljevala snemanje v Narvi in Kazanu. Zdaj snemajo drugo epizodo serije, ki nosi naslov „Kovinar v oktobru". Prva epizoda nosi naslov „Moje detinstvo". Okrog 7. aprila se bo ekipa vrnila v Jugoslavijo. V Moskvo bo odpotovala spet v začetku maja. Tedaj bodo na vrsti dokumenti in kraji, vezani na delovanje Tita v organih Kominterne 1935. leta. Bulajič je znan po filmih „Neretva" in „Sutjeska“. KONEC „BONANZE“ Celih trinajst let so Cartivrightovi sinovi s svojim filmskim očetom Big Benom snemali nadaljevanke o »Bonanzi«. Število navdušenih oboževalcev se je iz leta v leto večalo. Prej kot publika se je nadaljevanke naveličal Adam — Pernell Robert in zapustil ekipo. Nato pa je začela padati popularnost cele serije. To pa pomeni konec snemanja nadaljevank in seveda tudi konec donosnega dela. Najbolj med njimi je zaskrbljen že petinpetdesetletni Big Ben — Lome Green, ki si bo moral poiskati novo vlogo. Toda, če ga je sreča zapustila pri delu, ga prav gotovo spremlja v privatnem življenju. Lome Green je nadvse srečen v zakonu z dvajset let mlajšo ženo, s kate'j 1 ima ljubko štiriletno hčerko: »Čudovito je v mojih letih biti spet oče,« pravi Green. DVOJNICA Italijanski filmski režiser Federico Fellini je bil prepričan, da sanja, ko je na nekem sprejemu zagledal svojo nenadoma pomlajeno ženo Giulietto Mašino, ki je v njegovih filmih odigrala nekaj odličnih vlog. Ko si je opomogel od presenečenja, se je približal mlademu dekletu, da bi jo vprašal, če bi hotela postati igralka. ■»Prav to sedaj poskušam in upam, da boste vi, veliki Fellini, našli vlogo zame, saj sem neverjetno podobna vaši ženi,« mu je odvrnila mlada Nemka Christine Thorn. Nihče še ne ve, ali je Fellini res našel Christini vlogo. Toda če nič drugega, je mladi začetnici prav gotovo preskrbel dobro reklamo. VZROK Stari filmi Charleja Chaplina so nenadoma postali močno priljubljeni med mladino. Vzrok je enostaven, pravi njegov sin Sindnej: »Mladina je naveličana gledati ljubezenske trikotnike v spalnicah.« | Otrokova daritev j | Priredil Franc Kolenc 25 I ifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin „Ubogi Janez!" je ponovil Franc. „Kako bi mogel slutiti, da je pripovedoval zgodbo moje matere, ko je govoril o sebi? Poznam najlepše sanje uboge matere: da bi bil njen sin duhovnik... Njena srčna želja se bo izpolnila, a koliko bridkosti je pomešane v veselje — zaradi Janeza!" „Ali veš, da bo prisostvovala tvojemu posvečenju?" „0, večjega veselja ne bi mogel biti deležen!" „in še nekaj! Na dan nove svete maše hoče iz tvojih rok prejeti sveto obhajilo." „0, kako si dober, ljubi Bog!" je vzkliknil Franc. »Koliko veselja mi naklanjaš!" »Toda po novi maši namerava takoj odpotovati nekam daleč. Rekla mi je, da nima pravice do tega, da bi skalila mir, ki v njem živita oče in ti. Ona je mislila, cfa sta vidva mrtva, pri Bogu, in se je s prošnjami obračala na vaju." Preden je Franc mogel odgovoriti, se je oglasil gospod profesor, obrnjen k Francu: »Razumem, da gospa Depart ne želi, da bi jo kdo spoznal. Jaz bom poskrbel, da bo neopažena mogla prisostvovati posvečenju in novi sveti maši... In še nekaj. Da vas Janez ne bo pričakoval, mu bom sporočil, da vas do posvetitve ne morem pustiti iz bogoslovja." »Prečastiti, ali veste, da mi bo on ministriral pri sveti maši?" »Če bo do tedaj zdrav." »Gotovo bo zdrav. Tako želi, da bi jaz pri sveti maši daroval Bogu njegovo največjo željo." Mihael je prebledel. Janezova največja želja!... Mladi duhovnik ne ve, da bo pri prvi sveti maši daroval Bogu življenje svojega mlajšega brata ... Profesor Renal je naslednjega dne obiskal Danielove. Marija se je razveselila, ko ga je zagledala med vrati. »Gospa," je začel duhovnik po medsebojnem pozdravu, »prišel sem, da bi opravičil Janezovega krstnega botra. Do posvetitve ne morem dovoliti, da bi šel iz hiše." Marija je prebledela. »Gospod profesor, ste govorili z gospodom Kervanom?" „Sem.“ »Sem si mislila... Prav imate, Franc sedaj ne sme priti sem. Mihael je rekel, da on nič ne sluti, jaz bi se pa gotovo izdala. Oh, prečastiti, kake preizkušnje me zadevajo! Svojega prvega sina sem našla v času, ko se izroča Bogu. Ali je to kazen za grešno mater? Ali morda izraz božjega usmiljenja?" »Gospa, zaupajte v usmiljenje! Po poti trpljenja ste hodili, molili, jokali, obžalovali svojo zmoto: zakaj bi mislili, da bi vas Bog kaznoval? Jaz vidim na vašem čelu žarek božje ljubezni. Bog vam bo naklonil milost, da boste videli, ko mu bo vaš prvorojenec prikazal svojo prvo daritev." »O, Bog, daj, da bi ta dan potekel brez novih preizkušenj! Veselje, ki ga pričakujem od dneva nove maše, bo moja opora v težkih letih, ki jih še bom preživela na zem- lji — v tujini... Prečastiti, jaz ne bom mogla ostati tukaj. Odpotovala bom z Janezom. Neki vzrok bom že našla. Nasproti sinu ne bi mogla ostati dolgo tukaj. In kaj bi bilo, če bi srečala moža? Groza me spreleti ob tej misli!" »Gospa, sedaj bom govoril kot duhovnik: zapovedujem vam, da se pomirite in vdate v božjo voljo! Mislite samo na tisti veliki dan, na katerega se pripravlja vaš starejši sin s takim hrepenenjem. Molite zanj! Mi obljubite, da boste ubogali?" »Obljubim, prečastiti." »Prav. Sedaj me pa peljite k Janezu. Kako se počuti? Mu je odleglo?" »Danes je vstal. Nekoliko mu je odleglo. Zdravnik mu je naročil, naj še počiva, a Janez noče slišati o tem. Tiho! Ravno prihaja ...“ Gospod Renal je zmajal z glavo. „Ljubi otrok, ali ni nepremišljenost, kar delaš? Gospoda zdravnika bi moral ubogati." Janez se je nasmehnil. »Prečastiti, noge se mi sicer nekoliko šibijo, a čutim, da bom čez nekaj dni popolnoma dober." Iz velikih črnih oči je sijala odločna volja. »Dobro, otrok, le bodi močan! Boter ti sporoča, da te hoče imeti pri novi sveti maši za ministranta." »Povejte mu, da bom gotovo v cerkvi. Želja, da izpolnim obljubo, bo več pomagala ko vsa zdravila. Kdaj bo posvečenje?" »Gez deset dni." Nato se je nasmehnil in nadaljeval: »Ali veš, zakaj sem prišel? Sporočiti ti moram, da sem obsodil tvojega botra na sobni zapor." JANKO PEČNIK: V „Crnkov Tevžej sem .. ” (Velikonočna zgodba) ti tudi pastirji ta letni čas še niso na planinah. Vpitje pa ni prenehalo in začeli smo se vsi zbirati pred hišo, kar nas je bilo pri hiši malo iz radovednosti, malo pa tudi iz bojazni, jčeš če se morda res ni komu kaj hudega pripetilo, da potrebuje pomoči. Z majhnimi presledki se je vpitje spet ponovilo, sedaj še bolj z razločnim glasom, da smo vsi slišali: „Pojte na pomuč, prej da bo nvuč!“ Z radovednostjo smo se oglašali nazaj v planino: „Kdo pa si, kaj pa delaš zgoraj, kaj pa se ti je pripetilo?'1 Stari vovar Franc se je celo zadrl gor proti njemu: „Dvuma bi biv ostav in v cjerkov bi šov in žebrov!" Glas je postajal še bolj obupen in proseč: „Pojte na pomoč, preden bo noč! Črn-kov Tevžej črez Bistrico sem!" Šele sedaj smo spoznali resničen položaj in s kom imamo opraviti in da je resnica, da moramo hitro na pomoč, ker bo sicer res VIKTOR: Moje velikonočno jutro Že velikonočna sobota je bila čudovita s svojimi neštetimi kresovi, ki so bili vidni z zelenega Pohorja in ponosne Uršlje gore, z daljno odsevnega Kozjaka in Ojstrice nad Dravogradom. Vse je bilo en sam opomin, en sam pozdrav kristjanu, naj se spomni, da je Velika noč. Lima je čudovito srebrila zi moj ljubljeni gozdiček ven na polje. Sol-še snežene vrhove visokih gora. Bil sem ze radosti so mi polzele po licih, tako da sem komaj mogel biti zbran pri molitvi. prej noč, kajti začelo se je temniti. Z lažjo sekiro in vozno vrvjo se je odpravila manjša skupina na pomoč. Rešitev ni bila težka, visel odnosno obtičal je v tisti naši skrivni razpoki skale, preko katere nas je tolikokrat vodila pot po bližnjici na delo na planino. Nevajenemu planin so mu pri pogledu navzdol odpovedali živci in si ni znal več pomagati. Bil je Črn kov sin iznad Bistrice, mlad odvetnik iz Celovca, naš človek, priraščen na svojo domačo grudo. Ni se pač mogel vživeti v mestno življenje in je zato iskal v svojem prostem času oddih in počitek v domači naravi; ravno tokrat na ta Gospodov dan pa ga je zaneslo spet domov in na našo planino. Življenjska usoda mu ni prisodila dolgega življenja. Neizprosna bolezen je bila vzrok njegove prerane smrti. Takrat ta vest ni žalostno odjeknila samo v Črnkovi družini, temveč v vsej slovenski javnosti na Koroškem, kajti po nesrečnem plebiscitu nismo imeli koroški Slovenci razen duhovščine skoroda nič druge narodne inteligence. Še sedaj po dolgih letih tega dogodka, vselej, kadar me popelje pot preko pokopališča v domačo cerkev, mi hote ali nehote obvisi pogled na njegovem nagrobnem spomeniku, kjer je poleg njegovih staršev napis „Dr. Matko Hafner", se spomnim njegovega tedanjega obupnega klica s planine: „ Črn kov Tevžej sem nočno jutro. Iz kupa žerjavice je še vedno medlo tlel kres, pozdrav velike sobote. Da ne bi zbudil družine, sem tiho vstal, vzel blagoslovljeno vejico iz cvetja cvetne nedelje in blagoslovljeno vodo, drobno svečko in rožni venec in sem se napotil sko- Pri sekanju drv in predvsem pri njih spravljanju po tako imenovani drči ali „riži“, katero smo za to delo nalašč napravljali, se je oče v resnici pokazal, da je pravi sin ka-pelških grabnov in rojen drvar — to zlasti takrat, ko so morala drva preko skalnate stene dol po drči v dolino. Naučil nas je staro drvarsko, nekake opominske ukaze, kakor n. pr. „Kerho, cohi, ubavh, varde, Varde," itd. Od kod izvirajo te besede, ne vem; po mojem mnenju izvirajo iz Romunije, od koder so jih prinesli naši predniki, ki so tja hodili za časa monarhije kot gozdni delavci iskat kruha. Kar se tiče starih navad, šeg, običajev itd., je bilo tega nekoč na kmetih največ v božičnem in velikonočnem času. Tudi pri nas so takrat nosili na Veliko noč baklje, kresilo, streljali so s topiči in še več drugih običajev je bilo. Poleg vseh teh lepih navad pa so bile tudi nekakšne zapovedi; na primer ni bilo prav dovoljeno, da bi se na Sveti dan ali na Veliko noč hodilo okrog po obiskih ali potovanjih. Reklo se je, da je ta dan posebno svet dan, zato se mora doma počivati in moliti; šele naslednji dan, to je na Štefanovo oziroma na velikonočni ponedeljek so šli Po obiskih. Tudi pri nas smo tokrat na Veliko noč, prišedši domov od prve maše iz Večne vasi, morali po „žegnu“ ostati vsi doma; samo kdor je hotel iti k popoldan-,^emu žegnu v Šmihel, je lahko šel. '-'Mi otroci smo se igrali okoli hiše z rolkanjem, šleškanjem in tulčkanjem pisank. Tudi možnarji so skoroda utihnili, le tu in tam v kakšni sosedni vasi se je še čul posamezen strel. Meni pa je oče ukazal, da moram biti doma pri hiši, da pojdeva potem po polju škropit, ko se malo odpočije. Mama nama je v resnici pripravila v slamnico lesenih križcev, preprosto narejenih iz vejic blagoslovljenega cvetnonedeljskega presenca, in sicer za vsako njivo in travnik posebej enega in enega tudi za njen vrt. Obhodila sva celo posestvo okrog hiše; jaz sem nosil v glinastem piskru pušpanovo vejico in blagoslovljeno vodo, oče pa slamnico s križci. Deloma sva molila, deloma govorila in ugibala, kaj bi tu ali tam tisto leto sejali. Seveda sva tudi škropila in postavljala križce. Za takratni velikonočni čas dan še ni bil Najdaljši in tudi sonce se je začelo veliko *^ej skrivati tam nekje za Obirjem, tako da se je začelo že skoroda mračiti, ko sva prispela spet domov. Kar naenkrat zaslišiva tam v planini nekje v skalah neko vpitje. Nič posebnega misleč se za to vpitje v začetku nisva posebno zanimala, češ, kdo od Poštenih ljudi bi mogel na tak sveti dan kot je Velika noč, tavati po planinah; kvečjemu kakšen lovec ali kak nepridiprav, kaj- ganjen nad to krasoto. Pozno v noči sem šel k počiktu. Ni še bila ura tri, ko so me zbudili streli možnarjev, ki so odmevali z grebenov gora. Luna je počasi tonila za goro. Slana je ležala po poljih. Bilo je hladno veliko- Medla lučka sveče je pozdravljala polja, kaplje blagoslovljene vode so padale nanje. V čudni zamaknjenosti sem prebiral jagode rožnega venca: »Ki je za nas od mrtvih vstal...« Prelepo je to moje vsakoletno romanje v velikonočnem jutru preko moje borne kmetije. Vesel sem te svoje zemlje in vsako leto iznova Bogu hvaležen zanjo. Ko sem se vrnil s polja domov, je zora vedno jasneje lezla izza obzorja. Zdaj smo se vsi oblekli za praznik ter krenili k maši in veličastnemu vstajenju pri Svetem Petru na Kronski gori. Kako mogočno so zapeli zvonovi vstalemu Kristusu! Doživetje v cerkvici je bilo nepopisno: godba na pihala in petje moškega zbora in še streljanje možnarjev pri procesiji, vse je naznanjalo: r>Kristus je vstal, aleluja!« Bogu hvala za to čudovito velikonočno jutro! Bilo mi je sladek predokus poslednje Velike noči vseh, ki so Kristusovi. Stara rezijanska velikonočna pesem V vasi Stolbica pod Mangartom, kjer živijo rezijanski Slovenci, je doma velikonočna pesmica, ki je bila prvič zapisana sredi 15. stoletja in so jo ljudje peli med liturgijo velikonočnega časa. Tako se glasi: Naš Jezus je od smrti ustu od svoje bridke martre, zato se nam je veseliti ino Boga častiti. Ko bi ne biv od smrti ustu, vesoljen sviet bi pogubljen biv, zatu se je za veseliti ino Boga hvaliti. Na križi on je smrt storiv, svet’ Jožof ga je doli snel, Marija ga je objemala, vse ran’ce mu je bošovala. VEČ RAZUMEVANJA ZA PRODAJALKE Glasilo nemških socialistk „Gleichheit“ je svoj-čas prineslo pogumen članek, ki terja večje razumevanje za težave prodajalk. V Nemčiji obstaja namreč že od leta 1900 zvezni zakon, ki predpisuje, da mora biti v trgovinah in v vseh obratih, kjer mora osebje pretežno stati, zadostno število stolov, da v trenutkih, ko dela ni, zaposlena oseba lahko sede. Vendar se je izkazalo, da lastniki trgovin in drugih podobnih obratov tega zakona ne marajo poslušati. Če pa — zaradi morebitnih inšpekcij — že nabavijo potrebne stole, vsaj nikakor ne dopuščajo, da bi uslužbenci v prostem času sedeli, češ da kupec tako dobi „slab vtis". „Gleichheit“ se obrača na nemške socialistke in jih prosi za podporo, da se bo začel ta zakon dosledno izvajati. Statistični podatki o obolenjih nemških prodajalk so namreč porazni: 81 odst. jih ima to ali ono okvaro na nogah, največkrat plosko ali povešeno nogo. Poleg tega imajo večinoma še krčne žile, težave s hrbtenico in notranjimi organi — vse zato, ker preveč stoje. „Ali tudi vas moti, če prodajalka vstane, ko vstopite v trgovino?" vprašuje list bralke in jih nujno prosi, naj bodo obzirnejše kupovalke. MATI IN OTROK V PARAGVAJU Paragvaj je državica v Latinski Ameriki, katere pretežno podeželsko prebivalstvo je špansko-in-dijanskega rodu. Dežela je revna in prebivalstvo povečini nepismeno. Ženske pa žive navadno še čisto tako, kot so živele indijanske babice. Nosečnica in doječa mati se drži stroge diete — je samo nekatera izmed 400 jedi, ki jih v Paragvaju pripravljajo iz koruze — in doji otroka celi dve leti. Poleg tega nosi otroka povsod s seboj in ga zelo zgodaj navaja k delu. Paragvajka živi le redkokdaj v zakonu, kot smo ga vajeni pri nas. Pred stoletji, ko so prišli v deželo Španci, si je vzel vsak po več indijanskih deklet in vse odtlej se je ohranil običaj, da sklepajo v Paragvaju kratkotrajne „divje“ zakone in da otroci iste matere pogosto nimajo istega očeta. Zato je mati središče doma, njen vsakokratni drug pa ji je — če ni prelen — v pomoč. Na splošno očetje skrbe za razne svoje otroke tako, da dajo kdaj pa kdaj materi manjšo vsoto denarja. ..Vem, da njegovega premišljevanja nič ne sme motiti." Bolnikove oči so zastrmele v daljavo. Cez čas je vzdihnil: „0, kako je Franc srečen!" Duhovnik ga je prijel za roke in se mu nasmehnil: ..Ljubi otrok, ne bodi žalosten! Tudi mi bomo deležni njegove sreče." ' * Trideseti junij. Zvonovi donijo. Mladeniči umirajo svetu in se p re rajaj o v Kristusove apostole. Marija in Janez se napravita. Sin je bled in upadel. Ves Se trese, a iz oči mu sije volja. Mati mu je prigovarjala, naj °stane doma, a ko ji je Janez v šali očital, da ga menda ne b' rada spremljala, je s solzami v očeh odvrnila: ..Janez, kako moreš to misliti! Srčno rada te spremim v cerkev, samo da ti naredim veselje. Gospod Vermont te z®lo ljubi." Nekaj minut pred časom odhoda je prišel Mihael. Z ža-lQstjo je opazil na bolnikovem obrazu veliko utrujenost, a je hotel pregnati težke misli in je na videz veselo dejal: ..Danes si pa junak, Janez!" Bolnik se mu je nasmehnil. ..Kajne, Mihael! Mama pa je hotela, da bi ostal doma." Sli so. Marija in Mihael sta vzela Janeza v sredino in 9a neopaženo podpirala. Profesor Renat jih je peljal v cerkvi na poseben pro-stor. Oni so vse videli, drugi pa njih niso mogli opaziti. Mihaelove oči so iskale med ljudmi, ki so stali pred glav-nirn oltarjem. Hipoma je vzdrhtel in zašepetal: ..Jakob!" Marija je skoraj istočasno spoznala svojega prvega mo- ža. Omotica jo je prevzemala. Da bi zakrila slabost, se je zgrudila na kolena in je zakrila obraz z dlanmi. „Jakob!“ je zajecljala. Na koru so zadonele orgle. Pri stranskih vratih se prikaže križ. Za njim se vrstijo bogoslovci, ki bodo čez nekaj časa prejeli red mašniškega posvečenja. Vrsta se je začela pomikati proti oltarju. Marija je počasi dvignila glavo in vstala. Njen pogled se je ustavil na možu. Njegovi lasje so osiveli, a plemenite poteze na obrazu se niso spremenile. Marijine oči se srečajo z Mihaelovimi. Zdelo se ji je, kakor da bi ji njegov pogled rekel: „Da, vidim ga! Le pogum!..." Janez, ki je z na pol zaprtimi očmi opazoval mater in Mihaela, je kmalu spoznal materinega moža. Potem je pa začel moliti. Goreče je prosil Boga, da se njegovo usmiljenje ne bi ustavilo na pol pota. Bogoslovci so se razvrstili okrog oltarja in zrli na škofa, ki se je pri oltarju obrnil proti njim. Marija je zagledala Franca. Njene oči so nekaj časa begale od očeta do sina in nazaj. V razburjenosti je spet pokleknila. Čez nekaj časa se je oprijela Mihaelove roke. S tresočim glasom mu je zašepetala: „Mihael, čutim, da ne bom mogla vzdržati... Pojdimo!" Prijatelj jo je miril. ..Potrpite! Zaradi Janeza morate ostati." „Res. Janez nič ne ve. Kaj bi si mislil, če bi sedaj odšli?" je zašepetala uboga trpinka. Zbrala je vse moči in se dvignila ravno v trenutku, ko se je Franc po maziljenju rok vračal od škofa na svoje mesto. Njegov obraz je žarel nadzemske sreče, ki je polnila njegovo dušo. Janez, ki je ves čas nepremično strmel na oltar, tako da ni bil opazil tega, kar se je prej godilo ob njegovi strani, se je obrnil k materi in je z nenavadnim sijajem v očeh zašepetal: „Mama, si ga videla?" „Sem!“ se je poskušala nasmehniti Marija. Marijino stanje je bilo obupno. Videla je obred, ki se je vršil pred oltarjem, slišala bučanje orgel in petje, a zdelo se ji je, da so vse to le sanje. Njene misli so hitele k Francu, od njega so se vrnile k Janezu in nazadnje so se ustavile pri Jakobu ... Čigava je ona? ... Njeno srce je rezala ostra bol. Zaman si je dopovedovala: čez nekaj dni bom že daleč in bom samo Janezova... Srce je tudi po onih dveh vpilo. Janez je moral sesti. Molče je prenašal veliko trpljenje. Zakriti je hotel svojo bol. Nekoč je o tem sanjal, da se bo Bogu posvetil... Mati je zaslutila njegove misli. Očitke si je delala: kaka brezsrčnost je bila od njene strani, da je tega ubogega trpina pustila v cerkev. Vedeti je morala, da ga bo ta stvar zelo razburila. ..Oprosti, ljubi Janez, oprosti!" je šepetala in božala njegovo mrzlo roko. „Zlata mamica, ne vznemirjaj se! Nič ni hudega. Tvoja želja se je deloma izpolnila, saj je Bog dopustil, da bo moj krstni boter duhovnik... Videla boš, da bo ljubi Bog mene od sedaj naprej še bolj ljubil in mi bo morda podelil še večjo milost, kakor je duhovniški stan." (Dalje prihodnjič) |iv| tedenski program frvj RADIO CELOVEC NEDELJA, 9. 4.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 10. 4.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha noč. (Zbori). — TOREK, 11. 4.: 9.30 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. — 13.45 Informacije — Šport — Za krmilom. — SREDA, 12. 4.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke. — ČETRTEK, 13. 4.: 13.45 Informacije — L. Detela: Slovenska koroška povojna literatura (1.) — Pesniški svet Milke Hartmanove — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Akademija 27. 2. v Domu glasbe v Celovcu). — PETEK, 14. 4.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad (Pripoveduje Janez Dovjak z Podgrada — 2. oddaja). — SOBOTA, 15. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA PETEK, 7. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Obiščemo razstavo: Picasso — 10.30 Več kot zlato in dragulji — 11.00 Program za delavce: Proces Jeanne D'Arc — 18.00 Ostani zdrav! — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Junak vesterna — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Arsene Lupin — 21.10 Prerezi — 22.10 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Ples ljubezni. SOBOTA, 8. aprila: 15.00 Koncert ORF — 16.00 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 16.20 Hišica — 16.45 Za otroke od 11. leta naprej: Abu, sin Sahare — 17.15 Za družino: Štorklja pripoveduje — 17.35 Naš prijetni dom — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 20.06 Šport — 20.15 Ubežnik, šaioigra — 21.45 Šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Prijem iz teme. NEDELJA, 9. aprila: 16.15 Za otroke od 6. leta naprej: Morski gadje — 16.25 Trije veseli pomočniki — 16.50 Daktari: »Poročevalka" — 17.40 Glasba dela dobro voljo — 18.05 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.10 Opažanja o čebeli — 19.00 Čas v sliki — vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Oberon ali »Kralj vil“ — stara dunajska igra s petjem — 22.00 Čas v sliki — Šport: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Švedska—Češkoslovaška. PONEDELJEK, 10. aprila: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Prašiček Dick — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 šport — 20.15 Bonanza: »Lov za zlatom" — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 V dirkalnem taboru — 22.25 Čas v sliki. TOREK, 11. aprila: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Živalski raji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 Grenki med; angleški film — 22.40 Čas v sliki. SREDA, 12. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Hongkong — upanje na Daljnem vzhodu — 10.30 Avstrijski iznajditelj. Od življenjskega kolesa do televizije — 11.00 Program za delavce 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Kalif — 17.10 Mala risarska umetnost — 17.35 Za mladino od 11. leta dalje: Lassie; pasja zgodba — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Veselje Petra, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Dragi stric Bill — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Filmske zgodbe iz Avstrije: »Avstrijski film po vojni", 2. del — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Češkoslovaška—Sovjetska zveza. ČETRTEK, 13. aprila: 10.10 Televizija v šoli: Gozdarski pojmi in bolezenske slike — 10.30 Francoščina — 11.00 Uvod v EDV — 11.30 Kaj lahko postanem? — 12.00 Najplemenitejši čut človeka je vid — 18.00 Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.25 Vesolje — Petra, lah-konoč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Športni mozaik — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 šport — 20.15 Med nama obema, igra — 21.30 Čas v sliki — 21.40 Možgansko raziskovanje danes. Po sledeh človeškega duha (2. del). PETEK, 14. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Dunaj — 10.30 7000 let Iranske kulture — 11.00 Program za delavce: Grenki med — 18.00 Orientacija; pogovor — 18.25 Vesolje — Petra, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Deklice v oblakih: »Duhovi" — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.20 Tiskovni pogovor — 22.20 Čas v sliki — 22.30 »Tri želje", film. SOBOTA, 15. aprila: 15.00 Koncert ORF — 16.00 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.25 Za otroke od 6. leta naprej: Pika Nogavička — 16.55 Veronika: »Počitnice na morju" — 17.00 Za družino: Prizma — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Vesolje — Petra, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bilanca sezone; kabaretistična revija — 21.35 Šport — 22.05 Čas v sliki — 22.15 Vestern: ... in podrli so ga na tla. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 7. IV.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 17.35 Gledališče — oddaja iz cikla Veliki in majhni — 18.40 Gospodinjski pripomočki: Likanje — 18.50 Ekonomsko izrazoslovje — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Kviz 72 — prenos — pribl. 21.40 Črno seme: makedonski film — 23.10 Poročila. SOBOTA, 8. IV.: 9.35 TV v šoli — 16.30 Državno košarkarsko prvenstvo — prenos — 18.20 Štirje tankisti in pes — poljski serijski film — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Zabavno glasbena oddaja — 21.30 Na poti k zvezdam — barvni film — 21.55 Tekmeca — serijski barvni film — 22.45 TV kažipot — 23.05 Poročila. NEDEUA, 9. IV.: 9.40 Po domače s Fanti treh dolin — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška Matineja: Don Kihot, Čarni svet živali — 11.45 Mestece Peyton — 12.35 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.00 Ljubezen orla — dok. film — 18.25 Otroci galerije — 2. del franc, filma — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Vaščani Luga — serijska oddaja — 21.20 STIHL 050AV dieWa!darbeit.5,5D!N PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen den STIHL-AV-Griff. Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 Oglejte si zaloge in kupite ugodno! Zabavno glasbena oddaja — 21.35 športni pregled — 22.05 Poročila — 22.10 Hokej Švedska : ČSSR — s svetovnega prvenstva v Pragi. PONEDELJEK, 10. IV.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 TV v šoli — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 TV v šoii — ponovitev — 15.40 Nemščina — ponovitev — 15.55 Angleščina — ponovitev 16.10 Francoščina — 17.15 D. Kladnik: Čiribu —-otroška nadaljevanka — 17.35 Obzornik — 17.50 V avtobusu — serijski barvni film — 18.15 Mozaik — 18.20 Proslava ob 60-ietnici rojstva Borisa Kidriča — 19.30 Rezerviran čas — 20.00 TV dnevnik — 20.35 V ogledalu časa: Tisoč milj — TV drama — 20.00 Diagonale — 22.50 Poročila. TOREK, 11. IV.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.50 Ruščina — ponovitev — 16.10 Angleščina — 17.45 F. Bevk: Pestema — III. del — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Ansambel The Seekers — II. del — 19.00 Mozaik — 19.05 Radioamaterji in vseljudska obramba — 19.30 Rojstvo nekega izdelka (Marketing) — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Družinsko življenje — poljski film 22.05 Simfonični orkester RTV predstavlja: M. de Falla: Noči v španskih vrtovih — 22.30 Poročila. SREDA, 12. IV.: 8.20 TV v šoli — 16.40 Obzornik — 16.55 Praga: Svetovno hokejsko prvenstvo — srečanje ČSSR: SZ — 19.10 Mozaik — 19.15 S kamero po svetu: Polnočno sonce — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Igralci: Lojze Rozman — 21.35 Javna Tribuna: Mi med seboj — 22.35 Poročila. ČETRTEK, 13. IV.: 9.35 TV v šoli — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.25 Don Kihot — serijski film — 17.50 Veseli tobogan — Koper — II. del 18.30 Obzornik — 18.45 Čarni svet živali — film — 19.05 Glasbena oddaja — 19.30 Od filma do filma — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka — 22.25 Jazz na ekranu: JPJ kvartet — I. del — 22.50 Poročila. PETEK, 14. IV.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.35 Dojenček — oddaja iz cikla Veliki in majhni — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno glasbena oddaja — 18.45 Gospodinjski pripomočki: Novosti pri sesalnikih — 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Minulo delo — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Kviz 72 — prenos — pribl. 21.40 Hokej Švedska SZ — s svetovnega prvenstva v Pragi — ... Poročila. SOBOTA, 15. IV.: 9.35 TV v šoli — 17.35 Po domače — 18.05 Obzornik — 18.20 štirje tankisti in pes — serijski film — 19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Vaš šlager sezone — prenos — 22.00 Tekmeca — serijski barvni film — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila. AKTUALNOSTI PO svetu po svetu po svetu po svetu po svetu VELIKO NAHAJALIŠČE ŽELEZOVE RUDE BLIZU IRKUTSKA Pri kraju Merjundinskoje blizu Irkutska so pred nedavnim odkrili nova velika ležišča železove rude. V teh nahajališčih so do sedaj ugotovili 200 milijonov ton železove rude z vsebnostjo 32 do 35 %. Geologi sodijo, da obsega debelost zadevne rudne plasti okoli 450 metrov. Vse rudne zaloge omenjenega območja pa cenijo skupaj na 600 milijonov ton železove rude. ADMIRAL PIGHINI NOVI POVELJNIK NATO ZA JUŽNO EVROPO General Goodpaster, vrhovni poveljnik sil NATO v Evropi, je sporočil, da je bil admi- ZOBOZDRAVNIK IŠČE SOBO ali STANOVANJE v Celovcu ali južnem Koroškem. — Pišite na uredništvo pod »zobozdravnik", Naš tednik, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. RICCAR - ADLER šivalne stroje ■ MENJALNA AKCIJA V zameno vzamemo stare šivalne stroje ter razne rabljene kmetijske stroje. Plačamo šil. 300.— do 1.200.— za rabljen stroj. Pridite ali pišite na trgovino Adolf in Katarina KRIVOGRAD 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 341 97 Dobra sadna drevesca in jagodno grmičevje dobite samo v drevesnici MARKO POLZER, pd. Lazar Št. Vid v Podjuni ral italijanske vojne mornarice Giuseppe Pighini imenovan za poveljnika flote NATO (Atlantske zveze) za Južno Evropo. Admiral Pighini, ki je bil doslej podnačelnik generalnega štaba pri italijanskem obrambnem ministrstvu, nadomestuje admirala Gina Bi-rindellija, ki je zapustil svoje mesto, da 1 lahko kandidiral na prihodnjih parlamentarnih volitvah na listi neofašistov. PRITOŽBA LITVANSKIH KATOLIČANOV 3REŽNJEVU IN WALDHEIMU V sovjetski Litvanski republiki so zbrali 17.000 podpisov za resolucijo, ki so jo poslali glavnemu vodji partije Sovjetske zveze Brežnjevu in glavnemu tajniku OZN Wald-heimu. V njej litvanski katoličani protestirajo proti »diskriminaciji litvanskih katoličanov". Zahtevajo »versko svobodo, ki jo določa sovjetska ustava". V resoluciji litvanski katoličani navajajo primere preganjanja katoliške Cerkve in katoličanov na delu, v šoli in drugod. BALKAN BREZATOMSKO OBMOČJE Sovjetski predstavnik na razorožitveni konferenci v Ženevi je izjavil, da Sovjetska zveza podpira romunski predlog, naj bi B kan spremenili v območje, v katerega ui bilo prepovedano vnašati atomsko orožje. Betonske izdelke in gotove gradbene dele, Katzenberger- strope, Purator čistilne naprave, Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike ugodno nudi tvrdka Ing. Alois Leeb Wolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kdttmannsdorf - Kotmara ves, telefon 0 42 22 — 7911 17 I M P E R I A L TELEVIZOR RUTAR garantira: nikdar brez televizije Podjunski trgovski center RUTAR nudi največjo izbiro in specialitete A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 — 281 Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. haš facUtlk