WASHING TOR SE NADALJUJE. SKORAJ Z VSAKIM SE PRIMBLJEJO PARI* i TARHÏ Ohioago, 111. — Pri Igri na karte takozvani "rummy" v brivuiei DAirM __George Fabiana, 2276 Blue Island ulica /se je vnel prepir radi oeem centov, ki se je končal s tem, da u-JK;.^] • katerih gvoje želje, la M mu itpolnijo . ■■■ ■ i Waahington, D. 0. (Federated ?rv Amalgamated (Holling jc fttevenaen »tal za sc _ 8terik>gem. podporni-protipantarskHi predlog, ki ki pred kongresom. In mu y —ji* a ki ao se nanalall __HIHiaena. we- je tmÄ epialanja. ki naj avtkemu vodhdjn. _ gdministrseija Je mMd kei Mrl sses Je. da be njen skon tak. da ko nakl»nje« i 3. strani). žaju in da so pripravljeni poma gati evropskim kapitalistom vlači njih vez iz blata, v katerega so ga zapeljali. ( Ih "m^gi^ ' Brez vsakih govorniških olepšav SO vgl priznaH;:4a Je sit resna in da je treba to sit tako gl(»dati, kot je v reaniei, da je tukaj vsak optimisem nemogoč, ampak da je sedanji svetovni gospodarski pololaj , skrajno rise». ^.M' konferenčni p . Bedford je izjavU, da Ja sedanji gospodandd pololaj Amerike naj-alabli zadnjih petdeset let In da ae more primerjati le pololaj*, ki je sledU drlavljanekl tepil. % Predsednik Clementel, ki Je bil za časa vojne trgovati minister v Franciji, je izjavil, ako hi se svet nahajal v takem pololaju pied vojno, t>i se krnelo opomogel, toda lr sedanje disorganlzeelje * reči, kedaj se bo t opomo|| iz sedanjega |»ložsjs. Grof Birkenhead Je »everil V imenu anglelklh kapitalistov in Je izjavil, da postojt nevsrooet, da bo vzelo eno generacijo I predno se bo svet opomogel. Zadnja dvs in tudi ostali govorniki so povdarjaU, da imajo veliko upanja, da se be leet epa-mogel iz sedsnje gospodarske kri ze, ker so ameriški kapitalisti pri pravljcnl kooperirati a evropski* mi kapitalisti ia ker ae Zdr ve trudijo narediti mir v Evropi, in Jo tevleči la s*d*nje gospodarske krten v' Bedford je govoril t amerUkih kapitalistov ter izjavU, da as Amerika a eaa» nahaja ▼ skrajno resnem K odvisno od Meant čarjev samih, če pride do AfMk *iweJ Jc odvisno " ravnateljev, * Ü prva malo [li preprečijo konflikt. Kjer , ss mogli, ao Mvali lelespUarJe in naglalaH. da ae mora znüati mmH'k. !'K:Ii ; © . i.. • : ' 1 • Od voditeljev lalaanlčarjov ni mogoče isvedeti ničesar. Oni sve-re po stari nahrpdl pred nepremišljenimi In hitrimi koraki, poseb-pa pred stavko, ki nI odobrena od glavnega stana. Pololaj Je zdaj popolnoma ne-jasen In oetaoe najbril tak le za nekaj dni. túUtt v nekem vpdnjakn la neko lika Mpadlo truplo Ray Haimo kl je bil umorjen ed njegove msčohe Catavkw Harmon, kakor ___Izpove. Kakor pravi. Je to storila v silobranu. "On se |a v odsotnosti ošeta močno napil, ipe Je tepel in amerjal. Tako sem kila primorana z neko osjo ga po-tam," ae je Ugov«,rila. Kap je bil sur 19 let in je bU vsékrat s ma-v prepire, kakor soaedje po vedn. Ilarmonnova ga Je spraviU naj- COININSKA PREDLO-GA PIEO ZBORNICO. uro tnajkne ■ il I j Mlil mm ÚETE NA POTI V CARIGRAD, Orik« čete iipranlla Iaipid, igo utrjeno peptojanko v i I ANOLB2I V STRAHU. Carigrad, 30. jun. — Na aa-Kemal pale, poveljnika tur-»scijonslnih let, so grlke izpraznile Ismid, zadnjo ntr-postojanko v Mali Aziji, ki fapirala pot v Carigrad. Tur-Čete ao pričele takoj prodirati i "nevtralni zoni", katero ao | zavezniki, Turki najbrle bodo vpoltevali "nevtralne ampak nadaljevali a poho-jprotr Carigradu, luterefa najbrle zasedli. Je na sugestijo ne nasproten njlgovim (Kemalo-vim) načrton le vsled napačnih ivke, poročil, katera je prejemal in* 1 od obžaluje, da je kdaj naaprotoval. kite Nadalje je tudllajavU, da bo na-nekaj sprepiemb v vladi, da ko nasprotnike Kemala Odslovil in na njih mesto knanoval Ke-iloVc somilljenjke. Zavezuiki upajo na ta uačin pridobili Kamela na »Vojo stran in za posredovalea so si vlsbrall sedanjega snitana. M te» upajo napraviti rasdor »ed Kemalom In aovjetako Ruaijo upajoč, da bo auilSjfcii vlada v Rusiji obrnila hrbet Kemalu irt pričela podplati Knver palo, katerega je Kemal . pala izgnal U Turčije. Vpralanje Jf je, ako bo Kemal pala nasedal na te linaiilee, ker Je le ispoznal, koliko lahko pričakuje od saves-nikov in kaj sme pričakovati od sovjetske ruske vlade. Mavesnitf Uflo gotovo poskusili vse, rla a hranijo svoje prestiž v Hali Aziji. SMATRAJO PRID » OBRAMBO 4MH 1KB INDUSTRUÜ Fikua» pa vsaka predloga la potofce tivljanja dalavnav, , Waahlngton, D. 0. ^ Kongres-nlk Fawtney^ia Michigana je predlolftl gboruici eolulnsko pred-lugo, ki Ja det* republikanske stranke. 0 predlogi govore pri ped nI ki repiiilikanaks stranke, da bo varovala ameriško industrijo pred tujo konkurenco. | Ot icijelno poročilo H spremljalo predlogi', ko je bUa predložna. Tudi ofloljeliis cenitve al bilo poleg« ki bi povedala, kolik» prinese colnluskih prejemkov. Neoiidjelno sodijo, da «HMia pre-iemki zualali na leto sedem sto miljono? dolarjev. Vsi privatni interesi so sa to, da se na pridelke In sirovine na loli visoka oelnina. Celo leenl baroni zahtavajp, da ae plača ool-nina od uvolenega lesa, dasirav-no vsi atrakovnjakl iajavijajo, da bodo ama^lka gosdne rezerve v mmM letih opus tole ne. č^bo lesni trust tsko divjal po ameriških lumah kot doadaj. In če se uvede eokikia na lea, bo imel lesni trust prptte roka. da bo sekal kakor sa b* njsmu ljubile, pa tu-di cena dafoča! pe> svoji volji. Od prihajajo prltolbe o stanovanjgki mizeriji, ki je seveda najbolj (Občutljiva v veUklh iiustrijslnlh smliščih. In če d| aa 1M% ke DELAVKE MA FARMAH HTEVAJO RNAKO PLAOO S MOŠKIMI. r- Concordia, Kani, — Farmarji v okraju Cloudy ao iajavlll, da delavkam ne bodo plačali po pet In lest dolarjev, ki delajo na polju ob Čaau letve. Ko je bila v soboto avočer plača in so delavke ave-dele, da dobijo samo po dva dolarja in pol na dan, so saltrajkale rekoč, ake opravljajo isto delo kot molki, da zahtevajo tudi lato plačo, ker delo Ionske je ravno toliko vredno kot delo molkih. lesna adnjo hiš. To je ai» pil-I ato drugih, ki govori, eolulna varuje privat-gains interese, kl so mo. I rail Industrije. Ce bi (o ÍwMéi bi se tresti, kor» in. sindikati ne potego. vali. povsod ta visoko ednino. Predloga daj« predsedniku ia-redne veliko moč'ji sklepanje »eciprocltui'h Ipogtidb s t «jeseni, akiml deželami , NAHUJSKANI VETERANI UDRLIV KONVENCNO fea! M» poJataUe aadnlka pomen 5ranka ao^apla1 *mSV°IJA DRLA » Mt âMinfl UMORJHH S OSJO ,Ml --inrapjp svojo juisaus r«sp«wM OiéUnivUle, SIL - 25. juuija ao ^gtari je sedal slwolutnl gospe'- prva v neko drvsnuco In ga skrila. Pozneje ga Je «akopala mié 'Je trupi« Kemal pa|a' kljub vse» napore» ssvezuikov iztrgati II Is njegovih rok in Jo razdeliti med seboj, kar jim je pa iapodletelo Ako saveznikl vspejo s svojim načrtom In pridobijo na svojo stran Kemal pašo, kar Je pa selo dvom jivo, tedaj bo izbruhnila nova vojna v Mali Aziji In sicer Knver palo ln sovjetsko tn Kemal palo ter zavezniki. London, 80. jnnlja. — Cecil H. Harmsworth, pomolni tajnik annanj» zadeve, Je včsraj pojasnil v poslanski sborniei, da je #fejul poročilo is Carigrada, d* ee grške lete || gjUhtovo Krma) pale ia praznile U»id. valed č#«ar Imajo Tnrki presto pot v Carigrad, Harmsworth Je tndi Izjavil, da ae boji »aeekra ad strani turških let da aa aaatopniki saveanlkov Carigrada pedvzeli vse korake, Is preprečijo to. Kot Je »ogočs spre videti, za-verniki imajo dosti upanja, da bi preprečili, da ne bi turtk« leta aa- Carigrada In radi tega pripravljeni stopiti v prijsuljska Chicago in okolica in te. K vHrovi ■H g, Mn. Prebivalci te- ga aaa» a aa Mil v velikem «trska 1» x»>\«r tec mamice se as le krila IIa In p ripravljale na razhaja pot. ko aa i veliko ßSM kregaš W aknnMva ni bilo no^ daflja. Mavrica Je bila v Ivel tai Wm * -f¡ u ít fci '¿a & » ; TA POROKA BO DRÍALA* «í>»> ■ >'"' • rv-ji,*?*! 111. Braojav poro, isks gd^. Clarissa P. porelila ruskega princa aja. Najprvo Je Idla \fimjn v grlki katolllki Rozbofpju, na kar je odl<»l v milskoTHilri« V Houthboro, Masa Samo-ssume, da kna nsvesta kajtl prinel nieo vnetl brea dote, vednl Ijudje adaj vpralu-tara poroka Je yeljavnaf kstolilkl «erktl all v epl-..1 AJI ata mogote pbe po* ^eljsvnlf Co js t*fco, íerou li|amo tellko verekpovcdanj? ■p ; ......... > ' rf v. m "SáiTJlJS?"0** STOP! V 0TAVKO. ni. + 700 delaveev, t tukajlnjih Mtnleak stavke, ker so kompenlje pialig: ^ ^ Mi ¿>ii turških Hi da aprajm\ Je zaveznikov, |H¡ »je», da grške čete takej jo Sndrne In Traeljo In d vajae« tisoč begunec v k real o v pristanišču i« » sasedle Kemal te. At.slidM podaniki so tudi sa-pustili Issiid. kar ae beje, da bodo grške ladje gfUele bombardi rail »este. fSTsrknik so Mle poslane an ■■^■da ms s rs Ii je grifce In s tem prepr^ljo vpgd « i let v nevtrslne sana, akb ------ J^PB | ^ . -wmmv» ' —-------bi stike s Kcmsioio, sko ravno so ga jfc ^^ Me prisilile se pre Je preglasiti za zaveznika Ulj- " "J 111 grško areUMk napram nfrmu In Jo tndi pasla I v klavnice. j J CaHgr.d. f čilih iS Med pieMrelal v Carimdo le vedo* prevladuje mnenje, da H Kempl pala tsvrll[ napad aa »e itn Ca Hrrsd in gn daaasižt klP g dovolj sevsaatSklb M, SU bra Datrelt, 80. Jnn. — Poleg kon-veneije soellaliatične stranke rujejo tukaj tudi delegatja orga-niaacijc veteranov svetovna vaj-ne. Včeraj je kakih sto delagatav te orgaaiaaejje pod vodatve» dr. William S. froi torj« | g venčno dvorano stranke in «ahtevalo, da delegat Ai četo v dvorano, je rftal da M rid govoril, ker ima veliko povedati Konvenčni pr«'dsedulfc mn Je dai dovoljenje in nato Je stopU na go-vornilki oder lalpb M. Horr Ia Hsattla, Waah., katerega ja pred-stavil abomloi Proetor, kot Olivnega, govornika. ' ¡1. ffiv Korr je «ekel, da njih organi, saeija nI liiteresiraua v gospoda^ mm na V političnem pololaju delele, toda sporočeno »n je bilo, da Je J. Louis Kugdahi to Chiaaf» rekel, da al aoeijallatl ne bodo bo-rili kot 100% Amerikam»!, ampak pod rdelo zastavo mednarodnega Je ja rekali ' Si kal ia moaoča samo ena e^aw^p 0W 'PppBPyP psstttv w atava in tg ja zvesdnatft. In hrna opati» proti njej bo trana kot iadajstvo In upor. Oe ms kateH iamed tukaj navzočih kako mM na revolucijo, naj stopi ven, da » nadeva takoj po-ravna. , f Horm je odgovoil Čemeren konveiilnl predsednik- rt-koč: "Nala konvencija je apreJe-i vojni. Ako ----stranka vspip? svetu, tedaj bi ne bila . Vi ste trpeli, In »1 I tovsrlfso bili po- e govore." roti končal, ho val tli ploskati tej lajavl zapustili dvorano» im ■ . Konvencija soe. stranka. Jela resolucijo, ds pritegne r sveao z izvrševala!*! Ujejealli» klube. Detroit. - <*Kd Press.)-MU-wauvlkl ddegatjs so f resolucijo, da M eeelt stranka stopila v sveso g drugimi delavski«! orssh.zscljsml v svrko sodelovanja. Ta neeMJa Je hOa porslena a U glaeovi preti Ift. KS Zo to «aaulueijo Je govoril aa« , drug Daiftel lr. Haan, kpan t H sa Ikfče konferenca vaak da» lavsklh OrganiaaeiJ M drugih | »V v /Ar dHUvah, ki ao ^la minMhftiHI laatnlltvo in demokratična va vseh produktivnih in dieti tivnlh sredstev, Id t (HH^dtev druilE (Dalja M l ■ Ét ' PROS V GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODFÓMI JW>j tjUIWhwA kWI^^M On« ogtaaov ^dogoTora, Bafolaljg^g] I n¡£?Ím: 2><ñnjenT"«Trí*v¿""Ji*ven Chirmfo) »6.00 m I tU. pol It* In $1.2» m trt $1.66 u tri m—Jp «A Ni $2.60 ; cfišsgp $S.50 n« leto, »S.Í» ao psi lota $8.00 mm/^mmmmm^mm SubMrlption lUnltad Stataa (»*ctpt Chicago) and Cañad» $5 par fasr* < h,r.au $U0 —---— i, and íoreiga eountrl— |l.d0 NEKATERI ^¿^jJJ VED0' ne proti nje*«! a govorov sodruga Et v ustavasm odbora t Na dno, fVa do dane» moral «wrljatí .iliaMio pá vweno. do Je razvoj u .. vaŠi prijatelji.) Mialim. da v gotovih bluéajih tudi ni ta ^«i «« prsi ■ ■ koder dalj e t* nikakršnih Mnogo jih jo i Metati kot pekel. (Dr. L. arkoTtét 4M** ^ gospodje eeomofipletniiki ualužlnt,, i jali aa^moSke obleke. Zdi ae, da je Oohiperau najva* pomágaia njegova propagandi, ds je Lewla ' Hearatov kandidat' To je ne«lirekt uo povedal po tr». litri, ko »e jo sah valil drie*Miulll ÄtSSTtÄ.1« U-L^o-ti. «rjji ruH ne ^^««J^U, * iMj Dozdaj io veltbieniiki listi vedno slikali boljievtke kot Ijudt z divje zainičeno brado in skuštranimi Od kar Je bil v zakonodajnem senatu imenovali 1 ' Hfompson, člkaikl župan, ognjevit pristal'rtpu stranke, ki ima vedno gladko obrit obraz In lepo lase, boljievikom, anarhistom in komunistom, Midi spremeniti slike v velebizniikeh» lasopisju, stavljajoie boljievike. Gladko obrit obrai je obi plomata bi "Big Bilhi" so gotovo zaigrale okoli usten porogljive poteze teko vidno, da jih je tudi lajlk opatfl, ko W «tal, s kakšnimi imeni ga je počastil državni senator Otis F. Glenn iz Murphjrsbora v illinojskem senatu. Pomislite čikaikl tupan je boljievik! Človek bi se takim Izjavam smej«, ie bi ne bila stvar rasna in bi ne govorila, kaj smstntjo privatni biznilkl intefes|]W boljševizem. ■ "• V*?..* ' ! ¿fc ji' • Cikaiki župan Je po izjavi mr. Glehna boljievik, da-siravno Je pripravljen se bojevati do zadnjega z vsakim, ki bi priporočal s»mo socializacijo vseh produktivnih in distributivnih sredstev. Kaj -pa je storil «kaikl Župan tako strašnega, da Je bil proglašen n boljševika, kom* nista inSMMaT Omejiti je hotel nekoliko pMit cest noželeznlške družbe v Chicagu. Njegovi podporniki so priporočali v legislaturi postavo, ki daje «ljudstvu v Chi-tfWu pravico, da «niža voznino na ulični železnici na pet } centov. To je tisti strašni greh, da je senator Otis F. Glenn rekel v senatni zbornici: "Ema Goldman je šla v Rusijo, Aleks Berkman je XlBL: a.. jš il. kj.1 ..uu mihoa 1rnmnnu vdaj «aaa. Ker bo še pi-i^ka. d» lzpregovorim še pri špeeijalm debati posameznih tdSkssh visd-nega uatavnega načrta, bom tedaj kolikor mogoie kratki. ^ Predvsem moram Izjaviti to-le: Predlagamo «voj ustavni načrt valed tega, ker amatramo vUdm na«rt neapoaobnlm, da bi mogel 89 dobra baza špeeijakii ti. Ce tflamo temu odboru predlagali •OOtjSUsti^nSgS ustavnega načrta, kakršnegs bi bili iadela H in predlsgsli, «e bi bila akua eija v toj zbornici druga«na, «e bi imeli tu ve«ino in ne bi bila proti ■ večina z buržoaško idoologi- kapi- atri; to ae' rasume .ds ne z «srni «s, marve« ker «o pokazali vef Vi bi hoteli biti celo diktatorji \ fc rat ne mu miljonarju xiearaiu, dt n i .-i. t„ Wal KI vas ..i_______ hli.4-1___l.i.« ..Ji. lo te globoke vero v aamem SÍTi ^Too k¿« .«.1«. «e M »» bili diktatorji - ki imk niiljoIlov koilJsk| iiilü te vere, no bi mogel kapita- «tvar!) . - — - — lizem naatopati tako, kakor da jel Nkem prišel aem, da W prepi dolsvske federacije. Jjéwk je odgovoril, da on ui bil ii,em ««aK.niiti tako. kakor ua je i---- - . j« wuauvum, ua un ni bi v Z^ZriZl ^ njim * ran, H*nops Hearatóv kandUatin d. H,....... ■ .. . cm: r .J— . sratpodi komuniati. kajU ne ^^ ^ aamo pr^ej Militi'» tukajšnji kapitaliatižni dnevnik vendar miflim. ds ^ -Denver Poat" ve. teden hvalil «MM ncibon orug mm-mm*™—^«SSé^ éfil nÄ kakor kipKalktllni: mora ^ovr- vendarle našM^v »kupnem L ^ Lew¡84i Vgenm «ti mrojo funkeijo. to rad pHk ^^w^ Ä ff^vU v Colorada znatoo, kak je U liot. ^4Denm " Je od «vojega «afetka u Mi. tavam. Vaokakor jo bil naatsja-l^tl reakeiJMii j. ne J. jo« kapitalistiftii aiatem v veli- kemu ^^^^ proštl H kih atvareh boljši od tiategs, fMJ ^J^jXnSPodövUHzen nsiprotnik unijakega da- katerim je nastal, - bi tleti, jj]^1*™ ?SSSator Ä. Trlnko-1Uvatva in atrsaten tsgovornlk tO razume, ae ne mo« HttÉHBI na atran tiatih. ki hošfjo refeväti I^ * ^ Jr - [«mat atavke rudarjev v južnim St Ä ^ uTr-lo^. k, pritltne hit kloat. Mogel bi a pwtom pokaza- j —-- Markovi Sedaj imsmo vjfcatje in aešigalS njihove lene (a ti na nekatere tu, ki hoéejo MB^H vedlna od kstere ae nikskor ne more pHfiskovati, da bo rušila ti-ati drUŠSbni red, katerega aamu zaatopa. 35adovoljlli amo ao'a tem. da predlagamo načrt uatave, ki bi mogel biti »prejet tudi v sodmjih razmerah od vaeh akupin, ki Mejo f roarttti delati za aoeijslni na prMek. ftiH amo tu tudi k de it^irakth klopi beaede. ki «o zventle prijazno aoeljalnlm zahtevam in delavskemu razredu. .Jaf aene moram priznati, ¿U aem o teh atvardh «proeej akeptilka ker teoretična ljubezen napram delavskemu razredu in «oclaline mu napredku zelo gineva im m hitro poizgubi, ako jo jo treba prenenti v prakao. S tem še nojevi reii, da ni v eentrumu/M deanivi In tudi izven mnogo dobrih ljudi, ljudi $ zlatega arca, judi, ki bi bili pripravljeni, da dajo tudi zadnjo arajco ss flrot moka, «smo da a tem ke m aar pomsganogš, ker ao vprašanje ne reluje Z ■ ■ njem. Najboljše »ree ne mrtr?, re-«iti onega, kar tvori jedro »oei- alnega vprašanja. Tod» ako «9 V > se.«lsa: TO je torija!) To reaniei nahajajo tu akupine, eo áf tudi fol t je. Tam sdij učit« njuno komun AH nikdar nista storil^® j direktnega napada na lafU niike pravice, na pravice državljanov, ki «o fi svojim de-lom, hranjenjem in ekonomijo pridobili lastnino, k(J je iavršil župan Thompson. MIUInoto se ne nahaja v stanju anarhije, komunizma In boljševiama." Cika&ki župan jc torej ie hujii od anarhlfltke Gold manove In anarhista Berkmana, ki sta bila deportirana v Rusijo. Marsikateremu "ftpisarju" je stopil flliiel znoj na čelo, ko je «tal, da ima drugo največje mesto v Združenih drŽavah tako strainega človeka sa svojega " Pobožne matere so celo prlkrlžale svoje m*!t 1 in vzdlhnlle, da bi njih malenčki nikdar v rtjlh življenju ne srečali strainega človeka, ki županuje drugemu na> večjemu ameriškemu mestu. In kdo ve, kaj so stortle ter-cijalke in druge pobožne ženice, ko so čitali to novico, j Kdo je pa čikalki župan? /Pripadnik republfkaiisjfe stranke, ki je aa m?sto sprejel \t političnih obzirov v avb, program, da se mora vosnina na uličnih železnicah znižati na pet centov, ker je le ne amožno ravnateljstvo krivo, da železnica ne nosi dobička, če se aniža voznlna. To je tisti strašni greh, ki ga je izvršil Thompson. Ibnpak ta napad na čikaškega župana je anačilen, ker govori, kaj nikdar siti privatni bizniški interesi smatrajo za boljševisem, komunizem in anarhizem. ta našln reAevati aoeijsins vprs- vaa akupnega neprijateljs. ) [otroke v iotoraki naaelbini v Lud-R<"kal asm, goapoda, da tudi za lowu, je ta list zagovarjal in pral ianjs. (Medklic: Pa jtti ^^L^^kS^toa ve;IkspitsliatWne morije. Take^f "1"ÍÜSvíí ^oiSTS is bo morala prej ali govornika in prijatelja Ima Go«. Pairlelte. kolikokrat «ao"o»f|T' . . , «, , i___u.iUmi * —1 1 (Paglejto, kolikokrat lali /kako jo eofkev reševal* eijalna vprašanja, DaDjlo aiawje in ona reštik je bil H#«s aoo» j izvleci i* kspitslisms i» prl- pera! "Tr, mmm »* ln vlijo «^V™; Po v6litv4h ********«dm- eijalna vpr^ja. ^Djte S^kv «vljenja, in «etud dan«» Ljfe ekaekutlvnih odbornikov j« ifairt^JLSS JTJu^ ntae S« tsko dslei, da bi mog l bila kahveneija kmalu zakljuik-«šila. Ta »krManakiij ^*^ n4ptftvltl odločen korak is kspi- na. Vai notranji zporl mafCS " ^ 4 mi ao bili poverjeni okaekutivi, to veuuar «s K----- 2"|jlli reši kakor sna in more. Gon-esnjn naloga v^ «Ig11 jSSSiS^. * premeten nS«n oditn-Ifijgmnovsjo gujnoat ekonom- hU YMko pe4evtnie ^tranjih *po> jo m ■ kinoma vedno taki MU-1 ' BoeiallotMlO dMŠbo, BPLXt* Ä Ot kakor aem proj rekel, jO, reševati avet a ua a dajanjem miloščin itd. mora propaati zaradi toga, kor nora nnjno vatvsriti tiato do ,ki še mora ¿roti njemu To jo ena. Je pa še nekaj dru ffogS' ne morejo izveati, isvajSle a A\oA imeti od tegs koriat niti fcttrŠoa- referen-volitve konveo ttameatu v ---- , — I l|Ili*| I "»nt IV ^ 00 * w — ——------■ - ________itičns evolucija potM- MaFjH w delavci razred. Go- ■ dalje večjo koneentraeÍ3a|Hpod;}el delsvatva no mo-|lrA m i nema, pomeni tudi élmda-fjo koncentracijo oblaatí lalje msnjjk število rok. ( v«__.^rija. To morete vendar , hoiojo pomagati dršsvi na poti 11, tako m«!e tovarne izpodriva-v boli*!) bodoinoat, bo ta «sšrt. Jo mslo obrt. kako ao msle tovar-ki ga ml predlagamo, dal mijDgo he morale podleži velikim tovor-prililce za to. nam, kako je nato Iz miKHrtti »š- Gospod je I Dobro tem|,jfe .tihemu mišljenju. In mf nsTve- m v tem, ds uničuje tovajite. te#0 BŠj organiziramo v veliko drtfftho dobi v »voj« roke in v /njih produtžisi» Toda. gospodje ako no mais jti ims svoje cilje in katero žene polpiaj, rasvoj. beda vera^ v boljlo bodofinoat na pdl ■ njenih ciljev, pa ae tej msal pot zaatavlja, potem glave no mi-Hjm pravilno, temveč --------------------- , . alijo ve« k-------- — racija in truat in ^ zakoni Äo ltoMejo, raSWjgjo, pá ^rSV W jim bilo poznejs |o — -----------. Lija mas, vedite goapoda, to je rujemo, ds ae ¿ore^ršnakoll to^^m" ^ ^^vidno^Jmn ■e ) Ne vem, če je to d^,er U okoncentrlrsiU Chupas da ne more ravnim potom • ......——------ u" - i vi ra ju, ua i»c mvn RDornzunk.il <,nkeli» v mtloétívilnlh ro- tj> ksmor itl mor, 1 . . . u .... .. glo veé vzdržati in da bi ■bi imeli priliko, da gremo globo- moml proktícIliti. O too» torej no moro biti nika- ko V detajla Jtoga vprašanja, kot navaeaadnjo današnja Ruaija ni , Vtirašanio ie pa 'mZm jo poizkušala, da ve« W . tem ve« bo 1'taV. tem ve« bo Jff^J «fino ,trojni m Mi, in t Uta armada, ki mnra ^ « solidarna volili zrušiti kapitalM aiatem ie mo M^***- Rudarji aaml ao bili vaz-re aeataviti aamo tedaj velika in F*X*n[¿ 7T»oUkt° Wl» močna, «o ar bo toleriralo, ako ho 'J*"1 bi mogU vaaka glava mklhi na avoj kroja« za šenake obleke. Unije način a va#b onih atvaroh/ kat« «tsvblnakih dHaveov ao aopiaano rim n) treba, tli S» brrspogoinol*1"*^« sa Qaoapirat la révno I 11 I I «te* m. m i HS1 Oohunbna, Kana, - Na stotine rudarjev je doopel'6 sem, da prisostvujejo obravnavi Alekaander Howsta, predsednika 14. diatrikta rudarake organieaclje. ki j« pri-šda v pondeljek» a u: J Rudarji ao nastanjeni v Šotorih in kot posamosnlki ao si vzeli počitnice, ki bodo trajale seved» tako dolgo kot obravnava. V splošnem pričakujejo, da rudarji ne bodo delali niti v enem rudni-< {pa, doklor traja obravnav^ Lokalna organizacija iz Fronten aca je pripeljala a aabo godbo na pihala. Oostnoželezniika družba je morala postaviti vet ves v aluJbo mod PHtäburghom lit Oolttnrfbuaom. Rudarji niao potrti, ampak med njimi je praznkf «i. duh, U- ' ■ •;".) *» ■■ ; Za mcato je obisk rudarjev t takem itevihi nokaj novega. To lMto obiskovalcev mesto še ni videlo hkratu. - • '»■ ■ IflSOVorniki Kowata, kateri« nntŠOHlje J. I. Sheppard h l1'»»« Scotta, bodo skušali dokassti. da pfegaAjanje HowatS izhaja iz po lit kinih motivov in da governerju ftl šlo za vpoetavitev miru v in-duatrijl V-■ .^^JH Kot pri«e ao sodnijsko povab-ljonl: R. A. Bnrob, «Isn najv» jega državnega aodiftča, W. I Hr-^ina. prodaodujošl sodnik in-duatrijalnega oodiš4a. W. F. U®' beraten, bivši pradaednik kanua škc legialaturne abojmlce in bivfci politični caveznftk governerjt Henry Allena, in štirjs državni senatorji Obravnava bo marsikaj rsakri-la, kar governorju ne ho vieč, ki naj se tolaži s pregovorom: 'Kdor m .tiadi najde.' nogi delegat je anodli avoje obljube. j Unij« Železniških delavcev so t tega, ser trna neMo o meto. ^ ^^ UwiMt x\oj« niiu njr. «ločim ima ne L . • _ un .iil_i . ( £. Mllojkovié: (V »»tako vstap v buršoasae vtadel) vozniki, mornarji "'mmm* Havana, KPba. — SufraŠetk' na KuM ao doživela obšnten ras v aenataM zbornici, ko je poražena >r*dlofa, ki jo dolo«sls, da kongres dototl, koda j so ake upravičene da volilne pravih I CkreUad. C. i. E. - Prejeli smo Vaš \U ln gs ročili predsedniku SNFi v rtU-tev. V par daoh dobHe od njegs prav zanealjflvo odgovor. 1'° zdravi ; ' !' Ameriške vesti. |j6A najiodov POKOPALA. l toobo o samoodločbi otoki, pretežno ivedski po prebivalstvu, priscjeni Fincem. Loudon. 29. jun. — Prve rac *odbe liice narodov je pokopala \\ ilsonovo točko samoodločbi* na rodov, eno najbolj razvpitih točk med Štirinajstimi točkami. na ka terih je ligs zgrajena. Svet ligo narodov je razsodil, da Alftr.dski otoki pripadejo Finski klju.1» dejstvu, da W odstotkov prebivalec v na teh otokih —' vseh prebl-. valeev je «2,000 — švedske na lodnosti. Iz poročila komisije, ki je v imena lige preiskala sporgp zadevo zarsdi teh otokov, j* ras vidno, da se je prebivalstvo potoni plebiscita z ogromno večino izreklo za priključitev k Švedski in Štirikrat je apeliralo na predaed niks Združenih drŽav, prediodni-ks Francije in na angleško viš-do, ds se žetf po sto letih zopet združiti s Švedsko. Protivno t. m dejstvom je pa svet lige razsodil da ima Finska "neoporekljiv > pravico do suverenstva nad A-landskiml otoki." * ^¿J Svet lige je zaključil v zadevi spora Albanije z Jugoslavijo in Grško, da naj poslanifiki svet v Parizu reši ta spor. Lit vinsko, poljski spor glede Vilne se unjbri BS s 'ustanovitvijo "svobodno VJlne," ki bo na zunaj odvisnn od Utvinske, na znotraj pa avtn-nomns. I ".I tmga so neksteri tihotapci apt-a viii v Atlantic City in sa tam pro dali. radi česar je bilo $$ obtožb ui bilo niti ene kapljice pravega žganja ali hrinjevea. Kemična analiza je razkrila, da ao to samo mešanice od Žcenesa sladkorja in vode s neko žgano koliusko vodo. kar je dajalo i»i i meren ukua. Vse te smešaniee niso zdrave in so zelo strupene vsaki množini vlivanja. Priprava . .take tekočine ne bi stala več sa en kvart kakor 46e do $1. daairavno ga nekateri pro (lajajo v ateklenicah po $10 /a kvart. Za tihotspee z Žgsnjem j«* to prav dobttkanoana kupčija in gotovo bi se tihotapstvo scio mno žilo, da niso vedno v strahu. davae jih pri dednem poslu ne zaloti in nato odda na smrtna sodišča. ZABOJ OBK VtlOALIO PIT DOLARJEV—Z 20AtflKf Ohieago, m. -i Albert Luezak. 1817 Simpson cesta je imel pro-cejšnjo zalogo "dobfc pijače" v svoji kleti. Ker se je pa bal, du rt inu jo ne ukradli tatovi ali pa odnesli prohibieljoniftki agent Je. je priSel na imenitno idejo, kako — "Iznebi" prepovedane pijače. LASTNIKI LADU SI W OB-ji RAJO HA POSTAV* San Prancisoo, Oal. — Lastniki ladij, ki pošiljajo svoje Indije na morje ofo času stavke, izpo-statijajo -življenje potnikov ne varnostim, ker sprejemajo v službo sta vkok ase, ki niso zmolni o-previjati dela,.na morjp. Mornar-«fke unije izjavljajo, (la je na se-dem ladijah, na kater»! je mož-tvo sestavljeno iz stavkokasev, prijelo goreti ali so se pa poško-vali stroji, ko so bile Indije na visokem morju. Organizirani mornarji pravijo, da so te nesreče posledica, ke* so nastavljeni kot strojniki ljudje, ki ne znajo izvršiti svojega dela. Lastniki ladij pa gobcedajo o sabotaži stavkar-jev, a pri tem frrezmiaelnem go-vorafcienju se ne sportnljo, da stavfcarji ne morejo sabotaliti, ket mAcAi niso na ladijah, - : Mornarske unije imajo dokaze, da na ladijah, ni zadostnega števila mož ta rešilne čolne. Zakon določa, da na vsakih pet ln dvaj set potnikov prida po eden bani mornar, « sna voditi Dalje določa -postava, mora 65 odstotkov moštva razumeti angleški jezik. Zdaj razume angleščino komaj pit .in dvajset odstotkov od moštvz. v. ■ f ( -'M ■■■ml .' ■■■^■■■■■■b uW^uS^v JR KOST ZA MO OKI Y JÈ VB KA jc atar devet ln šestdeset let. Pol leta svojega življenja Je prrt)il v . ječah in zaporih. Ko je bil stat pobolj- w*w Svojim prijateljem je povedal, prodaja zabojček vžigalic pa dolarjev in kdor kupi vžiga dobi sa nameček steklenici " ne vode". Ko bi ne bilo ovadn-iov, ki se kroalo iznebil svoje 'zaloge" vžigalie in tudi okrepila. Toda vse to je prišlo na tiho policije. Sodnik ga sicer nI moget kaznovati v sled profltaretva, ker je prodajal vžigalice po pet dolar jev, ampsk kaznoval je njega in njegovo ženo sa sto dolarjev, ker sta razdeljevala opojne pijače. HAYWOOD SB VMS NAZAJ Ohioago, IlL - William J. Hey wood, bivši tajnik 1. W. je Mi državnemu pravdnikU Charles F. Oljrnu, da odpotuje Husije 12. julija in da ne vrne Zdrulene države, da uaatopl svojo kszen. Kadiograir ae čltail "Moj cenjeni Clyne: 1«. julij« • nipl o vem proti Združenim drša vam. Big Bill Haywood.M . William Broas Lloyd is Otto rhristensen, ki sta podpisala zanj bodo sadtAaljnl s omejsfijem kreditnega ršsžirjenja Evropi. v:' železnice 'bodo oživele, ker debe precej miljonov dolarjev, ta poroštvo •boats skušala dobiti úa zaj capadlo poroštvo po ajego vem povratku v Zdrvdepe drša ve, „ \ Senator ï^wkû©^ odpfttcyyftl v SPROTNIM. . , „. San Pranoisoo, Oal. — Naaprot-niki Mooneyja se mogoče že ke-sajo, da so pričeli preganjati detektiva Draper Handa, ki je iz-javil, da je bil od oblaeti Izd« tu4rt za omreženj». Mooncjrja. in drugih. ki so MU dE mu ia so ralstrclili Ibombcv ns dan pohoda za vojno pripravlja-P'I Zdaj je bil Hand preliminarno zaslišan pred polieijako komisijo In je izjavil, da je pripravlje« vss dokazati, kar je trdil. On bo to fcidf izvršil, ako se preiskava proti njemu no potiski. ToŠItelj. Stvrt proti njemu ps nI > rliMlo drugega najesti kot tajiti, da je resnica, kar je izpovedal Hand. ¡i-[**■ LOtiABJl Riga, Ž*. junija. — Senator Jos, L France, ki je na pott v sovjetsko Rusijo preiskati možnosti skleniti trgovsko sveso s sovjet sko Rusijo in Zdr. državami, je prišel danes sem. Ako se ne bodo >ojavile kake sapreke, katere pa senatfr ne pričakuj«*, odpotuje utri (SO. jun.) iz Bige v Moskvo. v j* taka vlada mu je dovolila, koftije razumeti — bivati v Rusiji de. 23. julija. Za udobnejšo in hitrejšo vožnjo diplomatov in di« plomatičnih slov vozi med Rigo in Moskvo posebni vlak opremljen s vsemi kemoditetami in spalnimi vozovi. Da bi senator Franoe obiskal Ruaijo, je najbolj nasprotoval Maksim Litvinov, toda Leoidd Krasin, sovjetski trgovski mtni* ster jc pa isposloval dovoljenje od sovjetske vlade, da je izdala potni list oairoma dovoljenje, d4 senator France ame obležati aov* jetako Rusijo, češ, da bi bUo ae» •pametno odreši dovoljenje sena* torju Zdr, držav, dotim je Waah* ington B. Vanderlip dobil dovoljenje potovati po sovjetski Rusiji. Senator France ae je ga moral pelo*-nam tako velik, da M polovies msnj ljudi sedelo zz omreženimi okni Vft York, T pravih zdravil jc m rs. CblMaerman. 1936 Fulton Ht.. v Brooklynu, dala svoji hčerki pomotoms neko jodovo tinkturo, ksr jo je prišelo zvijati. Pbliraj August 8ehreH>er. katesega je takoj poklicala, je brezdvomno re-ŠU njegovš življenje, ko asu je dal piti mleko in kis kot proti-sfrop. Ko je dospel zdrevnik Ahzefer iz flt. MarUove bohilšoi ee. je bilo otrokovo življen|»B izven nevarnoati. X* NEV, a» strup js ta Air ji brdíovko MXSTin O0BTJ1 V WBW Y0B-tV DBBATI&AJO S PESTMI f New York. H. Y. - V tukaj-inji mestni zbornici je bi! v src do suspendiran parlamentarni red in dnevna vprašanja so se reševala po d « o m HM*y carpen tU rake Alderman Fele^ief. ki je zaslovel po vsej deželi pred per skwí. ko je na seji vprašal: "Kde Je za vraga ttastefgV", ko je Ml « ni nemški profesor gost t New Yoriiu. Js «daj povečal svojo sU-ve, rekoč prfdsmlniku. sUmiiee da je 4v so od Neasove prtAlbicijoniške postave, nesli aldermane Falronerja k je razlagal véeraj v Atlantic O-'sbarnlse s krvsvkn noerm. oteleJ tvju nT. da med M galoaov ras-lnim očesom in raztrgano srsjse lilnecs tanja la Mnjsvea. ka- ter salnjo P RO S VftT'A (Nadaljevanje s 1. Strani), Imniškim inlrreaoia. Vprav ta tf-«len prihajaj« Iz čaaalkamkth birojev vastl, kakšen bo ta oko-nr.makl priigram. Mnenje je spldl. Ho, da bo program aledeči: ■M^narodna banšaa skupina se teši s povrnitvijo sil nadoun stltvljo 10-mlljsrdnega dolgá. ki ga dolgule Kvropa. ' I Narodni itulustrijslul bankirji Sltfisib itirsdsi i'drtii i «mi é ■ ■ UtlMMl^á fe - ......itfV ^ QLAVm STAN. HIT4I aa LAWRBALK AVI^ CHICAGO, ilunoií, Izvrlevnlni odbM katere se nlk. Mü. • I UFSAVNI ■ ® ^^Mêll A va.i TuHi, UJi.it. Asiis Mr ma 1, StS prizna vlada kot dol* - Farmarje se bo skušalo prido-»Iti a načrtom sa moblHaarnje creilita za V°U«delatvo s pomočjo privatnih bank. Le eno gospodarsko vprašanje dela Hai^lngovi administraciji 80 —-i hod njih daj bo še Šogače povedati, kak šen je pololaj tudi s oalrom na to vprašanje, V , 1 NAHUJSKAKI VDRU ? DVOIAITO soo. (Nadaljevanje a 1, atJvJ ičin. — V dosego navedeulh ol-jev poslaŽHev gospodarske ki potočne akcije delavstva. , ¡¡Hoan je najprvo predlagal, da naj se vrši tk velepomembna konferenca prihodnje leto tn da naj valed tega ne vržl strankina konvencija, Takoj nato je pa apre. ,el dodatek k svojemu predlogu de naj ss označena konfsrfnea vrši istočaani a strankino kon ven. eljo. » , i Delegat sodrug Morris llillQUlt New Yorka je bU prvi, ki je pričel iskati lakaje f programu w • M '»^aL. Xt'j ifeS*sa aï m m ■ ossanasa odnotrn. nibiif isiulLt I M IRM. loans ln je predlog sledačo resolucijo: "P'rihodnji narodni !*• vrševalnl odbor baa nalogo skrb- Halog«» Mt no pretakati programe in cilje vseh radikalnih la delavskih o» ganlsseij v deželi g namenom, da Ni pronajile njih moč in v kolike s» svojega po- pripravljene aodalovatl a aosijali-tičrto stranko na progranik, M tli lip SljMSjP ferom bo ssjamšena popolne s nomijs socljslistlčne strsnks. Na* rodni lsvršavalni odbor naj potsm podakvojs poročilo o tej sa.levl a priporočilom prihodnji strankini koavsneijt Hillquit Je v ,svfl|em javoru omenjal raane orgsnizaeijt, kate- SajsdalaLt la slovenskih trpinov v Vezane. Stane; a poštnino vre M /'•*■ ! Dubliu. — Kamon Ds Vsisrs, predaednik irske republike", je lajavii napram čaanikarakfan poročevalcem, da ja skupna konferenca zastopnikov iz juŠne In severne Irske ter vladnih zastopnikov, kot )i predlagal Lloyd (Jeorge nemogoča re ustanovitelji wutrajo za lav-na tako dobre got socijallstlČns stranka, kot p. pr. znana stranka ossininštiridesctin iu farmarska delavska stranka. Povdarjal Je, BBMÍBBW<|ÜÍS sL M io al ÍJLSVB g NALUNIAtiC - I " m^Tiijj... i, y Kon- BAKJIENE KOTLE. seyssd^o V jOO, t** ^ fgsNk aa In Urite • rniBin •• Oft. J. V. ORAHKk SDBAVNIK. ¿f' '* f1 "sL• i I Uradi^wMHlOfSO ajatraj B. Obls Strast Tétêm Osdar tm Pertiniarjevo pomlajenje. ^p®®^^ * jcttî^Ï^^Î Kiuunr -'1 '1 f ' (Dalja.) Očitati mi pravzaprav ne morejo nif, saj ao aame ustvarilo to nerodno situacijo. Naj pa tudi same gledajo, kako pridejo is sadrege. Ces no£ ne morajo ostati v rodi-» "Zakaj pa ne, modri gospod f Če smo pa tako rajeae vodef" Tristotisoč...! To je sopet odgovor na neizrečeno misel. Kakor da Ja kraj sašaran i "To bi bilo gospoda Partinšarju vlef, ako bi morala lasti ia jesera, na da bi se mogle skriti njegovim grelnim ošeml" Poznajo ga torej tadif Ta je lepa... Is tega sa lahko iseimi hlamala, kakršne ni doživel niti v svojih šolskih letih. Tiha jeaa vstaja v Jernejevi doli. Oameftil sa ja ia. Tega as je treba otreeti na kakršen koli našla. Pomagaj ti, ironija, da rešimo, kar še ni popolnoma isgnbljeno. "Če imam isrodno test, da ms preljubesnlve dama poanaje, mi ni treba iskati visitniee. Nemara pa hi bile veleeenjene Ae tako miloetive, da bi oaveflle moj spomin in —" povedale, kdo da nagaja gošpodu Jerneja! O, blagorodni, s spominom ni nMf. Saj ae niša» A» nikdar vidall. Ms smo vile tega jesera." Jerneju as ja atodla tema pred odmi. Noč je bila temna sunaj in znotraj. Vse je bilo drno. Vadil pa ni ni« drusega, kakor da ie nI bil v svojem iivljenju tako neumen kako ta hip. Neumno je bilo tudi, kar mu ja priilo na jesik in uilo tak,/da bi ti to no« izpolnil željo, ki sem jo slišal v tvoji duši." "V moji duiiT Ti «i kaj slišal v moji du-šil" se je začqdil PertAiiar. "Nisi U Želel nove mladosti f Nocoj mi ne moreš nišesar utajiti. Slišal sem tvojo željo; tvo j. hrupen je je dfltpelo do ¿»ene, in «e lioflem, tl naklonim mladost." Jerneju ae ja storilo na smeh. , , Uk "Zdaj torej pozitivno vem* da imam hala einaeije." "Pozitivno ne veš atfeear, prijatelj. Ti, ki i baje ljubiš in išdeš r*mim>, ue bi smfl biti talu> prevzeten. Ali za filozofsko diaputacijo nisem [ razpoložen; tndi nimam nocoj časa sanjo, Ouj " torej I 2elel si mladosti. Pri meni jo Uhko dobiš." ; Jernej Pertinčar je zamahnil, kakor da je hotel nekaj prepoditi; potem je stisnil pest In uda ril z njo po zraku, kakor da je hotel nekaj pribiti. Naposled je ostro pogledal povodnjaka, kakor da je hotel redi: Lažnjivee, zdaj ti mors ssrdeti nos. Pa ni dejal tega, temveft je (spregovoril: "Dobro. Tudi to mora miniti. aedaj pa recimo, da to ni halucinacija. Tedaj ai si Mefi-stofel." iK Trije ženski glasovi so se zaamejali, kakor da pritrkavajo trije zvonovi, in zapelo je: "Hojabo, hojo I •Naš striiek je Mefisto!" t — S t rite v bas pa je zagrmel svoj haha, haha, ja zapeailo valovje, kakor da ie jezero! totr 'Vilet Teh vendar al Kakšne šale pa so H* sa so hile besede iirečene, ps se ne bi mogel bolj nerodno ! je k izraziti. risa* ^ vek to it zdele beeede porednie rame. Ko je to sam v sebi Seveda ni vil; torej ae vrhunec smešnoeti, Se člo-poaebej konstatira, kakor da so se mu utrdU, ss le rasblinlla tndi tema, videl je Jezero, dekliške glava v njem, v osadju hrib, na nebu — --ne, danes ja vsa narobe I ' Da ni natanflao vadal, da je popil ves dan le pol litra vina, kar na takem obsežnem Izpre-hodu res niš ne pomeni, bi Ml verjel, ds je pi Jan. Zdaj se sVeti na nebu mesec. Torej ni opasti, da ja zašlo aalase, nI opasil, da se je znošilo, ni opasil, kako je minil šaa; naenkrat je mesec na aaha. Ia aaveda tndi v jezeru; na njega poje srebrna stesa in v njegovi vodi odsev (lata lestev. Po nlei lese čudne nrikasen dvigne glavo iz vode ia jo mogočno stre-da pošfcrops ddbale kaplje is njegovih Iss vse in satrepili na gladini tisoč biserov, položi dvoja okornih Šap na vodo kakor na mlso, pa gahgairat "Nemara pa mene tudi ni, blagorodje!" Jernej ss Je dovolj našadil. Ca bi botel skakati Ia oenplosti v osuplost, bi mu morali živci od nečloveškega napora tako oelabeti, da bi bil do ftra nepreklicno hlasen. | Ta poklic pa se mu sdel od nekdaj antlpatlšen, in dasi je čital marsikaj o nameravanih modernih reformah v u-moholniel, ga vendar ai mikalo empirično predavanje tega hvalevrednega napredka. Zato je odločno sklenil, da as ne ssčudi več, dokler ne bo kraj tn koiee teh afeaardnih burk. in ravnodušno je vprašal: pa, proaim, ste, veleesnjani, Vi, ki alaf" Baa je odgovoril važno in d< «« ptoše na ajam orkan. Ali bil Je le poizkus, k* jaitftro minil, in povodnjak Je dejal: * "Meflato Je velik gospod in enkrat M ti pri voščil tudi njegovo družbo. Jsg pa sem le Je serko Praplavač ia sem zadovoljen a tem." Jr "In kljub temu t» me lahko pomladili" "Nocoj — da. Zakaj u noč je moja." L "Nisi II velik bahačf" "Vse, kar živi, se včaai rado malce pobaha Pa to nima nič opraviti z vprašanjem tvoje pomladitve. Bržčaa si pozabil, da ni preporod nič nenaravnega, nič izvennaravnega, ni« nadnaravnega . Niai li sam že dostikrat povedal, da }<• smrt le prehodt V prirodi je večno pomlajanje, kajneda f Minimalna raslika je sedaj le ta, da ti jaz lahko 'vrnem tvojo mladost, običajno človeško mladost, torej prav tisto, ki jo je klicalo tvoje hrepenenje." Torej vendar kakor tfefletofel, četudi si J* 4erko Praplavač f Tedaj pa bo najbrle tudi tvoja cena enaka kakor Mellatova." - "Tvoja duŠaf Kotiš ae, prijatelj Jertej! Kaj naj počnem s človeško dušot Saj je tudi Ke fistoro istikanje sa takimi penami le ifrasna bajka. Lueifer, Mefisto, Asmodi in vsi skupaj iinajo res dosti druzega, pametnejšega opravka, kakar? dolgočasno, nesmiselno, duhamorno In neplodao irPl lijpialSt duš. Ia tudi večni zakon ima druga namene r njimi. Jaz jih ne potrebujem. Ničeaar ai treba, da mi sapišeš, celo ne s krvjo.'' Jernej je pozabil, da gleda, posluša in govori v halucinaciji. Kar se je sdaj godilo, mu Je bila ie raanica,'čudna, nezaslišana, ali resnica, fk, zabil je na ironijo, pa se je zamialil. Naposled pa ja odgovoril slaba volje: ^ * » Norice iz Jigoslavije. £ "To ni nič. Saj vem, da me misliš zvabiti v ro, najbrže s pom imenuješ vile. To me ne bi oplašilo, ker se rte bojim smrti. Ali tvoja «ponudba me ne mika. Da jezero, najbrže s peiočjo teh razuzdank, ki jih Kaj pa ie pam Hvala lepa, eenjerri povod- m M Krnski povodnjak Meni i dostojansh po poklicu, veno t J® ■■I ime pa ari Ja Jasarko'Praplavač*\ ' * Vsa čast ! Ima je originalno. Le kar ae tiče pokllea, moram prisnsti, da mi je bU doalej ne znan, sedaj pa mi ja nersfumljiv." "To M verjamem, hahahal" Airoko aa js taalegal globoki smeh, ki se prišel kakor stral ia topa, potem pa prešel v celih notah dol .od glasu do glasu celo skalo In sa mri v globočlnl, ki Ja niso doaegt! niti glasovati basi Slavjanskegs. Siva stena je odbijala ton ss taaàa, skala med prvim In drugim jezeroin jih Ja vračala Ia nastal je Koncert, kskrftncgs še ni kosspoalral na Uast, ne Wagner, ne Rihard Htrauaa. .. »jgM». > Jernej PaHlalar pa je molčal. Mbral je molčati, kajti da kri«! a največjim naporom svojih Pijač, na hi bi mogel slišati svojega glasu. ja sgodilo nekaj ljubeznivega in kar je bilo éagoée le v tam odleglem kra-K kjer ni policije In njenih nravnoatnlh nazorov. Kacposajenke sa prišle Is vode, si podale roka In taplrssle kolo okrog Jerneja. Jernej je občudoval to kraaoto hres bsaeonfiswirali neki ženski 10, 000 dolgrjev (J,32Q:000K,) ki jih je, vike v perilo, hotela istihota-piti V Avstrijo. Kako so izrabljali ameriške iz seljenoe. Koncem minulega me- jo prišla v Koprivnico Dalmaciji preiskovalna komisij^ iz Belgrada s francoskim in amc riškim uradnikom. Preiskavali fa tale alučaj: A^nerikaneem, ki so se preko Koprivnice vračali domov na Jllsidlarsko, so tekom let ns postaji v Koprivnici svnto. šofer hi dičnl rojak-agent pa si potem delita svoto, ker sta tako dogovorjena. Nato seveda skupen cfoed in prijazni ameriški rojak novododleoa obljubi, da mu preskrbi tudi delo. Pelja ga v posredovalnice, ki preakTbljujejo podjetnikom eenene — stavko-ka^e — in seveda je za to dobro plačan. In t sik o saora novodošlec delati k?t «tevkokaz, ker ga je difai rojak oakubil do trolcga in marsikateri tak revež je bil že od štrajkujočih na ta način Abit itd. —r To je žalostno poglavje 1 Mislimo, da bi takim lopovetvom mogle priti v okom le organiaaeije ameriških Jugoslovanov same. Komunistični dijaki, prod lp-terim se je vršila sodna razprava radi nameravanega atentata na 4>iv«ega ministra Draškoviča, so bUi oproščeni. Madžarska vlada je konfisoirala v*e imetje grofu Karoljju, ki ae sedaj nafcaja v Jugoslaviji. > enkrat življenje ml^ in nem«e i kl f T^T*" l a? - - i i., i „ -««nu «iliu Ti»«i. j x , darji odjamavali dolarje in koa* bil v svojih selenih letih, pa da poôe- a! „„-i,. iLa.1^ 4<« ir i i fiscirali vse blaKO, ecs da so Jgf ouaaiostiT naj pa je pametne- „„^»«u,! nntiim TVO . i Izseljenci verižniki, potem pa so ilh pognali preko meje. Tudi *■) Jzselje ne cm s silo menjali dolarje. Za 1000 dolarjev so dajali po 5 tisoč kron. Ameriški konzulat na Madžarskem je popisal vse te poškodovance, prijavil stvar a-meriški vladi, ki je potem v Bel gradu zahtevala^ preiskave. jPre Iskava je dognala škodo okrog 3 milijonov kron, katere bo mora Ia sedaj plačati belgrajska i vU da. Največ kriv na vsem *kan-dalu je bivši ljudskošolski učitelj, policijski komiaar Purič, katere pa so takoj aretirali. dela so bili predloženi trije črti sa spojitev Belgrada s na- Ze začnem še kor aam njam soj ga počeMjal Faustt njakl" ^^ilfHB Jeaerko pa ni odnehal. "Saj sam ne veš, kaj bi rad. Nič se ne jezi ssrsdi tega, ker je to zelo človeško. Da sem na tvojem Mestu, bL ai resnično poželel take mladosti, neunmf, dorajšljaye, viharne. Ali tvoja glava, tvoj svet." "Da, če hi mi mogel vrniti mladoet, ne da 1M mi vsai aedai^i znanje, izkušnje let, dozoreli razum elo ^ bila druga pesem 1 Tedaj bi se ša kaj pomeaiiiatabo!" » ,VT "Tudi to se lahko sgodi. Ali premisli, pridea ss pobotava. Jaz bi govoril drngfče."^ . H "Kaj bi ti, ki ne poanaš človeškega atrfmlje. ' Spojitev" Beograda a Zemu u> « ^ • Ilom V ^n^vu za javna de "Misliš li, da je to res kaj posebnega f V neskončni verigi si kratek član, pa vendar sahteval, " I priz " S " * Past ............ Stvari Vprašaj moje druilee vile sa svet; saj sa napoaled vendar lahko ravnaš po svoji glavi." One trojice ni bilo treba veliko vpralevatl; oglašale so se kar same. Vss tri so mn svetovale, naj zahteva kar mladoet brea vaake primesi. Tako lepo so mu pele, da bi ga bile moral« njih beeede očarati, «e ne bi ,bila njegova zakrknjenost na-dostopna najljubesnivejšemu prigovarjanju. < "Baba! si ae a talenti, katerih nimaš,'* je gJ godcii Jernej, "pa iščeš sdaj vratca, da smukneš in uideš. Deklina* p ae čudim t saj ao jim fantjs šs vedah premalo neumni Jas pa ne masam vel tukaj paaedsti in poslušati vaše neslanr»%7ttB Ja poano; Ps lahko noč." Jeaerko Preplavaš as je namnaaL Dobra ja vedel, da ne pojde Jernej nikaasor, ker je bita ^a lelja prevelika. Mislil Je pač, da je po-k podehen človeškemu trgovcu, od kate-rega lasillš nižjo ceno, če ss napraviš kakor da raaaitoo odhsjsl. Jeserko pa ni bil zaradi tega niš užaljen. 1'otolaMl je Jerneja: ». ^ "Kaj bi kar tako: Lahko aočf Potrpi malo I Saj ai saaval v življenj« dostikrat zaradi nesnat- ndSTjl» ŠT veliko boli ootfpetl Svetoval tl aekoHko prrmišljanja, ker ti ne ielhn I n ja. Ne siilm pa nič PH moal Je več sti kakor pri ljtaM." \ (Dalje prihodnjič.)» dm\% , L S jtŽg ji t 'u M - a,A -• t t \x da bi ti priznali same poaebnoati. človeško strem- munom po mostu in tramvaju, ljenjel Pusti take doneče beeede, pa rajši misli na Načrte je predložil angleški kon «orcij. ki zahteva eksploatacijo naprav sa 60 let. Lopovsko izkoriščanja izseljen ▼ Haw Tork«. Baperantsko društvo v Zagrebu je dobQo <»d MpciautiNknra «Irušlva /Hamo-nio" v New Yorku zanimivo pi-amo približno naslednje vsebine r Jugoslsvijc. predvsem pa k aške prihajajo sem delavski ki mnogokrat niti brati ni ti pisati ne snajo v svojem lastnem jeziku Kadar pride trans port jtti na tukajšnjem pristani VŠu Čakajo inteligentnejši smeri fekl Hrvatje, jih poedravijo in Ip. scljenci seveda tem ljudem, svojim rojakom, zaupajo. Toda ti Inteligcntl jih strašno Klep»cijo Najprej jih peljejo k brivcu. Ta aa računa kar eel dolar sa britje, potem pa «MMček s dotlčnim. ki je pripeljal aevedneia. deli. Nato t svoje rs rojaks. ksm želi Iti. Ia čeprav bi bilo do tja. kamor im*h< nee hoče, le to-liko poti da bi stslo samo kakih aeatov. ga rojak — su ^nt vodi g avtomdbilom po več ur aao-kra« — nevedne« plača veliko SI VABILO jvf^ 'Ui^ na Veliko Plesno *'>:■ kataro priredi SLOVENSKA MAXHOM GODBA, dne 4. julija, 1921, v dvorani SIot. dal. Ns ta dsn bomo ohajsli deseUetnieo obstanks Slov. Mazhom Kodbe na Maxhom, Pa. Najuljudnejie vabimo vss cenjena druitvs, rojake in rojakinje is vse okolice od kjer ss more kdo vdeleiiti te sabore, katera se mMmm * drugi «rl p*poida«. Igrala b9 ta ple. gori omenjena godba pod vodstvom g. Joseph Bogelna izvrstne ko-nmde (MBirema nove katerih še niste slišali. Kar ss tiči pijače bo najboljša in za prazne želodce bo todi izvrsten prigrizek ns nzpo-lago tako, da bo vsakdo sadovoljen. 1 f Vstepalaa sa aeihe SOe. tmukm se proste vst^ae., , , Torej vsi k ssbavi na 4. julija. Vabi Odbor. ■ ko nanoCaTB, naroam2na tioa kupona.— Natloael Ubor.lory, 8. 12. leta B. W«M Awmm. ............... ase aa »sam*........t*'a i ...................WTwhwiMwsi..................- i Im Mv. «a a p. p....................................................... Y ........................ - «V; ' vS'W vsreli M Ako popijete 2<*h CENTURY WEINO TONIC Jed jo ae bote nlkdar imeli nobealk ielod&iih ne rÄnosti la vas ojala. Ne •dUiajto^mMto u 4 Ceaa jo $15.00 aa Whea. (U en pint • es. Steklealc) Naslov: pUSt ^ WEINSTEIN LABORATORIES 646 Fifth Ava. Pittsburgh, Pa. feiUHe Money Order all pripotodeae pteao. Zanesljivo in hitro poakrbuja 4ra«a bančaa poala WiMi v atari domovini la opravlj* i »1 • ' ' frank sakser state bank av. K-.w « * Mâmnh to_______ bank«, « j. pod rt.|n|m n.dror.tTom dftevM«• M* lü. ™ ** T*ffT0 VM.SIMjMn a $fiO.*M.90 «ASK MKan STATS SAUK