Kolone na mejah — V zadnjih desetih dneh se je promet na cestah vpadnicah v našo državo močno povečal, saj prihajajo na krajše velikonočne počitnice delavci na začasnem delu v tujini; na gorenjskih mejnih prehodih je sicer gneča bolj zmerna, čakajoče kolone pri vstopu so bolj značilne za šentiljski prehod ter za prehode na italijanski meji. p XXXIV. Številka 29 P^tvMji: občinska konferenca SZDL jij**, Kranj, Radovljica, Skorja Loka .'*< - Izdaja Časopisno podjetje 7»*uj - Glavni urednik Igor Slavec **»TornJ vredni k Andrej Zal ar Hasilo socialistične zveze Kranj, petek, 17. 4. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zapostavljene kadrovske službe V organizacijah združenega dela se, za sedaj bolj izjemoma kot * Praviloma, pripravljajo na naloge, ki jim jih nalaga zakon o strjenem izobraževanju. Medtem ko so se ponekod že začeli S*rjj za izbrane inštruktorje za proizvodno delo in proizvodno ^■J, P* & večina organizacij združenega dela v veliki zamudi pri "^rvanju samoupravnih aktov z zakonom o usmerjenem izobraže-že res, da se šolsko leto »po novem« začne Sele s septembrom, "Nbrpi je rok za uskladitve — 1. maj — tik pred vrati, a vendar se, ^zaradi premajhne informiranosti, malo zaradi čakanja na pobu-k vedno v organizacijah združenega dela odlaša z novelacijami pravilnikov o izobraževanju, to je sicer zdajšnja, najbolj aktualna naloga, ki jo imajo organiza-tlrufenega dela oziroma njihove kadrovske službe poleg načrto-jmdrov, pridobivanja in izbiranja kadrov, uresničevanja izobraževanja in usposabljanja kadrov za strokovno, sa-^nvno in družbenopolitično delo, informiranje, delitev osebnih po delu, varstvo pri delu in zaščita zdravja zaposlenih ter ""kajake, kulturne in socialne razmere. Že na lanskem posvetu o za-£*Hinju, ki ga je organiziral Medobčinski svet Zveze sindikatov za ^ajko, je bilo ugotovljeno, da izvajanje kadrovske in izobraže-politike tudi v gorenjskih organizacijah združenega dela še ne gre J aj moralo, predvsem zaradi pomanjkljivo organizirane, ponekod Sk neustrezne kadrovske službe. Ob tem, da se nekatere naloge s Htnfcega področja opravljajo le občasno, nekatere bolj zahtevna JMla pa se v mnogih organizacijah združenega dela, predvsem to %u manjše, niti ne opravljajo, se seveda lahko upravičeno vpraša-jSkako sploh v polovici gorenjskih organizacij združenega dela zago-Nbjo delavcem njihov vpliv na oblikovanje in uresničevanje jWnke politike. Čeprav so sicer na skupnem posvetu medobčin-iveta Zveze sindikatov za Gorenjsko in Medobčinske gospo-zbornice za Gorenjsko lahko ugotovili, da takšno stanje ka-služb ni značilno le za gorenjsko regijo. Dokaj drugače — m pa hitreje bi lahko odpravljali pomanjkljivosti vse predolgo pi zapostavljene funkcije kadrovskih služb z doslednejšim ures-ijijem družbenega dogovora o kadrovski politiki v občinah; pri vsekakor pomembna tudi možnost, ki jo dogovor daje, namreč iranje skupnih strokovnih služb za kadrovsko področje v organizacijah, ki pa za sedaj za takšne oblike, kot je pokazala ne kažejo zanimanja, niti še ne iščejo kakšnih drugih rjiih načinov za izvajanje nalog s tega področja. Prav zato jo biti družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v iizacijah združenega dela — to je bil tudi eden od sklepov posveta mju - spodbujati razvoj in organiziranost kadrovskih služb, da sposobne opravljati tudi zahtevnejše naloge. 1 Jutri z Glasom na Koroško Samo spomnili bi vas radi, dragi izžrebanci, da bi ne pozabili na jutrišnji izlet. Torej, velja! Ob 6.30 se dobimo pred hotelom Creina. Saj ste že poskrbeli za potne liste, kajne. O tem, kje se bomo vozili, smo že pisali, pa vseeno poglejmo še enkrat kaj vse bomo videli: Borovlje, Robež v Rožu, Doberlo vas, Velikovec, Gospo sveto, Celovec, Bilčovs, pa Vrbsko in Osojsko jezero in še marsikaj. Vračali se bomo čez mejni prehod Koren. V Kranj se bomo vrnili okrog 20. ure zvečer. Za vse je poskrbljeno. Še celo za prijetno domačo muziko. Le še meh dobre volje vzemite s seboj! Pohvalno o sejmu Kranj — Kmetijski in gozdarski sejem v Kranju je doslej obiskalo skoraj 35.000 ljudi, so v sredo povedali na upravi Poslovnoprireditve-nega središča Gorenjski sejem iz Kranja. Precej je bilo tudi že poslovnih dogovorov in srečanje predstavnikov razstavljalcev. Jubilejni 20. gozdarski in kmetijski sejem je obiskal tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Jože Florjančič. Po ogledu sejma in pogovoru s predstavniki Poslovno-prireditvenega centra je izjavil, da je presenečen nad kranjsko kmetijsko in gozdarsko sejemsko prireditvijo. V času, ko vse sile usmerjamo za uveljavitev našega gospodarstva na-tujem trgu, so takšne prireditve potrebne. Na sejmu so bili tudi predstavniki JLA in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo s sekretarjem Martinom Koširjem na čelu. Zanimali so jih predvsem prehrambeni izdelki. Nadaljujejo se obsejemske prireditve. V ponedeljek, 13. aprila, je bilo najprej ocenjevanje ovac, nato pa posvetovanje o ovčjereji. Podelili so posebna priznanja za uspehe v ovčjereji. Prejeli so jih ovčarska skupnost Srednji vrh nad Martuljkom, Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani, temeljna visokošolska organizacija za živinorejo in dr. Franc Zagožen, strokovnjak za ovčjerejo. Priznanj so bili deležni tudi rejci Milka Virnik z Zgornjega Jezerskega, Peter Robič s Srednjega vrha in Franc Klinar s Plavškega Rovta. Včeraj, 16. aprila, pa se je ob desetih dopoldne, v kranjskem klubu planincev začelo posvetovanje o kmečkem domu včeraj, danes in jutri. Predavali so profesor Dušan Mo-škon, profesor Olga Rusanov iri etnolog Janez Bogataj. Jesenice — Minuli torek dopoldan je bila v jeseniški železniški postaji slovesnost tob letošnjem dnevu železničarjev. Zbrane je pozdravd predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v temeljni organi zaciji Promet na Jesenicah Ljubomir Burozin, v slavnostnem govoru pa je šef postaje Franc Jerala opisal vlogo železničarjev med narodnoosvobodilno borbo in povojno izgradnjo domovine. V nadaljevanju slovesnosti so 33 delavcem podelili srebrne in bronaste značke za 20 in 10-letno službovanje pri železnici. Posebno priznanje sta prejela občinski svet ZSS in komite občinske konference ZKS na Jesenicah za pomoč pri razvijanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Prijeten kulturni spored so udeležencem proslave pripravili učenci jeseniške osnovne šole Prežihov Voranc. (S) — Foto: S. Saje Aktivistom in političnim delavcem OF jeseniškega okrožja Občinski konferenci SZDL na Jesenicah in v Radovljici naprošata vse nekdanje politične delavce in aktiviste Osvobodilne fronte jeseniškega okrožja — to je rajonov in okrajev Kranjska gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled-Ribno, Gorje in Bohinj, da pošljejo eni od konferenc svoje osnovne podatke. Napišejo naj priimek in ime, ženske tudi takratni priimek, ilegalno ime. datum in kraj rojstva, kraj stanovanja, priznano delovno dobo med NOB (enojno ali dvojno štetje), funkcijo v rajonu, okraju ali okrožju, kraj in čas članstva v terenskem odboru ter kraj organiziranega delovanja. Te podatke v občinskih konferencah SZDL potrebujejo zaradi evidence in pozivanja na letošnja srečanja v spomin na 40. obletnico ustanovitve OF. Vsi nekdanji aktivisti OF bodo predvidoma prejeli tudi posebne spominske značke. V pošte v pridejo vsi nekdanji politični delavci v ilegali oziroma v partizanih in vsi drugi, ki so organizirano delovali ter imajo na tej osnova priznano dvojno ali enojno štetje delovne dobe med NOB. Ker je gradivo za priznanje delovne dobe iz NOB nepopolno, naslovi so netočni, saj mnogi stanujejo izven jeseniške ali radovljiške občine, nekateri pa so že umrli, ni moč sestaviti brez teh podatkov Eopolne evidence. Zato podatke pošljite do 30. aprila na občinsko onferenco SZDL Jesenice, Cesta maršala Tita 86, ali občinsko konferenco SZDL Radovljica, Gorenjska cesta 25. J 20. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA kmnj io. ao.« Vabljivo Kališče Kranj — Lepo vreme privablja v gorenjske planinske postojanke vedno več ljudi. S Kališča poročajo, da se je na tej prijetni izletniški planinski točki pretekli petek, soboto in nedeljo kar trlo ljudi. Dom Kokrške-ga odreda je redno odprt vsak petek, soboto in nedeljo, med prazniki pa bo postojanka odprta vsak dan. — razstava in prodaja gozdarske in kmetijske mehanizacije — hlevske opreme — vseh vrst priključkov — zaščitnih sredstev in gnojil — orodje za vrtičkarje — prodaja blaga široke potrošnje — nižje cene PO JUGOSLAVIJI Predsedstvo SFRJ o ljudski obrambi V sredo je bila v Beogradu seja predsedstva SFRJ; vodil jo je podpredsednik Ser-gej Kraigher. Predsedstvo je obravnavalo predloge komisije za pomilostitve in sklenilo pomilostiti nekatere obsojene. Obravnavalo in sprejelo je tudi poročilo o delu komisije za organizacijska vprašanja predsedstva SFRJ v letu 1960. Razpravljali so se o nekaterih vprašanjih s področja vodenja in poveljevanja v oboroženih silah, o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in o drugih vprašanjih iz ustavne pristojnosti predsedstva SFRJ. Sladkor dražji za 5 din Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik zvezne skupnosti za cene Anton Polajnar, je zvezni izvršni svet na torkovi seji odobril podražitev sladkorja, ki zdaj namesto 20JS0 dinarja, stane v maloprodaji 25,50 dinarja. Nova cena velja od 16. aprila. Zvezna skupnost za ceneje soglašala s to podražitvijo že 25. marca; zanimivo je, da so proizvajalci sladkorja zahtevali kar 90 odstotno podražitev. Odobrili pa so le povišanje cene za 5 dinarjev in je zdaj proizvodna cena 20,30 dinarja za kilogram, kar je 32,7 odstotno povišanje, medtem ko je podražitev v prodaji na drobno 24,4 odstotna. Povišanje cen sladkorja bo z<* OM odstotka povečalo zivljenske stroške. Proslave naj ne bodo >min Svet v tem tednu 5H88i^ £e/?w*fi'*1 sekretariat za ljudsko obrambo je minulo sredo priredil v Poljčah posvet o obrambnem in samozaščitnem usposabljanju mladine, ki ne obiskuje srednjih sol. Posvet je bil namenjen obravnavi metod in oblik ter vsebine dela, spoznavanju težav s tega področja in medsebojni izmenjavi izkušenj organizatorjev usposabljanja iz slovenskih občin. Kot je v uvodu srečanja med drugim poudaril republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, se je obrambnega usposabljanja po novem učnem načrtu v zadnjih dveh letih udeležilo okrog 8.000 mladih, ki ne obiskujejo šol, vendar še ni storjeno vse za dokončno izoblikovanje te vzgoje. (S) - Foto: S. Saje Skupno reševanje problemov Mladi posvečajo premalo pozornosti obveščanju m propagandi - Sodelovanje med centri za informiranje na Gorenjskem je nujno ZSMS in v krajevnih skupnostih še premalo glasil. Več jih je v delovnih organizacijah, vendar so tu mladi premalo aktivni. V zaključku je bilo nanizanih še nekaj besed o organiziranosti in delu centrov za obveščanje in propagando pri občinskih konferencah ZSMS. Vsi centri redno ali občasno izdajajo svoja glasila. Težave, ki se pri tem pojavljajo, so predvsem kadrovskega značaja. Premalo je tudi dopisnikov iz osnovnih organizacij. Posvet je bil končan z željo vseh udeležencev, naj bi izmenjava izkušenj in problemov ne potekala samo nai bo lespoi Letošnje proslave ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in ob 40. obletnici ustanovitve OF naj bodo povezane z aktualnim drui benopolitičnim dogajanjem, hkrati pa naj poglobe poznavanja zgodovinskih dogodkov med NOB in po njej, so poudarili na seji tiskovnega »veta pri predsedstvu RK SZDL. Do nekaterih sprememb pa je prišlo pri obeleževanju dela in imena tovariša Tita. Dogovorjeno je bilo, da bo osrednja komemorativna slo vesnot 4. maja samo v federaciji, medtem ko v republiki naj ne bi imeli posebnih prireditev. Sedaj so se v BiH vendarle odločili za slovesnost na dan Titove smrti, zato bodo verjelo prireditve tudi v drugih republikah. Ob mednarodnem letu invalidov pa je bilo na tiskovnem svetu sklenjeno, da naj sredstva javnega obveščanja delu in življenju invalidov namenjajo več pozornosti. Brez čistilne naprave ne bo soglasja Jedrska elektrarna Krško ne more dobiti soglasja za obratovanje, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava v tovarni Djuro Salaj v Krškem, je menil odbor izvršnega sveta Slovenije za tekočo gospodarsko politiko in podprl predlog za združevanje sredstev za izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode v Suro Salaju, ki naj bi ga skupščina Slovenije obravnavala po hitrem postopku. Po predlogu zakona naj bi sredstva združile Tovarna papirja Djuro Salaj v Krškim, SIS elektrogoepodar siva Slovenije in Območna vodna skupnost Dolenjske. Tržič - Ze dalj časa ugotavlja mo, da v zvezi socialistične mladine oziroma v njenih organih ne posvečamo dovolj pozornosti obveščanju in propagandi. Od mladinskih aktivistov, ki so v občinskih konferencah in osnovnih organizacijah zadolženi za informiranje, lahko pogosto slišimo najrazličnejše pripombe o delu teh organov, o nerazumevanju vodstev občinskih konferenc ZSMS za to problematiko, o nezainteresera-nosti mladih za to področje dela. Zaradi vseh teh problemov je bil prejšnji ponedeljek v Tržiču regijski posvet o informiranju. Namen posveta je bil spoznati stanje na področju informiranja v vseh občinskih konferencah ZSMS na Gorenjskem. Razdeljen je bil v Štiri tematske dele. Najprej je bilo govora o informiranju v šolah, ki je zadovoljivo, izpostavljen pa je bil problem mentorstva. Pri informiranju in propagandi pred odhodom brigadirjev na mladinske delovne akcije je bilo poudarjeno, da je temu treba posvetiti še več pozornosti. Morali bi pripraviti predavanja o mladinskih delovnih akcijah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, prikazati čim več filmov s to vsebino, obveščati mlade o življenju v brigadah prek tovarniških glasil, glasil v krajevnih skupnostih in drugjh sredstev javnega obveščanja^ V daljši razpravi je bilo tudi ugotovljeno, kakšno je sodelovanje mladih z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi ter s sredstvi javnega obveščanja. Sodelovanje je skromno in bi ga morali obe strani okrepiti. Ko so govorili o informiranju v združenem delu in krajevni skupnosti, so poudarili, da je v osnovnih organizacijah Občni zbor planincev i in uiuuiciH«' -— « . • sodelovanje reševanje lažje. N. Vrbinc Razgovori pred odločitvijo „__, Na skupni seji izvršnega KRANJ - Člani kranjskega Planinskega društva, ki združuje nad 4000 članov in ie ena najmnožič-nejših družbenih organizacij v kranjski občini, se pripravljajo na občni zbor, ki bo v četrtek, 23. aprila, ob 18. uri v dvorani kranjske občinske skupščine. Člani Planinskega društva bodo ocenili preteklo dejavnost, ki se odvija v 11 društvenih odsekih in 36 sekcijah po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah. Na občnem zboru bodo tudi sprejeli delovni program za letos. jk Izvršni svet v Naklem Naklo - Izvršni svet kranjske občinske skupščine nadaljuje s sejami po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kjer obravnava problematiko sredine, kjer se sestaja. V sredo je bila takšna seja v Naklem. Člani občinskega izvršnega sveta so skupaj s predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij obravnavali samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti Naklo do leta 1985, srednjeročni plan krajevne skupnosti in finančni načrt krajevne skupnosti za letos. jk Obisk prijateljev Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mjja* I i tovič obiskal prijateljske afriške neuvrščene države Zambijo, Tanzanijo in Zimbabve - I Predsednik zahodnonemške socialdemokra ' cije Willy Brandt obiskal Jugoslavijo -Nasilje v Italiji in Veliki Britaniji Zambija in Tanzanija, dve državi afriškega juga, sosedi raaiatitaf Južnoafriške republike, sta stebra neuvrščenega gibanja na afriški cttr ni. Zagovornici izvirnih nadel gibanja neuvrščenih sta in veliki prijateljici socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. To ali izpričali na vseh dosedanjih srečanjih neuvrščenih, bodisi na naivite ravni, na ravni ministrov ali drugih predstavnikov. Zimbabve pa je m »i-;«, afniu država, lani osvobojena izpod rasističnega rodezhafcJi sveta kranjske Sredaedstva občinske konference ZDL so obravnavali tudi problematik« zaposlovanja v krajevnih skupnostih in delovanje svetov potrošnikov ter občinskih konferenc svetov potrošnikov. Ko so obravnavali problematiko zaposlovanja v krajevnih skupnostih in organiziranosti teh delavcev, so menili, da je treba pred odločanjem to vprašanje še proučiti. V razpravi o delovanju svetov potrošnikov in občinskih konferenc svetov potrošnikov, so menili, da je gorenjska ocena o delovanju potrošniških svetov solidna osnova za nadaljevanje aktivnosti na tem področju. Praksa kaže, da sedaj sveti Ktrošnikov delujejo v glavnem tam, „ it imajo trgovine ali se zanjo prizadevajo. Slabše pa je tam, kjer trgovine ni, prav tako pa tudi ni želje, da bi jo zgradili. Po vseh krajevnih skupnostih je zato treba ustanoviti svete potrošnikov, na občinski ravni pa Še v začetku letošnjega leta konferenco svetov potrošnikov. Občinska konferenca SZDL je tudi pripravila vzorčni poslovnik o delu sveta potrošnikov in občinske konference svetov potrošnikov. Na Beli praznujejo Bohinjska Bela - V počastitev krajevnega praznika na Bohinjski Beli, ki ga praznujejo 20. aprila v spomin na zgodovinski sestanek gorenjskih komunistov-organizatorjev vsuje, na Slamnikih 1941. leta, bodo krajevne organizacije SZDL, ZZB NOV in ZSMS v sodelovanju s svetom krajevne skupnosti, DPD Svobodo ter gasilci pripravili več prireditev. V petek, 17. aprila, bo ob 17. uri vsakoletna gasilska vaja. V soboto, 18. aprila, bo ob 16. uri na podružnični šoli svečano odkrili spominsko ploščo kurirski postaji G-30, ob 19. uri pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vseh krajevnih organizacij in društev v dvorani kulturnega doma. Po zasedanju bo kulturni program. V ponedeljek, 20. aprila, bodo organizirali množični pohod mladine, občanov in borcev na Slamnike JR ravni, na ravni ministrov aiturugui picusuifuuuf. &nuiuwU • ^ -mlajša afriška država, lani osvobojena izpod rasističnega rodenjsbaJ režima, sedaj pa tarča številnih napadov, južnoafriških rasistov, ki že med narodnoosvobodilnim bojem opredelila za Miting neuvrščeno politiko. Jugoslavija je med osvobodilnim bojem ljudeh* Zimbabveja stala na njegovi strani in pomagala. S tem je pridobil I ljudeh Zimbabveja velike prijatelje, ki so tako tudi spoznavali vebSt« našega osvobodilnega boja pod vodstvom predsednika Tita. Zato je deležen obisk predsednika predsedstva Jugoslavije Crir tina Mijatoviča in članov državne delegacije, v kateri je tudi naa* sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, v Zambiji, Tauuasii* Zirnbabveju velike pozornosti. Gre zs prvi jugoslovanski obisk Man* predsednika Tita v teh državah na najvišji ravni. Pričakovanj« mJ obiskom so bila uresničena. Potrjeno je bilo prijateljstvo med nlnu* omenjenimi državami, prav tako pa je bilo ponovno potrjeno prauJj nje, da mora ostati neuvrščeno gibanje takšno, kot je opredehau« H ustanovnih listinah in na vseh kasnejših srečanjih. Zambija j^buViL tako kot Jugoslavija ie gostitelj vrhunskega srečanja voditeljev držav neuvrščenega gibanja. Beograjsko srečanje je bilo kotnrtoar I dovinskega pomena, glavno mesto Zambije Lusaka pa je bilo ftatM tretjega srečanja neuvrščenih na vrhu. Jugoslovanski omenjenih afriških državah je pomemben tudi zaradi teza k* 4 Afrika še naprej spreminja v bojišče blokovskih interesov inkerakaJ skušajo vnesti razdore med neuvrščenimi državami. Tako v ZamkT* Tanzaniji kot v mladi državi Zimbabve poudarjajo, da morena* neuvrščeno gibanje še naprej neblokovsko in samostojno Med obUM Cvijetina Mijatoviča v teh afriških državah so bili podrasanTS nekateri pomembni sporazumi med Jugoslavijo in temi državami Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Ju«w.^ je povabilo na obisk k nsm predsednika zahodnonemške socUVuIr kratske stranke in nekdanjega kanclerja Zvezne republikeN*S VVillvja Brandta. Z njim sta pripotovala k nam tudi člana v3S zahodnonemške socialdemokracije Egon Bahr in Wolfgang R0t iz Zvezne republike Nemčije sta že sprejela predsednik predsed t ti ZKJ Lazar Mojsov in član predsedstva Stane Dolanc. V nošo *f bila analizirana dejavnost obeh partij v notranjepolitičnem^^lli njepolitičnem življenju. Willy Brandt s sodelavci je bil aezna - t našo notranjepolitično in gospodarsko problematiko, še ^Hw^^I•^^1 pripravami na kongres Zveze komunistov Jugoslavije Defe«*--^* ugotovili, da se odnosi med ZKJ in zahodnonemško socUldenSk^S stranko ugodno razvijajo in da imamo do številnih probl^m«^ 7 \J sorodna stališča, čeprav delujeta ZKJ in SPD v različnuS*?^ nopolitičnih sistemih. drutF Iz Velike Britanije že nekaj dni poročajo o nemirih in snn • londonskem predmestju Brixton. Predsednica vlade VelikeR^j* Margaret Thatcher je ostro obsodila izgrednike, ki so se na '53 brutalen način znašali nad okolico. Številni demonstranti in n varnostnih sil so bili poškodovani. V tem londonskem predrnes?'*^ v glavnem revnejši črnci, belci in Azijci. Izgrednikom so se n • tudi pripadniki nekaterih britanskih neofašističnih skupin lr -„~^o Ulrnriatiti sebi v prid. Val nasilja pa se nadaljuje sroristi a Pripadn_ °i**kih m pdJ5> tudi pripadniki nenaienn Dnuuuuu ucinoBiBunun aaupin, ki aki nerede izkoristiti sebi v prid. Val nasilja pa se nadaljuje tudi v fe prav tako pa tudi v Španiji. Nekateri obsojeni teroristi so začeli \f porih medsebojno obračunovati, v Španiji pa so pripadniki baakw/ separatistične organizacije usmrtili pripadnika vojaških in policjjd* J-Košnjek sil Številke ne povedo vseg* KRANJ - Predstavnik Temeljnega sodišča Kranj Ivan Košir in predstavnik Temeljnega javnega tožilstva v Kranju Dušan Rihtaršič sta v torek v okviru delegatske razprave pred zasedanjem občinske skupščine seznanila komite občinske konference ZKS z lanskim delom obeh organov, ki je bilo zahtevnejše in kvalitetnejše, saj so bili odstranjeni nekateri problemi, s katerimi sta se ubadala sodišče in tožilstvo v preteklih letih. V razpravi na seji komiteja so bili pozornejši do vsebine poročil kot do številk. Menili so, da je treba v delu sodišča nameniti še več pozornosti važnejšim in starejšim zadevam in da se kaže vključiti v razpravo o merilih za delo sodnikov. Sodniki kranjskega temeljnega sodišča sedanje normative na osnovi lanskega poročila krepko presegajo. Enako velja tudi za tožilstvo. V prihodnje bi kazalo za vsako občino posebej oblikovati posebno poročilo ne le o sodnih zadevah, ampak tudi o družbenih odnosih nasploh, kar je naloga sodišča. Po občinah bodo tako kažje ukrepali in namenjali več pozornosti kritičnim primerom v družbeni' nosih. Na sodišču kale ti/j prihodnje dopolnjevati or raznim zadevam starejšega 6V pa ni krivo le ukrepanj* temeljnem sodišču, ampak uj višjih sodiščih. Da številke o zadevah aktr ^ , povedo, ne pa vsega, posebno^, vsebine dela, je komite sodil tt^j obravnavi poročila temeljnega \ nega tožilstva. Člani komiteja f\ zitivno ocenili tesnejše aodelo/f organov pregona, službe inđkej knjigovodstva in tožilstva. %fy dica« tega je tudi več o*y primerov gospodarskega khsA in prekrškov. Ob vseh pojavih aiy vilnega ravnanja bi bilo traba y zarjati na najpogostejše is yu varnejše, ker le tako lahko šfi tudi preventivno ukrepa. Ob tefi je treba ocenjevati, ah f}\ prinaša zboljšave ali ne. Nt V f koncu leta, ampak tudi med kVi bilo dobrodošlo skupščino nmfif s pojavi in problematiko, ki Vj organizacije skupnosti morala w čevati v svoje delovne program* , J. Kola/ JESENICE V ponedeljek, 20. aprila, ob 16. uri bo v konferenčni sobi fm/L občinske skupščine sejs predsedstva občinske konference Socaattjfr zveze delovnega ljudstva na Jesenicah. Na seji bodo osrednjo aay nost posvetili obravnavi priprav na 3. kongres samoupravljale* šfu slavije. Med drugim bodo razpravljali tudi o predlogu u posdft občinskih priznanj Osvobodilne fronte za letos ter potrdili kaair za priznanja. (S) 17 APRILA 1981 3.STRAN G LAS ^•fetek postopka za uvedbo 2. samoprispevka v občini Jesenice (Pre)počasne priprave razprav *Priu se v jeseniški občini izteka ^sjMprispevek občanov, ki so ga Jjjjai za izgradnjo šolskega ^ Plavž na Jesenicah. Ker je 2«jkanje osnovnošolskega %n zaradi naraščanja števila |^cw zelo pereč problem, bo tudi Noče potrebno solidarnostno i je denarja v občini za vzgoje in izobraževanja, to se na nedavni seji občinske Socialistične zveze na odločili za začetek Jkjta za uvedbo drugega občin-^asnoprispevka. Aftogov, kam naložiti denar iz THnspevka občanov, je bilo do Kot so se dogovorili pred jjjmd občinske skupščine in kra-r*t skupnosti na začetku leta, bi ?U odstotek osebnih dohodkov £j*6v v prihodnjih petih letih 2? za preureditev in dograditev jVjl sol na Koroški Beli in v **Wni, prav toliko sredstev iz ka pa naj bi namenili za potreb krajevnih skup Jeseniška izobraževalna skup " je pripravila investicijski za prenovo obeh šol, je na predračunske vrednosti na Oeotovila, da na tak način sredstva ne bi zadostovala. 1 ie predstavnica skupnosti na tVjrtake konference Socialistih *«a» predlagala, naj bi za izgrad-rnošolskega prostora zago odstotka sredstev iz oseb ._ov. aovi predlog je bil prvi pred-typrave na seji. Kljub nasproti si mnenjem delegatov glede samoprispevka in dela sred ea za naložbe v šolstvu je _ prevladalo spoznanje, da osnovne potrebe občanov, ki noč uresničiti le na solidar-Do odločitve, naj bi predlagali uvedbo le _.gs samoprispevka zgolj , pa Je pomagala tudi in o neizdelanih programih samoprispevka v večini skupnostih. problem je bil dogovor o javne razprave za uvedbo ka. VeČina delegatov se da jo je kljub težavni pričeti takoj in jo do 5. maja, da bi tako refe-razpisali za konec junija, bito prvotno predvideno. za javno razpravo je že in občani. Upati je moč, nosilci razprav delo opravili pravočasno kljub tesno odmerjenemu roku. Kakor se ponavadi dogaja, je tudi tokrat na njih vse breme odgovornosti za uspešno izpolnitev naloge zadnji hip. In zakaj tako? Odbor za pripravo drugega samoprispevka pri občinski konferenci Socialistične zveze na Jesenicah so imenovali približno pred letom dni, vendar je doslej, kakor je na seji med drugim poudaril sekretar komiteja občinske konference ZKS na Jesenicah Franc Kobentar. premalo frontno deloval. Na nekoliko neodgovorno ravnanje kaže ne nazadnje tudi to, da so razpravo o pričetku postopka za uvedbo drugega samoprispevka uvrstili na dnevni red kot dodatno točko šele po prvotnem sklicu seje in predloge za obravnavo premalo temeljito pripravili. S. Saje Veliko nedorečenega Problemska konferenca tržiških komunistov je opozorila na kopico žgočih vprašanj v občinski stanovanjski politiki — Največ pozornosti komunalnemu opremljanju zemljišč, urejanju odnosov v etažnem lastništvu, vzdrževanju stanovanj in ekonomskim stanarinam — Neenotnost pri načrtovanju usmerjene družbene gradnje — Solidarnostna stanovanja bo mogoče odkupiti osnovi. treba !*btci m Tržič — Komunisti iz tržiške občine so že maja 1979. leta razpravljali o žgočih vprašanjih s področja stanovanjske gradnje in sprejeli tudi vrsto sklepov. V torek, ko so se zbrali na problemski konferenci o nalogah zveze komunistov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v gradbeništvu s posebnim poudarkom na usmerjeni stanovanjski gradnji, pa so ugotovili, da v dveh letih niso naredili vsega. Ni še uresničen sklep, naj se pri samoupravni stanovanjski skupnosti zbira 4,5 odstotka denarja za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, da je potrebno hkrati z odprtjem novih zazidalnih površin reševati problem oskrbe s pitno vodo, da je treba pri zaposlovanju novih delavcev spoštovati sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere ter pristopiti h gradnji samskega doma, da vzdrževanje družbenih stanovanj prevzame pooblaščena organizacija in še bi lahko naštevali. .. Dela je torej dovolj, seveda pa ne gre gledati preveč črno, kajti nekateri dogovori so bili vendarle uresničeni. Mišljena je predvsem usmeritev v obnovo in pridobivanje novih stanovanjskih površin v starem mestnem jedru, izkoriščanje takoimenovanih plomb in nerodovitnih zemljišč za ič kandidatov za volitve občinski konferenci SZDL so na posvetu s idmki krajevnih konferenc SZDL sprego-tudi o pripravah na volitve — Spremembe )lnila statuta - V četrtek, 2. aprila, posvet predsednikov kra konference SZDL Radovljica, SAerem so se pogovorili o javni o dopolnilih in spremembah SZDL Slovenije, o pripravah ZSpu, na volitve ter ob ravna Jlelo nekaterih koordinacijskih ki delujejo pri občinski TWiSZDL. ^drfinski konferenci SZDL se Seno pripravljajo na III. kon- Snoupravljalcev in bodo za te-analize poskrbeli v vseh kra skupnostih. Obravnavali bo-bSvanje delegatskega sistema in J* opredelili delo delegatov in de ter delegatskih odnosov na-krajevni skupnosti. S£e*lo dela pa čaka krajevne ttmot SZDL v pripravah na vo-. Koordinacijski odbor za ka jNe zadeve so okrepili, iz krajev Pjkopnosti pa naj bi prišlo Čimveč jtab pobud za kandidate, ki bi v !%nje dobro delali na področjih, £ttere bi bili izvoljeni. Pri zad ? voktvah so zamenjali le 30 od JW delegatov, zato so se dome jih bodo zdaj evidentirali več Ndjavili načrtno kadrovanje. V ujMjici, v Bohinju in na Bledu j3 od 10. do 15. aprila organizirali {Salate ali posvete o poteku in o %nh na volitve. J dopolnilih in spremembah sta £. o katerih bodo razpravljali v ?Nnb konferencah, naj bi se raj zavzeti, da se dosledno u ve JW delegatska razmerja. Sta-t%DL Slovenije naj bi temeljito ter spremenili povsod tam. kjer so spremembe potrebne in koristne. V SZDL so izvršne odbore že zamenjali s predsedstvi, uvedle pa naj bi se tudi problemske seje — skratka, Socialistična zveza naj bi resnično delovala na delegatskem principu. V Socialistični zvezi začenjajo tudi z akcijo 88 dreves za predsednika Tita, akcijo, pa naj bi primerno uskladili. Iz krajevnih skupnosti naj bi prihajali predlogi do sveta za varstvo okolja, skupaj z Zavodom za urbanizem pa naj bi potem poiskali v vsaki krajevni skupnosti možne in najbolj ustrezne lokacije. Sodelovale naj bi tudi kmetijske in gozdarske organizacije, načrte naj bi naredili letos, prihodnje leto pa naj bi se akcija začela. Obenem pa se v vseh krajevnih skupnostih začenja tudi že akcija za lepše okolje, akcija, v kateri pa naj ne bi sodelovali le šolarji, temveč prav vsi, ki v kraju delajo in živijo. Predvidoma maja naj bi v republiški skupščini sprejeli zakon o Triglavskem narodnem parku. Precej pripomb na osnutek je bilo tudi v radovljiški občini, kjer so najbolj »prizadete« bohinjske krajevne skupnosti. Na posvetu predsednikov krajevnih konferenc SZDL so se domenili, da krajevna konferenca SZDL v Stari Fužini organizira po 20. aprilu javno razpravo za krajane Stare Fužine in Studorja. Na tej razpravi naj bi se pomenili o vseh tistih vprašanjih, ki še vedno motijo krajane Fužine in Studorja, naselij, ki sodijo v osrednje območje predvidenega Triglavskega narodnega parka. D.Sedej zidavo*, uVeljavil pa se je tudi dogovor o racionalizirani stanovanjski gradnii. Starih sklepov na problemski konferenci niso pogrevali; zavzeli, so se le za njihovo čimprejšnjo uresničitev. Več pozornosti so namenili problematiki prostorskega planiranja in komunalnega urejanja zemljišč, izvajanju gradbenih, instalacijskih in končnih del ter žgočim vprašanjem stanovanjske, zlasti usmerjene gradnje. Medtem ko so na področju prostorskega planiranja v tržiški občini dosegli zavidljive uspehe, pa je več težav s komunalnim urejanjem zemljišč- Ze pred nekaj leti so se zavzeli, da nobene organizirane gradnje ne bodo odprli prej, dokler zemljišče ne po komunalno opremljeno. Žal izvajalci za to nimajo denarja. Breme je padlo na graditelje, ki pa menijo, naj bi vsaj del stroškov pokrivala občinska skupščina iz sklada, ki ga ustvarja s prodajo zemljišč oziroma naj bi se denar združeval pri stanovanjski skupnosti. V razpravi so se komunisti dotaknili tudi lastninsko-pravnih razmerij etažnega lastništva, ki jih bo potrebno čimprej urediti, hkrati pa najti tudi primeren način za vzdrževanje najemnih in etažnih stanovanj, ki so v blokih pomešana. V zvezi z vzdrževanjem so tudi poudarili, da je nujno dosledno uveljavljanje ekonomskih stanarin^ Precej mladih družin, ki živijo v solidarnostnih stanovanjih, bi po sedmih letih, ko naj bi jih izpraznile, stanovanja rade odkupile. Zakon to dovoljuje, le pravilnik, ki bi veljal v tržiški občini, bo potrebno izdelati. Novega načina zbiranje denarja za družbeno stanovanjsko gradnjo pri samoupravni interesni skupnosti nekatere delovne organizacije niso podprle. Zanje je bolj »donosno« vlagati denar v individualno gradnjo, ker ga dobijo nazaj. Vendar pa na tak način V tržiški občini ne bodo dosegli enotne in načrtnejše stanovanjske politike. Tržišk im gradbenim organizacijam se v prihodnjih letih ne obetajo najboljši časi. Blokovna gradnja bo nazadovala, zato vidijo edini izhod v obnovi mestnega jedra, iskanju trga zunaj občine in razvijanju vzporednih dejavnosti. Zahtevajo pa tudi strožji nadzor nad gradnjo, ki jo zdaj izvajajo nekatere neusposobljene skupine. O vprašanjih, ki jih je nakazala problemska konferenca, bodo spregovorili komunisti tudi na seji občinske konference. '7, H. Jelovčan Prave poti do cilja Gvido Melink, predsednik občinske konference ZKS Radovljica o organiziranosti, delu in nalogah Zveze komunistov — »Treba je poiskati prave poti do uresničitve vseh aktualnih nalog in zaostriti odgovornost« Pred člani Zveze komunistov so velike naloge in velika odgovornost. Prvo je stabilizacija, ki jo bomo uresničili le z racionalnejšimi postopki in z več dela; v radovljiški občini pa so neurejeni odnosi na področju komunale, prav tako pa povezava in organiziranost turističnega gospodarstva potrebuje več tehtne vsebine. Ne nazadnje bo treba vso pozornost posvetiti uveljavljanju delegatskega sistema, 'iskati oblike, v katerih bodo prišli do izraza resnično vsi interesi delovnih ljudi in občanov. Lani je bilo težko gospodarsko leto: gospodarski ukrepi, devalvacija, sprejemanje planskih dokumentov. Čeprav je radovljiško gospodarstvo doseglo dobre izvozne rezultate, bo treba realno pogledati v prihodnost in sprejemati realne plane. Se vedno ponekod ne vidijo, koliko so njihovi rezultati resnično sad dela in koliko so na rezultate vplivale ugodne okoliščine. Ne vidijo vsebine, jedra, kakor se ponekod vse prepočasi tudi odločajo za preusmeritev proizvodnje. Sam menim, da bi morali v vsakdanjem delu in življenju bolj poudarjati odgovornost vseh komunistov. Prav tako pozdravljam enoletni mandat, saj mora biti prav Zveza komunistov nenehno prisotna, aktivna, s sposobnim kadrom. Pri nas, v skupnih službah Verige, smo se komunisti domenili, da si bomo naloge v osnovni organizaciji razdelili in delali po delovnih skupinah. Tako so vsi aktivni in to obliko dela ocenjujem za zelo koristno. Prav gotovo se bo tudi v radovljiški občini precej čutil III. kongres samoupravljavcev, saj so priprave nanj v vseh okoljih zelo intenzivne. Priprave so aktualne in žive, delo dobro poteka. Cilji so jasni in le želimo si lahko, da bomo prav komunisti na vseh področjih našli ustrezne poti do uresničitve vseh nalog, ki so pred nami« . D. Sedej Radovljica - »Kljub velikim prizadevanjem radovljiških komunistov in kljub nedvomnim uspehom, da bi z reorganizacijo poživili aktivnost komunistov v vseh okoljih, se še vedno pojavljajo pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti,« pravi Gvido Melink, predsednik občinske konference ZKS Radovljica o organiziranosti Zveze komunistov. »Nekaj osnovnih organizacij je še vse premalo aktivnih, premalo se vključujejo v delegatski sistem. Prav tako so posamezni člani pasivni, ne poznajo dovolj dobro problematike in bo zato nujno potrebno ne le družbeno usposabljanje, temveč tudi samoizobraževanje. Morali bomo spregovoriti o aktivnosti posameznih Članov in zadolžiti za posamezne naloge tiste, ki še vedno preveč stojijo ob strani. Ko sprejemamo posamezne akcijske programe, smo večkrat preveč optimistični in premalo realni. Treba se je temeljito poglobiti v posamezne probleme, aktualne probleme in sproti odpravljati vse težave. Mislim tudi, da bo morala biti v prihodnje povezava komiteja z osnovnimi organizacijami trdnejša, medsebojno informiranje bolj učinkovito. III. kongres samoupravljavcev Izvršni organi v delegatskem sistemu Radovljica — Krajevne konference SZDL bodo v občini pripravile več tem o delegatskem sistemu, gradivo pa bo zbrala posebna delovna skupina in organizirala razpravo na temo izvršni organi v delegatskem sistemu. S tem se bodo tudi po krajevnih konferencah. SZDL vključili v priprave na III. kongres samoupravljavcev. Za obravnavo v krajevnih skupnostih je delovna skupina predlagala več možnih tem. V krajevni skupnosti Radovljica, Podnart, Kopriv-nik. Bohinjska Bela naj bi razpravljali in ocenili delovanje delegatskega sistema in odnosov v skupščini krajevne skupnosti, svetu krajevne skupnosti in drugih organih krajevne skupnosti. O oceni delovanja delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti naj bi spregovorili na Bledu, v Gorjah in v Mošnjah, o oceni delovanja delegacije za zbor krajevnih skupnosti pa v Zasipu, v Ribnem in na Brezjah. V krajevni skupnosti Lesce, Bohinjska Bistrica in v krajevni skupnosti Kamna gorica se pripravljajo na razpravo o delovanju družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu, v krajevni skupnosti Srednja vas, Ljubno in Lancovo pa na razpravo o delovanju družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu, v krajevni skuposti Srednja vas, Ljubno in Lancovo pa na razpravo o načinu oblikovanja in učinkovitosti delegatskih vprašanj in delegatskih pobud. Povezanost delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje s samoupravnimi organi v krajevni skupnosti pa bo tema za krajevne skupnosti Kropa, Srednja vas, Stara Fužina in Begunje. O vseh teh vprašanjih bodo po krajevnih skupnostih razpravljali na organiziranem sestanku: bodosi na zboru občanov, v konferenci SZDL, bodosi na skupščini krajevne skupnosti aprila ali maja. Na osnovi vseh"" teh gradiv bodo izdelali celovito oceno uresničevanja delegatskega sistema z nalogami, ki jih morajo v prihodnje še opraviti, da bo delegatski sistem v praksi resnično zaživel. D. Sedej Omejiti administracijo Radovljica — Na pobudo januarja imenovane komisije za proučevanje dela administrativnih služb je izvršni svet skupščine občine Radovljica s svojimi sklepi v zvezi z omejevanjem administracije obvestil vse temeljne organizacije, organizacije združenega dela, interesne skupnosti družbenih in materialnih dejavnosti, krajevne skupnosti, državne in upravne organe o njihovih neposrednih nalogah. Vsem poslovodnim organom, predstojnikom in predsednikom izvršilnih teles v interesni skupnosti in krajevni skupnosti je naloženo, da morajo zagotoviti dosledno uresničevanje rtsolucijskih usmeritev na področju zaposlovanja. Ob trajnih prekinitvah delovnega razmerja morajo vsi pristojni proučiti in te- meljito pretehtati možnosti za nove zaposlitve ter ugotoviti možnosti za prerazdelitev del in nalog med že zaposlenimi delavci. Izvršni svet meni, da so navodila SDK — centrale iz Ljubljane o uvajanju posebnega knjigovodstva in tekočega računa za vsak upravni organ v občinski upravi knjigovodstva in tekočega računa za vsak upravni organ v občinski upravi nesprejemljiva, ker bi terjala povečanje števila knjigovodskih delavcev. Ce ne bo dosežen sporazum, bo treba sprožiti pobudo za reorganizacijo upravnih organov. Izvršni svet tudi terja, da vse organizacije in organi, ki bodo uresničevali naloge za pripravo in izvedbo volitev v letu 1982 to opravijo brez dodatnih zaposlitev. JR DRUŽINE, ALI VAS ZANIMA? Center za socialno delo Kranj vabi k sodelovanju družine, ki so pripravljene proti plačilu (rejnini) sprejeti v vzgojo, oskrbo in nego otroke ali odrasle, ki jim. ni zagotovljeno normalno življenje v lastni družini. Vse informacije dobite po telefonu št. 25-661, interna 295 ali osebno pri Centru za socialno delo Kranj, soba št. 14, novi prizidek skupščine občine Kranj. O L, A S 4. STRAN Les ostaja v gozdovih Gozdno gOSpodarstVO Bled in Gozdno SOSpodar- izvodnje in nižjega povprečja zapo-v • . • i o > . , i • t »i slenih, večji je bil izvoz m skladnejša StVO Kranj Sta imela Za Z OaStOtka manjSO Ola- delitev dohodka in čistega dohodka govno proizvodnjo zaradi manj lesa iz zasebnih gozdov — Velike težave Alplesa zaradi dobav ivernih plošč Bled — Ko v okviru sestavljene tate, ugotavljajo, da se je obseg pro- organizacije združenega dela gorenj- izvodnje v lesni industriji in indu- skega gozdnega in lesnega gospodar- striji celuloze povečal, prav tako stva ocenjujejo lanskoletne rezul- tudi produktivnost zaradi večje pro- Kljub težavam ugodno Jelovica je lani uspešno gospodarila — Proizvodni plan je za odstotek pod planom, predvsem zaradi manjše proizvodnje montažnih hiš, akumulacija pa je za dobro polovico večja kot leta 1979 Skofja Loka — Zaostreni pogoji gospodarjenja, devalvacija dinarja in nezadržna rast cen najpomembnejšim repromaterialom, ter zamrznjene cene izdelkov več kot polovico leta so vplivale na poslovanje Jelovice in njenih temeljnih organizacij. Seveda pa v Jelovici ob tem poudarjajo, da morajo biti kritični tudi do svojega dela, saj na nekaterih področjih niso izpolnili zastavljenih ciljev. Predvsem to* velja za organiziranost, boljši izkoristek delovnega časa in disciplino, kar vse bi lahko vplivalo na večjo produktivnost dela in na boljše poslovne rezultate. Doseženi rezultati v celotni Jelovici so dokaj ugodni, posebno če upoštevamo vse težave, s katerimi so se srečevali v preteklem letu. Nobena temeljna organizacija ni ustvarila izgube, kar pa je najbolj pozitivno pa je, da rezultati kažejo premike v produktivnosti in boljših dosežkih. Hkrati pa je treba ugotoviti, če primerjamo poslovne rezultate Jelovice z ostalimi članicami sestavljene organizacije GLG, da so ti dokaj skromni. Vzrok je treba iskati v dejstvu, da Jelovica najdra- NA DELOVNEM MESTU že plačuje surovine, ker potrebuje največ kvalitetnega lesa. Lani so se cene hlodovini stalno dvigale in so bili zato stroški večji kar za polovico. Prodajne cene proizvodov pa so bile do septembra zamrznjene. Občasno je prihajalo tudi do motenj v proizvodnji in to zaradi slabe oskrbe z repromateriali in surovinami. Primanjkovalo je stekla, hlodovine in žaganega lesa, kar je vplivalo na obseg proizvodnje. Nobenih težav ni bilo s prodajo izdelkov. Povpraševanje je bilo še vedno večje od ponudbe in tako pogosto niso mogli zadovoljiti vseh naročil. Proizvodni plan so izpolnili 99 odstotno in sicer so naredili manj enojnih in vezanih oken, ker so imeli težave z repromaterialom. Delovni čas je bil za 3 odstotke slabše izkoriščen, vendar pa so še izostanki zaradi bolezni zmanjšali za 4 odstotke v primerjavi z letom 1979> a so še vedno zelo visoki, kar 7,2 odstotka. Kljub vsem naštetim težavam pa {e akumulacija porasla za 59 odstotkov in je znašala 56.000 dinarjev na zaposlenega. L. Bogataj Ne morejo pa biti zadovoljni zaradi njjfcje blagovne proizvodnje gozdarskih organizacij, zaradi slabe preskrbe z uvoženimi in domačimi repromateriali. Posebno občutna problematika pa je pri naložbah, .tudi zaradi manjših bančnih kreditov. Tako gorenjsko gozdno in lesno gospodarstvo tudi v letošnjem letu pričakuje precejšnje težave. GG Bled in GG Kranj sta dosegla za več kot 2 odstotka manjšo blagovno proizvodnjo. Vzroki so v manjših količinah lesa iz zasebnega sektorja: za 14 odstotkov manj pri GG Bled in za 5 odstotkov manj pri GG Kranj, kar v skupni količini predstavlja 9.000 kubičnih metrov, večinoma hlodovine iglavcev. Proizvodnjo so hromili zastoji pri dobavah ivernih plošč Alplesu, ne nazadnje pa tudi težave pri uvozu re-promateriala. Najmanj celotnega prihodka so imeli prav pri Alplesu. zaradi zadržanih cen za sestavljivo pohištvo, ostala gorenjska lesna industrija pa je povečala prodajne cene stavbnemu pohištvu. Dinarska vrednost izvozne dejavnosti pa se je v primerjavi z letom prej povečala za 48 odstotkov in predstavlja že okoli 10 odstotkov realizacije. Ti rezultati pa so poleg spremembe tečaja dinarja odraz večjega prizadevanja vseh članic GLG, da bi ob zaostreni devizno-bilančni situaciji omogočile vsaj nujni obseg uvoznega repromateriala. Kljub temu pa so se predvsem ob koncu leta pojavile velike težave pri oskrbi. , Pri kazalcih uspešnosti poslovanja je zanimivo, da v lesni industriji v povprečju upada akumulacija v primerjavi z dohodkom, zaradi Alplesa, pri vseh ostalih članicah lesne in. celulozne industrije pa se razmerje izboljšuje. Zelo ugodne kazalce uspešnosti pa ima gozdarstvo, predvsem zaradi 4,4 odstotka znižanega povprečnega števila zaposlenih. Pri dohodku na delavca le Jelovica in ZLIT zaostajata za povprečjem lesne industrije, delovni dohodek. Skupne naložbe so se lani znižale za 20 odstotkov v primejavi z letom Srej. Največ naložb so imeli v LIP led, ZLIT Tržič in pri GG Bled, zelo malo pa so mogli investirati v Alplesu Železniki, LIP, Gradiš Skof-Loka in GG Kranj. Udeležba čeprav sta obe organizaciji ustvarili večji ja bančnih sredstev se je znatno znižala, zato pa znatno povečala lastna sredstva. Razpoložljiva lastna sredstva za naložbe pa po vrednosti padajo, zato se lesarji in gozdarji upravičeno bojijo, da bo prišlo do zastoja pri razvoju v naslednjem srednjeročnem obdobju. Združenih sredstev v sestavljeni organizaciji imajo le malo, po 4 milijone dinarjev za salon pohištva Al ples v Splitu in so vlaganje Alplesa pri proizvodnem skladišču Tomaž Godec in 680.000 dinarjev sovlaganja GG Kranj za lupilec v LIO Gradiš Skofja Loka. D. Sedej To popoldne so v barvarni kranjskega Ibija vso prejo, navito na visokih valjih, barvali zlato rumeno. Vrsta valjev je že stala ob steni barvarne, barvar Janez pa je pravkar pripeljal h kotlom nov valj bele preje iz snovalnice. Že valje natika na ježa, jih z elektromotorjem dvigne od tal, zapelje po zraku nad kotel in jih spusti vanj. Dobro, varno zapre pokrov, požene, pregleda inštrumente in zdaj bo blizu ure moral le na instrumentih opazovati, če se preja v kotlu pravilno barva: če je temperatura prava, da je v kotlu pravilen pritisk, če se »flota« enakomerno menjava. Na pet minut se namreč menja smer »tlote«, kakor imenujejo barvilo v kotlu: pet minut pritiska na valje od zunanje strani, pet minut pa od notranje in skozi luknjice v valiu prodira v prejo. Vse drugače ie bilo v tej barvarni pred 29 leti, ko je Janez, Matozov z Zg. Brnika prišel v tovarno. Kot stara kuhinja je vse skupaj izgledalo. Skoraj vse je bilo ročno delo, le valje je v »fla-šencug« zapel, moral pa je verigo ročno vleči, da je spravil valj do kotla. Barvo je kar z velikim kuhinjskim loncem vlival v kotel. Pa kuhal jo je tudi v njih. Novi aparati, ki so tudi Tiesovi, kot so bili stari, nosijo letnico 1966. Vse drugačno delo je tole. Tudi veliko bolj varno. Dvakrat je zavarovan, da mu ne vrže barve in pare ven. Kotel ima še varnostno Janez Zidar - barvar zaklopko, če bi slučajno pozabil ustaviti Črpalko, preden bi odprl kotel. Dokler ni vse tako, kot mora biti, se ne da odpreti. Ko je preja obarvana, vzame valje z elektro dvigalom spet ven, jih da na odsesavanje in ko so nared, gredo naprej v škrobil-nico. V kotel pa gredo spet naslednji trije valji. Iz laboratorija barvar dobi točno recepturo, koliko je treba za barvanje te in te preje reaktivnega barvila, maxilon barvila, direktnega barvila, kakšen čas je potreben za obdelavo, kakšni dodatki so potrebni... Najbolj mora paziti pri tehtanju barvila, Pri pripravi »flote«, kot pravijo, a seveda na temperaturo in pritisk v kotlu. Vsakih pet minut je pri inšturmentih. Pet delavcev dela danes v barvarni: dva dopoldne, dva* popoldne in eden ponoči. Janez je danes sam, ker to popoldne ni toliko dela. Najbolj zoprne so seveda nočne izmene. Pozna pa se pri dohodku. Kar blizu 12.000 dinarjev se že vrti plača barvarja. Nekaj seveda nanesejo tudi leta službe in nočne. Zadovoljen je, čeprav njihov osebni dohodek tudi ne more loviti vseh podražitev cen in življenjskih stroškov. Zadovoljen je tudi z delom, saj je veliko lažje kot pred leti, pa prehrana v tovarni je dobra in poceni, saj plačajo za obrok le po pet dinarjev. No, ročnega dela je še kar precej, po težavnosti se pa ne da primerjati s tistim pred leti. Vse kaže, da bo barvam do konca svojih delovnih let. D. Dolenc PETEK, n.AHMlAtttj Njive zarašča trava, pašnike gozdovi V kamniiki občini ugotavljajo, da ae jim obdelovalna anv ljišča spreminjajo v neobdelana. V zadnjih treh letih so iifisi 57 hektarov njiv, ki so jih pozidali ali so se spremenile v trav«, ke. Kar 49 hektarov pašnikov pa so zarasli gozdovi. Že tako imajo v kamniiki občini dokaj neugodno atruktan I zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Obdelovalna površin je komaj 22,2 odstotka, ostalo so gozdovi - b II predstavljajo 70 odstotkov neobdelovalnih površin, pašniki a I neplodna zemljišča. Podatki za lansko leto govore, da banji I 2.983 hektarov njiv, 3.116 hektarov travnikov in 344 hektam I sadovnjakov. Pri nekaj manj kot 3.998 hektarih njiv torej vsaka | leto izgube 19 hektarov. Podatek, ki takoj prižge rdečo loč! Vzajemno sta bila na delu pozidava plodne zemlje in o potonje obdelovanja njiv. V nekdanjih treh kategorijah kmetijah! zemljišč so bila resnično zaščitena le zemljišča v pni kategoriji. Toda tudi v ostalih dveh so bile njive in nedvomno j* skozi roke kmetijsko zemljiške skupnosti spol zel marsikateri hektar, saj je bila v preteklih letih sprememba nsmemboom zemljišča poglavitni vir sredstev kmetijsko zemljiške sknpnoai Po novem zakonu o kmetijskih zemljiščih imamo le d* skupini in v kamniški občini bodo zaščitili tudi manjše njivau in travniške površine iz druge skupine ter rabo kmetijatik površin opredelili z agrokarto. Če je moč s predpisi in zakoni zajeziti pozidavo plodat zemlje pa je toliko bolj boleče opuščanje obdelovanja zemlje. H odstotkov obdelovalnih površin v kamniški občini je v postati privatnega sektorja. Zlasti na mešanih kmetijah in ostali kmetjt niso »navdušeni« za intenzivno obdelovanje zemlje. Istočamt pa žele ostati lastniki, saj jim to daje občutek varnosti in nest visnosti. Lastništvo se jim splača obdržati, četudi zemljo alae* ali sploh ne obdelujejo. Kako zajeziti »umiranje« kmetij, posebej na za kmeujeb manj ugodnih območjih? Kako okrepiti splošno odgovornost ■ obdelovanje zemlje, ki bo spodbudila lastnike, da se bodo potr* dili, da zemlja ne bo ostala neobdelana? Problem potegne za sabo tudi socialna in druga vpraaaap. Pomagati bi morali kmetom, ki zaradi starosti, bolesni al drugih upravičenih vzrokov ne morejo več delati na kmetij Zemljo bi dali v zakup drugim kmetom. Preprečiti bi morali,« bi se zaščitene kmetije po lastnikovi smrti razdelile ns večanj čev, s tem da bi kmetijo prodali ali dali v zakup. Problem ^ posebej pereč v hribovitih predelih. Kot so povedali v Lani' Tuhinjski dolini, bi morali mladim fantom, ki danes gradijo n* na Bakovniku, dovoliti gradnjo doma. Kajti z Bakovnika mm bo ve* vrnil. Predvsem pa bi morali okrepiti kmetijsko pospeševale! službo. Pospeševalci bi morali delati predvsem na terena, mi izpolnjevati v pisarni številnih formularjev za vaak liter mlak s čemer so danes krepko obremenjeni. Kajti le če bodo delali a terenu, bodo poznali razmere na sleherni kmetiji in pravoctmf našli rešitev. Pospeševalne službe tarejo kadrovski problem kmetijski strokovnjaki odhajajo iz kmetijstva. Tako koti' težko kmečkega sina z Bakovnika dobiti nazaj v Tunlalei dolino, tako je tudi težko dobiti nazaj kmetijskega strokoW ka, ki se bo še pripravljen soočiti s številnimi problemi v tiistvu. r - - ™" T *■» M.Volčjak Naložba za večjo proizv« električnih orodij Iskra bo zgradila novo tovarno električnih v Martjancih pri Murski Soboti — V njej obdelovali dele iz aluminija in plastike Naložbe tudi v Kranju — Skupna naložb je 520 milijonov dinarjev J KRANJ- Tovarna električnih orodij, ki posluje v okviru Iskre-Elektromehanike v Kranju, si je ustvarila dobre pogoje za razvoj in prodor med največje proizvajalce tovrstnih orodij. Dosedanji uspešni razvoj Tovarne električnih orodij in razvoj tovrstne industrije v svetu zahteva nenehno spremljanje razvoja tehnologije. V Iskri ni tovarni vidijo največji problem v pomanjkanju zmogljivosti in zastareli tehnologiji. Zato se je Iskra odločila za investicijo, s katero bo zagotovila sodobno tehnološko opremo, konkurenčnost proizvodov doma in v tujini in boljše delovne pogoje, tako v ERO v Kranju kot v novi tovarni v Martjancih pri Murski Soboti. V novi obrat naj bi prenesli psedvsem tiste dele tehnološkega procesa, ki zaposluje v pretežni meri moške. V njem bodo dele iz aluminija in plastike dokončno obdelali tako, da jih bodo v Kranju lahko uporabili v montažnem procesu brez dodatne obdelave. V Kranju .bodo izdelovali vse druge sestavne dele in montirali orodja iz bobi programa, profesionalne stroje, brusilnike in program za obdelavo lesa. Proizvodni program bo obsegal orodja za domačko rabo, kot so kombi garniture, vrtalni stroji in priključki KLIP-KLAP sistema, vibracijski brusilnik, vrtne škarje, lesna stružnica in pribor. Nadalje bodo izdelovali orodje za obrt in industrijo kot so industrijski vrtalni stroji, vibracijski vrtalni stroji, orodja za specialne namene in kotni brusilni stroji. V okviru programa orodij za gradbeništvo naj bi izdelovali električna kladiva, frekvenčne pretvornike in vibratorje za beton. Pri lesnem programu pa so krožne žage, skobelniki, karji, vibracijski brc tračne žage in druga orodja. Kljub zaostrenim inu skim pogojem, se je Iskra no lotila naložbe v Msrtjai Kranju. Vrednost celotne be v tovarno v Kranju in i dinarjev. Od tega bo šlo [ sredstev za novi obrat t vsoti bo okoli 81 iaintonovl, spevalo 13 sovlagateljev, )iA konec preteklega tedna samoupravni sporazum o ganju. Program električnih oroili med najbolj uspešnimi, saj fi uija raste med ži-in izvodnja raste med 2%aa JT stotki letno. Do leta II* Iskra povečala proizvodnjo1 izdelkov z 210.090 enot laaL 460.990 enot, izvoz pa se W f| večal za štirikrat. KM A Osnovna šola LUCIJ AN SELJAK Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalog* SNAŽILKE NA CENTRALNI 90U za določen čas od 4<5. do 18.7.1M1 Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. ma 1981 5.STRAN C LAS Gorenjci so zapeli va i L rerUi pevskih zborov struženja Gor«ni oke, U. aprila leto« v Pod-t Skorji Loki, ae je pred >7 akorov is gorenjskih obči zbor iz sstnaejeke dobri organizaciji je ►kal gladko. Zbori so već ali manj dobro s primerno oatbra-in izvedli dola, priredbe nnsJoduajih v: Costeleya, Gobca, Haasleria. B. Ipsivca, Jeza, Kernjaka, Lip«rja, Mokranica, Pavcita, Preglja, Scarlattiia, Si-Srebotnjaka, Svare, frabea in 8. Vreniaka. . ■ aa smo prisluJknili *en-Ni asom DPD Svoboda iz ** (Aorovodja Slobodan Po-Jiak), ki se je predat« vil kot 7**Ha in ubran pevski snsam-ki je sposoben dobre, smi-^aierpretacije. ir--. Kulturni koledar 48ENICE - V razstavnih Maorih Delavskega doma je '•prti samostojna razstava litjih del slikarja Karla Ku-Na iz Spodnje Besnice. f qan/ - V galerijskih pro-Nh Prešernove hiše si lahko ipadate razstavo Skice in ■me Božidarja Jakca za ju-Nevaaske poštne znamke, 'aleriji Mestne hiše je odprta *ativa Podobe otrok v p rezalni, ki jo je pripravila in [•edovala Narodna galerija v Haljani. V Mali galeriji Mestna* je na ogled mala ajra-ai aa Gorenjskem, ki obsega lajno, ki ga hrani Gorenjski *kej v Kranju. V Stebriščni Sini Mestne hiše se s kiparja deli v lesu predstavlja Ihto Perkolj, s fotografijami fefeur v lesu pa Branko •m V baročni stavbi v Tav-fcjni 43 svoja dela razstavlja *at>iif*« slikarka in grafi-faka Tiacs Stegovec, v dru-aadatropju pa je na ogled 4$ let revije Naša Razstave so tako kot m zbirke Gorenjskega mu- ?i odprte vsak dan od 10. do •re in od 17. do 19. ure, ob tjotah in nedeljah od 10. do &ue ob ponedeljkih so zato. ' fnšeraovo gledališče bo ob 20. uri v garažah UJV Oborilo Eaaigranta S. Mrož-*«Savo Kranj. Petrocno srečanje Naša V GLG Grad Tomšičeva ^Kiarnj — d revi ob 16. uri — Ktiana Makarovič: Sovica % in radovedni slonček — ^ovna tola Krašnja. V Prešernovem gledališču »btaju - dre vi ob 16. uri — £' Beuer: Rdeče in modro v ■JNci - DPD Svoboda Rudi <**«Bibno. V kaharnem domu Cerklje 2**viob 18. uri — J. Variot: J*r»i soprog — Osnovna šola J*4o Golar Skofja Loka; Jože aaj: Stop za pesmico — Os-§*5a fola in Linhartov oder **kvljica. V kaharnem domu T r bo je ; 4evi ob 18. uri — A. Harris: gaj in lev - OK ZSMS {Stale, dramska skupina S1- " kal turnem domu Kokri- - sobota, 18. aprila, ob ari - Literarni v čer — Gim-^riji Boris Ziherl Skofja Loka; **ai časopis, večer s kan ta v-SJBju in domislicami — OO y kdtarnem domu Visoko " lobota, 18. aprila, ob 18. uri, * Pod lipo, večer gorenjske Jklore - DPD Svoboda Rudi Hrttf Ribno; Gorenjski plesi Folklorna skupina Skofja UDOVLJICA - V Sivčevi Je na ogled razstava slik Stik akadamskega slikarja Sta Ceha; vsak dan od 10. *J2.inodl5.dol7. ure. *0WA LOKA - V gale-loškem gradu bo še do 20. jNa, ob sobotah in nedeljah J>do 12. in od 14. do 17. ure, 9rta razstava likovnih del lhdMteljskih skupin ^Gertajskem. njfflC-V paviljonu NOB ** k do 20. aprila na ogled 2*Uva likovnih del akadem Si slikarja Antona Her-Na iz Velenja. V Kurnikovi * m n lahko do 28. aprila Mate razstavo likovnih del Vtfau Velebija-Tineta iz Razstavi sta odprti od 16. do 18. ure. o Kot drugi je nastopil komorni moški zbor iz Zasipa, točneje dvojni oktet (zborovdja Marjan Erten), ki ie podal štiri pesmi naših starejših avtorjev. Moramo reči, da poje zbor dobro, vsaj v prvih dveh pesmih je to dokazi, Jerebova O kresu pa je bila precej samovoljno interpretirana, zlasti v ritmičnem pogledu, pa še intonacija je zanihala. Solista, sicer prav uporabna, bosta morala posvetiti več pažnje bolj sproščenemu nastavku, ki je za zdaj vse preveč gutural-no stisnjen. Psvčičev Potrkan ples so izvedli gibko in sproščeno. Tretji je bil na vrsti mešani zbor iz Domžal (zborovodja Karel Leskovec), ki je zapustil vtis studioznega pristopa k delu. Hasslerjevo sklado je stilno dobro zadel, na začetku je kvarila le netočna intonacija v ženskem zboru. Ostale tri pesmi so bile dobro izvedene. Ženski zbor iz Jesenic (zborovodja Mira Mesaric) se je predstavil kot zelo solidno, a v zvoku malce plaho pevsko telo. Nelah-ko Tomčevo skladbo so pevke zelo dobro podale. Tudi moški zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj (zborovodja Jože Močniki je kot dober moški zbor zapustil ugoden vtis. Izbral si je razmeroma ambiciozno zastavljen program, ki ga je izpeljal stilno, predvsem pa zvokov-no zelo zadovoljivo. Opazno pa je nagnjenje k pretirano temnemu barvanju glasov, še zlasti II. tenorjev (to je pokazal kratek pasus te skupine), ki zboru le ni vedno v prid. Kot šesti je nastopil Mešani študentski zbor iz Kamnika (zborovodja Katarina Arčon-Zavbi) in pokazal, da je v kratki dobi svojega obstoja stopil na pot po kateri stopa navzgor. Mladi pevci so zapustili dober vtis; od vseh štirih pesmi je bila prva najbolje izvedena. V drugi in četrti skladbi je postala intonacija labilna, medtem ko je bila tretja pesem podana s primerno virtuoznost-jo, le premajhna pevska kondicija, pogojena v pevski tehniki, ovira za zdaj še glasovno vzdrž- Moški pevski zbor SPD Edinost iz Pliberka na Koroškem pod vodstvom izkušenega Folte-Ja Ha rt mana je zastopal naše brate onstran Karavank. Majhen po številu, je pokazal izredno discipliniranost in homogenost. Prav prijetno je bilo prisluhniti izredni, a hkrati značilni mehkobi zvoka, ki je ie sposoben le rojen Korošec. V tem smislu so nam predstavili svojo rodno pesem in Srebotnjakove Bore. Pohvaliti kaže tudi zelo dobrega solista. Nepojasnjeno je ostalo vprašanje najavljene Gobčeve (71 pesmi Postali smo tujci. Zaslišali smo namreč Venturiniie-vo Bazovico s spremenjenim besedilom. Gre torej za kontra-fakturo? Kot zadnji so se zvrstili na odru pevke in pevci Mešanega pevskega zbora DKPD Svoboda iz Mengša (zborovodja Tomaž Habe). Številčno najmočnejši od nastopajočih zborov se ie predstavil (razen v tenorjih) z razmeroma razkošnim glasovnim materialom. Zelo lepo je odpel zbor osrednji dve Tomčevi pesmi. Za nežno in lahkotno Scar-lattijevo »Vijolice« je bil zvok premasiven in bi kazalo, da jo Gje v bodoče le polovica zbora, r bi povsem zadoščalo. Zaključili so z interesantno priredbo Konjuh planinom njihovega zborovodje. Tu je treba omeniti uspelo interpretacijo sola basista Roka Lapa. Soprani, žal, ne zmagujejo vedno z lahkoto višin, opazno je bilo vztrajno nižanje v teku te dolge skladbe. Sicer dobremu zboru se pozna, da nastopa večji del ob orkestrski spremljavi in morda premalo goji š capella petje. Se beseda, dve o obisku. S strani občinstva ni bilo opaziti pretiranega navala. Zastavlja se vprašanje, za koga naj pevci -končno — žrtvujejo velik del dragocenega časa in se trudijo, če ne za bližnje, za soljudi, ki jim je kot uporabnikom kultura namenjena. Upati je, da bo na II. srečanju, ki bo v maju v Tržiču, v tem pogledu bolje. Samo Vremšak Najplodnejša gledališka sezona Ugodni odmevi na letošnje uprizoritve Prešernovega gledališča - Ob sedmih že uprizorjenih delih sta v pripravi dve novi premieri - Projekti s poklicnimi igralci so tudi ekonomsko upravičeni Kranj - Kljub temu, da sta do konca gledališke sezone Se dobra dva meseca, lahko že ta trenutek ugotovimo, da je letošnja gledališka sezona Prešernovega gledališča najmočnejša in najodmevnejša tako med gledalci kot tudi med kritiki. Prešernovo gledališče ima sicer »samo« šest obveznih premier glede na financiranje, toda že v preteklih letih je bilo število premier prekoračeno. Zakaj? Razlogi so znani -> vedno večje povpraševanje po gledališkem dogodku na eni strani in skromno opremljen oder na drugi strani. Gostovanja drugih ansamblov z zahtevnimi uprizoritvami so nemogoča in v tej situaciji je gledališče znotraj denarnih možnosti samo nadomestilo »izgubo« gosto-valnih predstav. Prav uprizoritve letošnje sezone (štiri predstave za odrasle, dve za mladino in ena lutkovna, v študiju je še predstava za mladino in lutkovna uprizoritev) so naletele na izjemen odmev, odmevi kritike pa letos prihajajo tudi iz drugih republik. Beograjski NIN je v svoji informativni notici ob Pekidevi premieri med drugim zapisal: »Nova premiera na odru malega in prilično nepoznanega gledališča v Kranju že tretjič v tej sezoni (po »Grči« in »Svatbi« — opomba M. L.) privablja publiko iz drugih mest... Kaže, da ni samo svežina in tragikomičnost teksta privablja pozornost občinstva, temveč tudi atmosfera, ki se ustvarja okrog enega od redkih gledališč pri nas ...« Tudi odmevi v Sloveniji so več kot odlični. Bojan Stih je ob premieri »Svatbe« v gledališkem listu mariborske Drame zapisal. » ... imamo imeniten gledališki zgled iz Kranja. Tam je skupina odličnih slovenskih poklicnih igralcev in igralk skupaj s kolegi in kolegicami iz amaterskega Prešernovega gledališča ta ko rekoč čez noč postavila na oder dobro predstavo. Vaje so bile zvečer in zjutraj. V nedeljo in na praznik. Med novoletnimi prazniki. Noč in dan. Nič sedem-urnega delavnika. Nič počitka za topel obrok. Nič proste nedelje in sobote. Le čisto veselje, pogum in moč. Če kdo letos zasluži Prešernovo nagrado, potem je to skupina iz Kranja, ki nas je opozorila, kaj zmoremo, če nismo uradniki in sindikalisti.« Izredno spodbudne besede Bojana Koroški obisk na Beli V soboto, 11. aprila, so se na odru Doma družbenih organizacij na Zgornji Beli, predstavili mladi igralci Slovenskega prosvetnega društva iz Šentjanža v Rožni dolini na Koroškem. Pod režiserskim vodstvom Hanzija VVeissa in Sonje Ban so se predstavili s tremi odlomki iz Moli-erovih komedij (Tartuffe, Namišljeni bolnik in Izsiljena ženitev). Izmed nastopajočih sta bila vse-Ja*or najboljša Isolda Šlemic in Miha Hafner - v nastopu obeh je bil prisoten pravcati igralski žar. Sicer pa so se tudi ostali potrudili, da bi razmeroma težko besedilo v verzih kar najbolj naravno in učinkovito izzvenelo. . Vsekakor pa je bilo težišče prijateljskega obiska iz vasi onstran Karavank - vasi tostran gora- več kot simbolično: roke sta si prek visokih snežnikov podali dve slovenski vasi, ki živita v tako različnih razmerah in pogojih za kulturno delo. Skoraj bridko je bilo za uvod prijateljskemu večeru, gledati film o materinskem dnevu v slovenski vasici na Koroškem. Kakšen trud s pripravo slovenske otroške prireditve, kakšna čustvena prizadetost staršev ob nastopanju njihovih otrok - sredi neprijaznega ozračja drugače mislečih sovaščanov! V tem pa je še tako preprosto deklamirana Šenčurski kabaret Šenčur - Pred meseci smo pisali o nespodbudnih razmerah v šenčurski kulturi, ki so se vsaj za letošnjo sezono zdele vse bolj dokončne. Pred dnevi pa so nas na šenčurskih oglasnih deskah presenetili plakati, ki so vabili na prireditev z malce nenavadnim naslovom »Šenčurski kabaret«. Ob ogledu predstave smo lahko ugotovili, da so kulturno pobudo pripravili mladi, ki jih pred tem nastopom na domačem odru nismo pogosto srečali. 0 sami prireditvi bi težko obširneje pisali, saj jo je prevevala kon-vencionalnost: nekaj humorističnih skečev, nastop mlade šenČurske skupine za izrazni ples, nastop mlade folklorne skupine iz Preddvora, kviz za poslušalce z obveznima nagradami in še r»ekaj zanimivosti. Kljub temu uparuo. da je Slo za reinkarnacijo, za novo rojstvo oziroma prebujenje Senčurske kulture. Začetna negotovost bo kmalu izginila in se ob spodbudi gledalcev razvila v zanimivo dogajanje, ki po pritegnilo vedno več mladih in starih kulturniških navdušencev. Upajmo. Kazimir Mohar pesmica in še tako skromno zapeta pesem skorajda kulturno zaslužno dejanje. In kot take jih velja gledati. Za lep večer, ki je spričo prepolne dvorane in številnih gostov — predvsem mladine — s Koroškega, izzvenel v prisrčno manifestacijo prijateljstva, ki ne pozna meji, se velja anatnm kot tudi zahvaliti tako gostom domačinom Beljanom. kot tudi CZ. Stiha so bile zapisane v začetku letošnjega leta. Prav usmeritev Prešernovega gledališča, da uprizarja nove, izvirne ter predvsem še neodigrane predstave, je ključni povod za povečan interes javnosti za delo kranjskega gledališča, ki mora to usmeritev »vzdržati« tudi v naslednjih gledaliških sezonah. Znano je, da Prešernovo gledališče glavnino svojih uprizoritev realizira z delovnimi nepoklicnimi igralci, znana pa je tudi usmeritev gledališča, da uprizarja predstave tudi s poklicnimi igralci, ki jih izbere ob' posameznem projektu. V zadnjih osmih letih so bile uprizorjene štiri krstne predstave slovenskih avtorjev. V takih projektih pa je ob ustvarjalnem hotenju pomemben tudi ekonomski učinek uprizoritve. Enostavna ekonomska računica jasno pokaže, da se projekti s poklicnimi igralci tudi »ekonomsko izplačajo«. V primerjavi z gostovanjem enega od poklicnih slovenskih gledališč ni lastna gledališka predstava s poklicnimi igralci nič dražja. Ob tem ekonomskem dejstvu postane vprašljivost takih projektov neumestna, razmišljanje bi moralo biti prav obratno — ob celotni dejavnosti gledališča bi morali biti taki projekti dobrodošli in nujni. Posebno v času stabilizacije in predvsem ob dejstvu, da iz leta v leto ugotavljamo, da težko dobimo v Kranj gostujoče predstave (gostujoča gledališča ne morejo za dober teden zapreti gledaliških vrat domače hiše), bi morali biti taki projekti bistveni element v gledališkem delu kranjskega gledališča. Zadnja dva meseca gledališke sezone sta v kranjskem gledališču dobesedno natrpana s predstavami. Kljub temu pa v gledališču upajo, da bodo do konca sezone uspeli pripraviti še dve premieri, kar bi seveda pomenilo, da je visoko zastavljeni cilj v začetku sezone v celoti izpolnjen in da bo letošnja sezona v vseh pogledih najplodnejša in najodmevnejša. M. L. Prijave za »Glas mladih« Skofja Loka — Koordinacijski svet ZSMS Gorenjska predilnica Skofja Loka bo v počastitev Dneva mladosti tudi letos priredila zabavno glasbeno prireditev Glas mladih, ki bo 18. maja v kinodvo-rani Sora v Škof j i Loki. Vsi mladi pevci, ki se želijo predstaviti širši javnosti, se lahko do vključno 24. aprila za nastop prijavijo na naslov: Koordinacijski svet ZSMS Gorenjska predilnica Skofja Loka ali po telefonu številka: «M»i, interna 402 ali 326. Avdicija 28. aprila ob 17. uri v prost Glasbene šole v §kofji Loki. Pevci naj na avdicijo prinesejo Plo*~?' kaseto ali note pesmi, ki jo »odo zapeli na prireditvi. bo itorih Boni Ceh v Sivčevi hiši V Sivčevi hiši v Radovljici bo do 22. aprila odprta raz-stava slik in plastik akademskega slikarja Bonija Čeha. Jeseničan po rodu je svojo slikarsko pot začel pri Doliku, najstarejši in eni najboljših amaterskih likovnih skupin v Sloveniji. Po diplomi na ljubljanski akademiji se je zaposlil kot likovni pedagog na jeseniški gimnaziji. Sedaj živi v Radovljici in poučuje likovni pouk na osnovni šoli na Koroški Beli, hkrati pa se intenzivno ukvarja s slikarstvom in v zadnjih letih del svojih ustvarjalnih moči namenja. mali plastiki, ki deluje zelo monumentalno. Ob desetletnici umetniškega dela je dobil katalog, ki ga predstavlja s sedmimi čmo-belimi in dvema barvnima reprodukcijama. Uvodni tekst v katalog je prispeval kritik Aleksander Bassin, dopolnjujeta pa ga krajša izseka iz ocen slikarjevih del Franceta Zalarja in Ceneta Avguština. Aleksander Bassin je med drugim zapisal: »Za Bonija Čeha lahko ugotovimo, da uresničuje svojo nazorsko opredelitev navidez morda celo pozno, toda zato temeljito, kompleksno ter poglobljeno. To celotno svojstvo je pač dozorevalo dlje, za kar pa je bilo dovolj razlogov tudi v samem življenjskem prostoru slikarja, v njegovem gibanju po njem, ko ga je še bogatila intenzivna glasbena razsežnost. Zvočnost njegovih likovnih, sklikarskih elementov — če skušamo iskati verbalno ponazorilo za izjemno skladnost, uravnavanje in polnost Čehovih slikarskih mas po prostoru, toda nikoli v smislu zasićenosti ali prena-polnjenosti — je tedaj tista bistvena, ne samo dodana pomembna Cehova kvaliteta, ki je v njegovem delu postala neizogibna in nenadomestljiva. Zvočnost, ki je aktivni nosilec dinamičnega previjanja in prebijanja mase skozi prosojne beline, skozi to svojstveno zastrtost, ki je nekako od leta 1975 pričela igrati v Čehovem slikarstvu pomembno vlogo.« Franc Zalar »V Čehovih slikah prevladujejo hladne in zadržane barvne harmonije, ki peljejo včasih skoraj do monohronosti, vendar s tem nočem zapisati, da so morda Cehove kompozicije monotone in barvno nezanimive, kajti umetnik ustvarjalno operira v območju sivo bele in vijoličaste, ki jih nanaša v bogatih tonskih gradacijah in prelivih te*" jih oživi včasih z dramatičnim akcentom tople barve. Razbite, razkosane oblike človeške telesnosti se pogosto kažejo v ritmi-ziranern ogrodju likovnih elementov, ki nakazujejo prostor, ambient, ali pa zavzemajo prav vesoljske razsežnosti. Figure ali skupine figur so' največkrat stisnjene ali podrejene sistemu večjih ploskev, kar sprošča v slikah neko težko, travmatično ozračje, ki daje misliti na smrt, razpadanje.« Cene Avguštin: »Cehov sistem graditve plastike in njenega ambienta iz likovnih prvin vabi gledalca k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju umetniškega dela. Na osnovne sestavine sestavljen plastični lik ustvarja možnosti poljubnega dodajanja in odvzemanja likovnih elementov in predstavlja obenem rafiniran poskus dedukcije celovitosti likovnega dela v njegovo abstraktno nasprotje in obratno. Plastike Bonija Čeha so odličen in nazoren primer predstavitve nastajanja likovnega dela v vseh njegovih fszsh od bolj ali manj realističnih odnosov do meja vedno večje abstrakcije. Z odvzemanjem in dodajanjem kiparske tvarine se dejansko do razumevanja osnov likovne produkcije, do razumevanja evolucije likovnega dela in z njim tudi do razumevanja samega ustvarjalnega procesa.« GLAS 6 STRAN petek. 17 Araun Kupcu pokazati kar največ v. Nakup v diskontu Od februarja je ves Merkur v Globusu skupaj -Več kupcev postreženih, kupci bolj zadovoljni — Vrsto demonstracij napovedujejo za maj Kranj — Le izložbena okna spodaj Se spominjajo na to, da je bil nekoč tu Merkurjev gospodinjski oddelek. Tudi vrata na spodnjem koncu Globusa, kjer je bil nekoč vhod za Merkurjev oddelek in Kokro, so zdaj zaprta. Vsa prodajalna Merkurja je združena zgoraj, v prvem in drugem nadstropju. Februarja so se selili in zapolnili ves prostor I. nadstropja desno od stopnic, kjer so že prej imeli gospodinjske aparate in kjer je imela Kokra Športno opremo in otroški oddelek. V prvem nadstropju boste sedaj našli gospodinjsko opremo, elektro material, barve, steklo, porcelan, plastiko, akustiko, orodje, lestence, v drugem pa vodovodne inštalacije, sanitarno keramiko, ploščice, vse za centralno kurjavo in kolesa. Pa nameravajo tudi drugo nadstropje še nekoliko preurediti: razdelili bodo vodovodne inštalacije in centralno kurjavo. MERKUR KRANJ Prvo nadstropje je dobilo tudi novo opremo: vse je belo, vse se blešči v steklu. In ko smo povprašali poslovodjo Marjana Tičarja, kako se kaj počutijo, predvsem pa kako prodajajo na novih površinah je povedal, da ima Merkur zdaj dosti več kupcev in da je tudi dosti več kupcev postreženih. pa tudi bolj zadovoljnih, ker je vse blago ponuđeno na enem mestu. Ne pa tako, kot nekoč, ko si kozico iskal spodaj, po žarnico pa po stopnicah na vrh. In če so že izbrali spodaj, so kar pozabili, da je zgoraj še en Merkurjev oddelek. Isto število je zaposlenih, čeprav imajo zdaj 80 kvadratov večjo prodajno površino in tudi več »gondol« za porcelan, plastiko, posodo. Tako obsežen prostor in velika izbira zahteva več prodajalcev. Toda zaenkrat gre še s prejšnjim številom. Je pa občutno večji promet. Radi bi kupcu pokazali kar največ. In če bi hoteli narediti vse, kar bi radi, bi morali imeti vsaj še enkrat toliko prostora. Sicer pa kupci od drugod, na premer iz Ljubljane, že zdaj pohvalijo, da nobena ljubljanska tovrstna trgovina ni tako bogato založena kot Globus. Pa čeprav artiklov, ki jih povsod primanjkuje, tudi tu ni dobiti. Zanimivo je, kako se mišljenje in potrebe ljudi odražajo v takile trgovini. Energetska kriza nas je pognala na kolesa in pri Merkurju v Globusu so jih od januarja sem prodali že čez tisoč. Še nikoli toliko! Pri Merkurju pa ne obljubljajo samo dobro založene police, temveč tudi občasne demonstracije za svoje prodajne artikle. Tako so pred kratkim prikazali uporabnost JUB barv in ometov, dogovarjajo pa se z Elmo Črnuče, Gorenjem in z Iskro iz Železnikov za demonstracijo gospodinjskih strojčkov in aparatov, ki bo verjetno v maju. Dogovori pa teko tudi s Kristalom iz Zaječarja in gostinsko šolo iz Ljubljane, ki bi prikazali kuhanje in serviranje v ognjeod-porni posodi. ^ D. Dolenc r -- Po poti osvežilnih pijač VI-PI Kaj pravzaprav pomeni ta beseda »diskont«, ki jo vse pogosteje srečujemo in ki kjub temu. da je tako tuia našim ušesom, nekaj obljublja. Italijansko pomeni diskont obresti, ki se odbijejo ob prodaji menice za čas od dneva prodaje do dneva zapadlosti. Torej, cena nekoliko pade. Preneseno v trgovino pa naj bi to pomenilo nekoliko nižjo ceno za vse blago, ki se tu ponuja. Res je. Ceneje je, ker je ponuđeno in seveda tudi prodano v večjih količinah skupaj. In če opravimo naenkrat večji nakup, kot smo včasih rekli »fas'ngo«, se nam pri končnem računu kar precej pozna. Danes, ko že gledamo na vsak dinar, pa sploh. v novem Centralovem Diskontu tam za kinom Center v Kranju smo se oglasili oni dan. Police so polne, da se kar šibe. Vsega imajo. Poslo-vodkinja Ida Lepoša pravi, da imajo vse razen kruha in mleka. Pa svinjske masti jim te dni manjka, sicer se pa dobi prav vse. Tudi kavo so imeli. Pa bodo tudi svinjsko mast te dni dobili, je prepričana. »In kaj kupci pri vas največ jemljejo?« »Pijače. Res smo dobro založeni z njimi in če katere zmanjka, so skladišča hitro pri roki,« se smeje. »Založili smo se pa s takimi, za katere vemo, da Gorenjci najbolj povprašujejo po njih. Največ gredo primorska in štajerska vina, pa tudi vina iz drugih republik, ki so kvalitetna, pa tudi dosti poceni. Zelo pripravno je, ker so pakirane po dve, tri, šest ali dvanajst steklenic skupaj. Za žgane pijače in sirupe pa imamo urejen tudi maloprodajni del po posameznih stekenicah. Še za brezalkoholne pijače bi morali urediti tudi tako pakiranje, kajti 12 steklenic v kartonu je kar preveč.« Od lanskega septembra imajo odprto to njihovo prodajano »na veliko«. Gostilničarji in drugi stalni kupci jih že dobro poznajo. Največ je tu že stalnih strank. Smolo so pa imeli zaradi zaprte ceste vsenaokrog njihove prodajalne, ko so delavci kopali za toplovod za banko. Prvi teden, ko so odprli, so začeli kopati! In pbtem vseh sedem mesecev. No, zdaj se že da pripeljati z avtom tudi mimo kina Center, pa po poti mimo Vina. Parkirnih prostorov je pa dovolj. No, kot smo že povedali, police so polne. Poleg vseh vrst pijač, s L. mi so res odlično založeni in oia* bo treba trpeti žeje. pa dobite v tralovem Diskontu tudi moko. vrst testenin, več vrst kisov, toaletne papirje, kekse, vlomut-j njavo (!), kompote, marmelade, #1 ščičarske izdelke, zamrznjena b/ j va jedila, zamrznjena peciva,«! kor. vseh vrst rib. sirov, pašteti la. Skratka vse, kar gospodsfflj Eotrebuje. Tudi suhomesnate ar j e imajo. Tu dobite tudi suhe i/j za ješprenj samo po 46 din. pa kar nekaj mesa drži zraven. Za maj, ko se bomo spet navi nad pikniki, pa obljubljajo, da L imeli vedno tudi vse vrste ms! žar. Tudi oglje boste lahko tu k O popustih še nismo nobene v Od 3 do 10 odstotkov je tu v»J-neje. In če kupite za sto starinf\ jev, boste prihranili kar bhiu$ij| čakov. Pa še v poti in času praa£| te, ko ne kupujete vsakega pol r*M grama živila posebej. Pa tudi wf2T se ni treba. Z vozičkom izbran' go zapeljete vse do avtomobili1 parkirišču. Pa še to: odprto imajo vsak L> od sedmih do sedmih, ob sobota*" od sedmih do enih. Ida Lepoša, p^./,,,., m- m- Bolj naključje je hotelo, da se je Vili Klanšek z Brezij lotil sodavi-čarstva. Ce bi mu tisto poletje 1955. iz Krškega redno dobavljali sifon za njegovo rudarsko restavracijo na Senovem in še vrsto bifejev, katerih upravnik je tudi bil, se verjetno ne bi. Piko na »i« je dala tista sobota, ko je za naslednji dan pripravljal veselico, pa sifona ni bilo od nikoder. Dobil je konja in sprva sam hodil po sifon v Krško. Potem pa se je zgodilo, da mu ga tudi naredili niso do časa. Takrat se je dokončno odločil. Stopil je h konkurenci v Brežice, kjer so vedeli za stroj za izdelavo sodavice. Za starih 70 tisočakov ga je kupil pri Pirnatu v Ljubljani... Začetek je bil hud. Nič koliko steklenic mu je razneslo, ker ni dodobra poznal postopka izdelave. Toda obrt za sodavičarstvo je imel v žepu. 1956. je svoje sodavičarstvo prenesel na Gorenjsko. Cockta, prva domača osvežilna pijača je bjla tedaj na trgu, pa sifon in malinovci v gostilnah. Krahelni so bili že pozabljeni. Oranžada je bila nekaj povsem novega. Novotarija, ki ji ni bilo zaupati. Pet zabojev oranžade je cel teden vozil s seboj, od gostilne do gostilne . . . Jesenice, Kranj. Tržič .. . Marsikateri gostilničar mu je zabrusil naj »tisto žegnano vodo z Brezij« kar sam pije . . Prvo njegovo oranžado je kupil Metod Markelj-Cibingel iz Otoč. Dobro se spominja svoje prve kupčije: deset zabojev mu je prodal za 18 starih jurjev. 15. julija 1957 je bilo. Potem so zahteve po brezalkoholnih pijačah rasle. 1964. je prišla na trg »ora«, prva naravna osvežilna pijača. Dotlej je bilo vse umetno. Tudi Klanškovi so prisluhnili željam potrošnikov in 1966. že začeli izdelovati naravno oranžado. Leto 1968 pa je za Vi-Pi proizvode kar nekakšna prelomnica. Tega leta so prešli na lastno embalažo z emblemom Vi-Pi, kar pomeni vitaminske pijače, in z žičnatega so prešli na plastičen zaboj. Začeli so pa to leto tudi z izdelavo tonica in pokalice in lotili so se tudi tistega najpomembnejšega: prodaje na domove. S tem pa se je povpraševanje po Vi-Pi pijačah močno povečalo in s tem seveda tudi proizvodnja. 1974. je iz VI-Pi stekleničk privrela še cola . . . Značilni zvok hupe Klanškovih šoferjev poznajo danes po celi Gorenjski, pa tudi čez gorenjske meje. saj njihovo pijačo pije staro in mlado od Rateč. Tržiča, Kamnika. Tuhinja, Domžal in Vira. Mengša. Ljubljane in Zirov pa vse do Bohinja. Vi-Pi oranžada, cola, po-kalica, tonic vvater. biter lemon so priljubljeni in kdor se jih navadi, se jim težko odreče. Pa tudi za vsak žep so, saj stane četrt litra osvežujoče pijače, kolikor drže njihove stekleničke, le bore 4 dinarje. In to dostavljene na dom! Najhujša sezona njihovih pijač je maj. junij in julij. Avgusta so Gorenjci na morju, pa tudi vročina že pojenj u je. V konici pa imajo res polne roke dela in šoferjem se strašno mudi, kajti s pijačo morajo oskrbeti vsak dan silno širok okoliš. Najraje vidijo, da imajo pri hišah že pripravljeno embalažo in seveda tudi drobiž pri roki, da je posel kar najhitreje opravljen. Iste dneve in ob istem času obiskujejo posamezne okoliše in ljudje so jih že navajeni. Tudi tako so dogovorjeni, da sosed odda embalažo in sprejme novo pijačo, če gospodarja ali gospodinje ni doma. Će se pa šofer tisti dan, ko bi se moral, ne oglasi, pa lahko to sporočijo direktno na Klanškov naslov: Sodavičarstvo Brezje, 76 a, ali po telefonu 75-395. S pijačo se bodo oglasili v najkrajšem času. In kako se pijejo Vi-Pi pijače? Najboljše so, pravijo, hladne z rezino limone. Se pa lahko mešajo na poljubne načine. Oranžada je na primer dobra z rumom, konjakom. Zanimivi so tudi koktajli. Na primer pol oranžade in pol cole je odlična stvar. Ce pa zmešate oranžado in radensko, je kot bi pili deit. Ste že poskusili oranžado s pivom? Tri četrtine oranžade in malce piva! Angleži in Škoti imajo to pijačo najraje. Lahko si pa še kaj izmislite, saj kombinacij je tu brez števila. Iz česa so narejene Vi-Pi pijače? No, pa si malo podrobneje oglejmo oranžado. Pomarančna baza, sladkor, kislina, aroma, coj, in dobra, zdrava gorenjska voda so osnova. Z mešanjem sladkorja, kisline ter pomarančne baze v mešalni posodi dobijo sirup, kateremu dodajo še določeno aromo. Pred polnjenjem mora tako pripravljeni sirup malce počivati. Poseben stroj pa medtem z mešanjem vode in CO2 pripravlja sifon. Pri polnjenju stroj v stekleničke nalije najprej sirup, mu dodajo sifon, zamašijo in Vi-Pi steklenička roma v zaboj ... Proizvodnja je, ko je enkrat osvojena, enostavna. Največ dela da priprava embalaže. Ko dobe vrnjeno embalažo, najprej odstranijo najbolj umazane steklenice, preostale pa operejo v pralnem stroju v štirih, petih različno temperiranih vodah, da se popolnoma očistijo. Prav zato pijačam ni treba dodajati nobenih dodatnih konzervansov. Da so res čiste, pregledajo še enkrat vse steklenice pri fluorescenčni svetlobi. Tudi zaboje operejo v dveh luži-nah, da gredo čisti h gospodinjam. Ne boste pa Vi-Pi ■»;; * * izvajajo pnače le toliko koS sprot, prodajo. Prav to £ , odjemalci še posebno cenno Prav zdaj, ko steklenine pet primanjkuje, je tudi ta \V1 embalažo problem. Lepo bi fattl da bi stalni odjemalci poddrl po hiši in kleteh, če se slučaj»*J kje skrivajo tovrstne stekk in jih oddali prvemu Vi-h ferju, ki se bo oglasil v ulki. . tudi to vroče poletje ne b doslej zamenjali oziroma i komaj polovico, medtem ko adokaj zastarela. Od 1973. do kar obstoja temeljna i so kupih le en nov o ni čudno, da so popra-, da so avtobusi prena-imajo zamude in da .roge izpadajo. Siiup novih vozil tržiška te-'/reanizacija nima denarja. [m dragi, od poldrugega do Hin»ri*»v Po drugi strani pa niti ne bi prinašali dohodka. Druga težava, ki vedno bolj hromi in otežuje delo temeljne organizacije, je pomanjkanje voznikov. Zgodilo se je, da kljub večkratnim razpisom niso uspeli dobiti niti zamenjave za tiste voznike, ki so se upokojili, kaj šele, da bi jih pritegnii toliko, da bi jim lahko ponudili urejen delovni čas kot ga imajo delavci v drugih vejah gospodarstva. Njihovi vozniki in sprevodniki so zato morali lani opraviti kar povprečno 1300 nadur na mesec. Kot samostojna temeljna organizacija z vsemi obveznostmi do družbe so odvisni od lastnega dohodka. Ob sedanjih visokih cenah goriva, maziva, gum, rezervnih delov in drugih stroških si ne morejo privoščiti še več nedonosnih prog in neizkoriščenih avtobusov. Kljub temu pa nameravajo v kratkem uvesti novo progo v mestnem r* -»metu, in sicer v smeri Gadov' Tržič in Tržič-K riže. Raze ga bodo okrepili lokalni prevoz v Bistrico, v tem srednjeročnem obdobju pa bodo po obnovi stare ceste z lokalnim prometom povezali še Podljubelj in Tržič. - H. Jelovčan prostorov? Kranj — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi izredno drago vzdrževanje prostorov v Delavskem domu Franca Vodopivca, ki ga ima v upravljanju občinski svet. Veliko »stanovalcev« ima sedaj, saj ima v njem prostore Zveza kulturnih organizacij Kranj, Bagat, pionirska knjižnica, kinopodjetje, družbeni pravobranilec samoupravljanja in sindikat. Poleg tega pa oddajajo tudi dvorane za sestanke, seminarje, zabave. Zadnji izračuni kažejo, da Delavski dom ne bo mogel »živeti« na ekonomski računici, temveč bodo na sindikatu proučili vse možnosti, kako bi cene najemnin zadržali vsaj na zdajšnji ravni. Konferenčno dvorano s 150 sedeži se za poldnevni sestanek da najeti za 1.700 dinarjev, koncertno dvorano s 100 sedeži za 1.430 dinarjev, kadilnico s 60 sedeži pa za 1.140 dinarjev. Najemnina za zabavo oziroma prireditve je v, teh prostorih seveda občutno višja. Da bi prav te prostore za potrebe sestankov, seminarjev lažje najemale delovne organizacije, na sindikatu razmišljajo, kako bi jih pocenili, saj so to vendar prostori delavcev, namenjeni v prvi vrsti njim. Ce bi jih hoteli oddajati po ekonomski ceni, bi morala biti po novem ta še za 30 odstotkov višja. Pri tem pa se zavedajo, da bo s podražitvijo zanimanje za najemanje njihovih prostorov še manjše. To pa bi bila velika škoda, ker so pravkar preurejeni in obnovljeni prav zato, da bi služili zbiranju delavcev. Na predsedstvu so sprejeli sklep, da bodo pregledali vse možnosti, kako dotirati pokrivanje stroškov za vzdrževanje teh prostorov. D. D. V okviru izobraževalnega programa za novinarje, se je pretekli teden odzval vabilu in obiskal redakcijo Glasa predsednik skupščine interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino Janez Bedina. Seznanil nas je z delom SISEOT, pogovorili pa smo se tudi o lanskih in letošnjih dosežkih zunanjetrgovinske menjave, devizno plačilni bilanci Jugoslavije ter problemih in vprašanjih, ki se pojavljajo ob oživljanju deviznega trga v Jugoslaviji. Devize je treba najprej ustvariti Zaradi velikega povpraševanja po devizah oziroma zato, ker je bilo deviz premalo, da bi z njimi krili vse potrebe, ie konec leta 1979 razpadel uradni devizni trg v Jugoslaviji. Narodna banka Jugoslavije ie namreč razliko med ponudbo deviz in povpraševanjem pokrivala z zadolževanjem v tujini in odločitev, da se zadolževanje na tujem ustavi, je seveda povzročila, da je bilo treba najti drugačne rešitve. Čeprav je bilo v začetku zaradi spremembe precej težav in tudi nekaj zastojev v produkciji, se je združeno delo organiziralo in začelo urejati poslovanje z devizami. Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino je uspešno razvijala samoupravni devizni s sistem in združeno delo je prek nje čedalje bolje organizirano in sposobno samo urejati osnovne tokove zunanjetrgovinske menjave ter v skladu z veljavnim sistemom reševati zahtevne naloge na področju deviznega poslovanja. Zato so predlogi za ponovno oživitev deviznega trga v Jugoslaviji, ki skušajo namesto uveljavljenih samoupravnih rešitev uvesti spet administrativno in centralistično gospodarjenje z devizami, naleteli na ostre kritike združenega dela. Paket ukrepov, ki jih je pripravil zvezni izvršni svet — gre za 11 novih predpisov in dva predloga za ostrejšo kontrolo uresničevanja plačilno bilančnih projekcij republik in pokrajin, namreč predvideva obvezno združevanje vseh deviz pri Narodni banki Jugoslavije, ki bi potem te devize prodajala na deviznem trgu. Torei gre za ponovno uvedbo sistema, kakršnega smo že imeli in se ni obnesel, ker je predvsem podpiral slabe gospodarje. Prav zato se ob njem postavlja kopica vprašanj, med katerimi je prav gotovo v ospredju, kako bo ob obveznem združevanju stimuliran izvoz. Predloženi ukrepi predvidevajo delitev na podlagi »legitimnih fiotreb«, kar pomeni, da bo le ma-okdo v trenutnem položaju, ko je efekt devalvacije dinarja že izenačen, zainteresiran za izvoz. Predvideni ukrepi za oživitev deviznega trga namreč ne nudijo ničesar, kar bi spodbujalo organizacije združenega dela k večjemu ustvarjanju deviznega priliva in bi tako omogočilo hitrejše reševanje problemov, ki izvirajo iz neskladja med potrebami in dejansko ustvarjenimi devizami. Predlog, da se pravica do določenega dela izvoznih spodbud veže na prodajo deviz; gospodarstvo ocenjuje kot grobo prisilo, ki bo izničila ekonomsko motiviranost organizacij združenega dela za ustvarjanje deviznega priliva, namesto, da bi jih k temu spodbujala. Skratka, v predloženih ukrepih je vse preveč govora o razdeljevanju deviz, namesto, da bi se pogovarjali 0 ustvarjanju. Vsako devizo je namreč potrebno najprej zaslužiti, šele potem jo bo lahko združeno delo prodalo. Narodni banki. Razen tega pa združeno delo ni prav nič sigurno, da bo prodane devize lahko po določenem času, ko jih bo potrebovalo, tudi odkupilo, saj ni v predlogih ukrepov nobenih posebnih meril za razdeljevanje deviz oziroma deviznih pravic. Prav tako ukrepi ne dopuščajo prostora za delovanje samoupravnega sporazumevanja organizacij združenega dela o udeležbi v skupnem prilivu; popolnoma nemogoče pa bi bilo poslej samoupravno sporazumevanje o združevanju deviz za povečanje skupnega pnhodka in skupnega dohodka ter proizvodnje za izvoz. Za novo srednjeročno obdobje je predviden deficit v plačilni in devizni bilanci Jugoslavije in s tem tudi v plačilno bilančnih projekcijah republik in pokrajin, za katere je to v postopku usklajevanja plačilno in devizne bilance dogovorjeno. S tem je organizacijam združenega dela v republikah in pokrajinah dana pravica do nakupa deviz, ki izvirajo iz zadolžitve v tujini. Vendar pa slovensko združeno delo meni, da ni mogoče več dopustiti najemanja posojil v tujini, ne da bi poprej natančno opredelili, kdo in kako bo pokrival obveznosti za vračilo posojil. Zato je potrebno s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori določiti, kdo prevzema obveznosti za vračilo teh posojil, namen njihove uporabe in da se opredelijo odnosi, ki nastanejo med uporabniki in nosilci obveznosti vračila teh posojil. To je mogoče uresničiti z enotnimi merili, dogovorjenimi v zvezni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino, s samoupravnimi sporazumi med republiškimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za ekonomske odnose s tujino in dogovori o zadolževanju v tujini. Zasnova o delovanju deviznega trga, ki ie bila te dni v razpravi v zvezni skupščini, se bistveno razlikuje od zasnove, ki je bila izoblikovana v Sloveniji in izhaja iz temeljnih usmeritev zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih v tujino ter njihovega doslednega. uresničevanja. Zato slovenski gospodarstveniki predlagajo samoupravno povezovanje delovnih organizacij neposredno preko poslovnih bank in v SISEOT. l. Bogataj ČASOPIS GLAS V VSAK GORENJSKI DOM --->s> naročam glas Ime in priimek: .......................................................................... Stanovanje:..................... Naš naslov je: ČP Glas 64000 KRANJ Moše Pijadtja 1 Pošta:........................................................................................... (tel.23-341) G Lr AS 8.STRAN Gorenjska izgublja goste Lani je bilo na Gorenjskem za 4 odstotke manj turističnih nočitev kot leto prej — Šepa izven-penzionska ponudba — Zimski meseci ugodnejši — Turizem in gostinstvo sta nizko akumulativna Kranj - Lani je Gorenjsko obiskalo 560.000 gostov, ki so ustvarili 2 milijona nočitev ali za 4 odstotke manj kot leto poprej. Na manjši turistični promet so vplivali izključno le domači gostje, saj jih je bilo za 10 odstotkov manj, medtem ko je bilo tujcev za 7 odstotkov več. Ti podatki in zaostajanje turističnega prometa so enaki republiškim rezultatom, ob tem pa je treba poudariti, da je bilo na Gorenjskem veliko manj domačih gostov in precej več tujih. V turističnem prometu Slovenije delež Gorenjske torej pada. Vzroki, da je na Gorenjskem manj turistov, so predvsem v premajhnih turističnih zmogljivostih, še bolj pa v nezadovoljivi ponudbi pri izgradnji dopolnilnih tunstičnih zmogljivosti kot so zasebne sobe, privatni penzioni, kampi, počitniški in planinski domovi. Gorenjska je s svojimi 22 odstotki prenočitvenih zmogljivosti Slovenije ustvarila 24 odstotkov slovenskega turističnega prometa, medtem ko v osnovnih prenočitvenih zmogljivostih razpolaga le s 17 odstotki republiških kapacitet, ob tem pa so ti obrati ustvarili 20 odstotkov doseženega prometa slovenskega hotelirstva. Izkoriščenost hotelskih zmogljivosti Gorenjske je tako nekoliko višja od slovenskega povprečja. Inozemski gostje pa na Gorenjskem bivajo znatno manj časa kot pred leti, domači pa ostajajo nekoliko dlje. Vse to kaže na to, da je naša izvenpenzionska ponudba preskromna in da gosta nikakor ne znamo zadržati, če se že odloči, da preživi dopust na Gorenjskem. Med pomembne ugotovitve sodi tudi to — kot ugotavlja medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko — da imamo danes na Gorenjskem kar 60 odstotkov turističnega prometa, ki ga ustvarimo s prenočitvami domačih gostov, medtem ko je bilo pred desetletjem idealno razmerje: polovico domačih in polovico tujih gostov. Turistične zmogljivosti bi zatorej morali bolj prodajati in poskrbeti za kvaliteto. Boj pa bo seveda izredno trd, saj so stroški poslovanja gostinstva precej narasli in je tako, konkurenčna sposobnost iz leta v leto nižja. Visoki stroški poslovanja se odražajo v visokih cenah gostinskih storitev, kar zmanjšuje povpraševanje in izkoriščanje hotelskih zmogljivosti. Zgovoren je podatek, da gre upadanje turističnega prometa v celoti na račun zmanjšanja prometa v hotelskih obratih. In še to: hoteli radovljiške občine so imeli za 12 odstotkov manj prometa, hoteli jeseniške občine za 8 odstotkov, kranjske občine za 6 odstotkov, škofjeloške občine za 13 odstotkov in tržiške občine za 28 odstotkov. Rudnik mletje kaolina mora preseliti Družbeni svet je imel težko delo, ki pa je vendarle prineslo zaključke, iz katerih lahko na kratko povzamemo: dobri obeti za Graditelja, slabši za Rudnik kaolina. SGP Graditelj je za sanacijo usedalnih bazenov že dobil lokacijsko dovoljenje, v obravnavi je zazidalni načrt za proizvodne obrate. Več zapletov je (bo) okrog Rudnika kaolina Črna, ki želi lokacijo za predelavo kalcita v Stahovici. Problem je zavozlan tako trdno, da ga bo zelo težko povsem razvozlati. Nedvomno bo potrebna krepka mera medsebojnega razumevanja, trezna razsodnost in seveda dejanja, ne obljube. Ne nazadnje, tudi učinkovitejše delo družbenopolitičnih organizacij, ki so doslej takorekoč stale ob strani. Krajani so razburjeni. Rudnik kaolina v Stahovici že leta in leta izpušča strupeni prah, ki belo barva okolico in Kamniško Bistrico ter greni krajanom vsakdan. Neznosni prah je vzdušje v kraju privedel do vrelišča. Zdaj odklanjajo vse po vrsti, tudi tisto, kar je dobro. »Pozabili« so celo, kaj vse je že Graditelj naredil za kraj. Razburjenju botruje strah, da bo neznosni prah ostal, da ga bo z dograditvijo rudnika le še več. Soglasje k lokaciji jim je kot poslednje orož- je, aa onesnaževanju okolja enkrat vendarle naredijo konec. Ob vsem tem je kar ironično dejstvo, da je kamen spotike mletje kaolina in ne predelava kalcita, za kar želi imeti Rudnik lokacijo. Će bi pri mletju kaolina uporabili sodobnejšo tehnologijo, prahu ne bi bilo. Ce bi mletje kaolina preselili, bi bil odpravljen največji vzrok zapletov. Toda Rudnik čaka, čeprav je izvrSni svet kamniške občinske skupščine že lani terjal, da ga mora preseliti do konca preteklega leta, pri svojem sklepu pa vztraja še danes, ne postavlja nobenih novih rokov, ker je preselitev neodložljiva. Analize so pokazale, da je v gospodarskem, ekološkem in prostorskem pogledu možno dograditi in povečati zmogljivosti predelave kalcita v Stahovici. Pozitivno oceno sta dala tudi Institut Jožef Štefan in Zavod za varstvo pri delu, ne nazadnje je lokacija predvidena tudi z noveliranim urbanističnim načrtom. Najnovejše meritve kažejo, da je kalcitovega prahu zelo malo, da je neškodljiv. Toda kako prepričati krajane, ki imajo tako grenke izkušnje s kaolinom. Z Rudnikom, ki tudi zdaj, ko mletje kaolina mora preseliti, tega ne naredi. Nedvomno bi bilo to dejanje, ki bi bistveno prispevalo k razrešitvi problema. M.Volčjak Dobra zimska sezona Letošnja zimska sezona obeta dober turistični začetek, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi vložili vseh naporov za čimboljšo poletno turistično ponudbo, še posebej, ker bo manj kongresnega in seminarskega turizma. Število vseh prenočitev je januarja in februarja kljub manjšemu prometu v bohinjskem turizmu poraslo za 16 odstotkov in sicer v jeseniški občini za 34 odstotkov in v radovljiški občini za 3 odstotke. Na območju Bleda je bilo za 28 odstotkov več nočitev, še občutnejše zmanjšanje pa je zabeležilo vse radovljiško območje — za 43 odstotkov manj nočitev. Največ je bilo pozimi na Gorenjskem domačih gostov, za 20 odstotkov več, število prenočitev tujih gostov pa se je za odstotek znižalo. Pozimi je bilo dovolj snega, na povečan promet pa je vplivala izgradnja drsališča na Bledu, več turistično-kul-turnih prireditev, večja ponudba smučišč za penzionske goste, več propagandnih edicij in ne nazadnje: domači gostje se vedno bolj odločajo za svoj letni dopust tudi pozimi. Ce se še enkrat ozremo na lanske rezultate, ko je bilo na Gorenjskem za 10 odstotkov manj turističnega prometa, obenem tudi ugotovimo, da slabši rezultati niti niso tako vplivali na finančne rezultate panoge — predvsem zaradi devalvacije dinarja. Ob primerjanju podatkov z gospodarskimi rezultati je viden razkorak: turizem in gostinstvo sta nizko akumulativna in kažeta slabo reprodukcijsko sposobnost. Odraz tega stanja so nizki osebni dohodki - najnižji na Gorenjskem in s tem odhajanje kadra drugam. Že lani je bila opazna rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, z nadaljnjo rastjo cen pa je vsekakor vprašljiv finančni uspeh gostinstva letos. Nedvomno bo učinek devalvacije dinarja tako izo- 8taL D. Sedej Kranj — Pred dnevi je trgovina Merkur v Globusu pripravila demonstracijo uporabnosti JUB barv in ometov, ki jih izdeluje JUB Ljubljana, Dol pri Ljubljani. Plesakarji so prikazali nanašanje plastificiranih fasadnih ometov ter uporabnost barv za. zunanje in notranje stene. Pri Merkurju v Globusu bodo te barve in omete imeli stalno na zalogi, za večje količine pa sprejemajo naročila: rok dobave je 10 do 14 dni. Kot kaže, je bilo med mimoidočimi za uporabo teh bari in ometov, kijih sicer ljudje že precej poznajo, nekaj pa je tudi povsem novih, veliko zanimanje. Saj so to barve, s katerimi zlahka obarvaš stanovanje, četudi nisi pleskarski mojster. — Foto: M. Ajdovec Soteska pri Nomnju - Železniško progo v Soteski so vedno zaspi snežni plazovi, zaradi tega pa je prihajalo do pogostih zamud tauV Vse nevarne dele proge nameravajo zavarovati in zato dthć Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana grade galerij*, pr# katerih bodo snežni plazovi zdrknili čez progo v Savo Bohinjko * Foto: B. B. Skupščina o programu Vodovodni stolp — Predsednik Mirko Galičič je sklical za ponedeljek, 20. aprila, ob 18. uri v sejni sobi domplana 7. zasedanje skupščine krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Najpomembnejša točka dnevnega reda bo sprejem letošnjega delovnega programa krajevne skupnosti in njenih organov. Razvijanje samoupravljanja in delegatskih odnosov je prva naloga krajevne skupnosti Vodovodni stolp in njenih organov. Drugo področje delovanja je komunala in urejanje okolja. Na tem področju nameravajo letos urediti poslovne prostore pri Vodovodnem stolpu in na Rupi, vzdrževati okolje, zelenice in zelenje, v Šorlijevi ulici namestiti javno telefonsko govorilnico, prestaviti spomenik padlim v Šorlijevem mlinu na prvotno mesto, reševati prometno problematiko in problematiko cestnoprometne signalizacije, napeljati 45 telefonskih priključkov na Rupi in v soseski urediti kanalizacijo, dokončati ulico 31. divizije in sprotno čistiti zelenice in potok Ru-povščico. Pomembno in zahtevno področje delovanja krajevne skupnosti je socialnjo področje tudi zaradi sestave naselja, prav tako pa tudi kultura, prosveta, šport in rekreacija. Stalna je naloga vzdrževanja otroških igrišč in prirejanja najrazličnejših proslav in prireditev, še naprej nameravajo krajane vzpćd-bujati k rekreaciji, med posameznimi soseskami pa uvesti športna tekmovanja. Za Vodovodni stolp pomembno področje je varstvo interesov potrošnikov. Med letošnje naloge so zapisali povečanje prodajnih prostorov v trgovini Oskrba, popravilo pa bo potrebno tudi v osrednjem potrošniškem centru. Zanimiva je pobuda za postavitev manjše tržnice. Svoj program dela so že pripravili tudi komisija za informativno dejavnost in komisija za požarno varnost. Najmanj štirikrat letno bi pri Vodovodnem stolpu izdali glasilo, ki je že doslej naletelo pri ljudeh na ugoden odmev. Marsikaj bo treba narediti še pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. J. Košnjek Oktobra bo Gorenjska gostitelj XII. občnega zbora geografskega druidi Slovenije Geografi o Gorenjski Ni odveč poudariti, da dobiva geografija v svetu, pa tudi pri nas, vse večji pomen kot družbena znanost, ki s svojim kompleksnim proučevanjem prostora potrjuje svoj obstoj, razvoj, pa tudi ugled kot znanstvena disciplina. Prav zato ni slučaj, da srečujemo poleg geografov, ki delajo v šolah kot pedagoški delavci, tudi geografe — strokovnjake, zaposlene v drugih družbenih ustanovah, ki imajo opravka z urejanjem prostora oziroma proučevanjem drugih pojavov v spreminjajočem geografskem okolju. Letošnje zborovanje slovenskih geografov sovpada z letom, ko sprejemamo srednjeročne plane razvoja, v katerih namenjamo posebno mesto tudi jmanstveno-raziskoval-nemu delu, ki naj predvsem prispeva k smotrni izrabi naravnih in družbenih potencialnih virov. Tudi geografska znanost je tista, ki s svojimi metodami merjenja, ugotavljanja in primerjanja posameznih pojavov v določenem geografskem okolju lahko mnogo prispeva k smotrni izrabi teh potencialnih virov, ne da bi bilo pri tem načeto zdravo okolje človeka tudi takrat, ko gre za morfološke in vsebinske spremembe prvobitnih elementov tega okolja. Gorenjska, ki bo predstavljena na XII. občnem zboru slovenskimi grafov, je ena izmed regij. bjL slovenske razmere ob induatirL ciji že zelo zgodaj doživljali^ dokaj dinamično preobrazbo** živela svoj stadij zrelosti, ki V PROIZVODNJI ^au« Pogoj: — dokončana osnovna šola, — šest mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo v trajanju enega meseca Vsa objavljena dela in naloge se združujejo za nedoločei polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema sektor Kemične tovarne Ezoterm Kranj, Struzevo 66 15 objavi. 3. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o TOZD Zdravstveni dom Bohinj b. o. Bohinjska Bistrica, Triglavska IS razpisuje po sklepu zbora delavcev prosta dela in nalog* INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA vodje temeljne organizacije Kandidati morajo poleg: splošnih nocoiev ter nocoiev z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini ca, izpolnjevati še naslednje: — zdravnik specialist ali zdravnik, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki, — družbenopolitične in moralne vrednote. Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 let. ' Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dok izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na Zdravstveni dom Bohinj, Bohinjska Bistrica, Triglavska™ oznako »Razpis za I PO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po potek za sprejemanje prijav. * r^alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih jih ter sklepov razpisne komisije, prosta dela in s posebnimi pooblastili v TOZD Sestavljivo pohištvo VODENJE TEHNIČNE PRIPRAVE DELA Za navedena dela in naloge je pogoj za zasedbo: — visoka ali višja izobrazba lesne ali organizacijske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj visokega ali višjega nivoja na opravilih t lesni stroki, — organizacijske sposobnosti ter sposobnosti komuniciranja, vodena in dela z ljudmi. Mandat za objavljene naloge traja 4 leta. Kandidati naj rtrMjafr svoje ponudbe z dokazili (diploma, življenjepis, opis dosssiah ga dela) v 15 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov Alplea, industrija pohištva fnltasiij, kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. Kandidati bosa a izidu obveščeni v 30 dneh. jTO, 17 APRILA 1981 11 .STRAN G LAS 24. aprila odvoz odpadkov Irut) - Samoupravna komu-*JaJ interesna skupnost, krajevne spusti mesta Kranja in Turistični drufcvo Kranj pripravljajo za *>< 24. aprila, odvoz odpadnega Vr-Tiega materiala. Zato pozivajo ■ ane Kranja, da vse, kar ne V več in jim dela napotje -E vadbenega materiala in ke-^ - postavijo večer prej pred JJarfcona vidno mesto tako, da bodo !%uoalni delavci predmete lahko n dosegli. sate predmete in papir pri-h. - ločeno, poleg drugega ma-'sil ^ bo v vsakem vremenu in bo v Srečanje starejših občanov Bukovica - zacija Rdečega Bukovščica je skupnostjo in organizacijami. Krajevna organ i-križa Bukovica — skupaj s krajevno družbenopolitičnimi kulturno-umetni- ^to8 poleg vseh mestnih ulit :di Kokrico. I letos se bo v to očiščevalno vključila mladinska organi mladinci bodo namreč tisti pred odvozom odpadnih ma-• prečesali tudi gozdove in u okoli Kranja in odpadne 'vlekli oziroma pripeljali na mesta, prav pa bi bilo, da bi l več krajanov odzvalo tej n v njej pomagalo po svojih m škim društvom in solarni na Bukovi ci in Bukovščici pretekli teden pripravila v domu na Bukovici 1. srečanje občanov, starejših od 80 let. Srečanja se je udeležilo 21 krajanov od skupno 39 vabljenih. Med njimi je bila najstarejša Jerica Bernik i/ Bukovščice. Na kratko bi želel predstaviti visokega, vzravnanega, petinosem-desetletnega .Janeza Rihtaršiča iz Bukovice. Povedal je, da je v šolo hodil v Skofjo Loko, vsak dan peš. Na Bukovici šole še ni bilo. To so bili hudi časi in si jih ne želi nazaj. Pozneje je delal kot drvar polnih 20 let, nato pa je začel trgovati z lesom. Imel tudi nekaj zemlje, kar je bilo dovolj, da je lahko preživljal sebe in družino. Tudi vojne vihre mu niso prizanesle. Bil je v partizanih, kjer je izgubil tudi sina. Hčerko mu je vzela bolezen in je tako ostal sam Z ženo. Pravi, da ga je življenje za marsikaj prikrajšalo, le zdravje ga še nikdar ni izdalo. 105 V naslednjem primeru, diagram 186 (VEREZJUK -IZNJIN; ZSSR. 1977) je beli na izredno zanimiv način izrabil slabost polja d8. Kombinacija je razmeroma zahtevna in sestoji iz več kombinacijskih elementov. Črni se je vdal. Na 5. ... De5: sledi 6. Td8 mat. Po 5____ Le7 6. Dc7: Lg5:+ 7. Kbl je črni povsem izgubljen. 1 i A 1 W i A & Diagram 186 1. Sc7+M Polje c7 je zelo pogosto mesto, s katerega napade skakač kralja na izhodiščnem položaju. V tem primeru pa gre v bistvu za usmerjanje dame na polje c7. kar omogoči belemu tekoče nadaljevanje kombinacije. 1. ... Dc7: 2. Se€: Skakač s tempom odpira linijo e. Sedaj ne gre fe6: zaradi 3. De6: + z matiranjem. 2. . . - De5 3. Sc7+!! Pri tej potezi gre za uklon dame z linije e. Izsiljeno se odpre linija e in v igro vstopi bela dama. 3. ... Dc7: 4. De2+ Se5 5. De5: +! ZGODE IN NEZGODE POLJA n V začetni poziciji je ob kralju najobčutljivejša točka polje f2 oziroma pri črnem f7, ki je pogosto tarča otvoritvenih napadov. Vendar pa vsak napad na to točko ni zmagovit, kar dokazuje tudi naslednja partija (HOFFMAN-PE-TROV; Varšava, 1844). L »4*5 2. Sf3 Sc6 3. Lc4 Lc5 4. c3 SflB 5. d4 ed4: 6. e5 Se4 (Boljše je 6.... d5!) 7. Ld5 Sf2: Udar na občutljivo točko f2. Vendar žrtev ni neoporečna. 8. Kf2: dc3:+ 9. Kg3 (Nepotrebno. Vsekakor je boljše 9. Kfl) cb2: 10. Lb2: Se7 11. Sg5? (Odločilna napaka, ki jo črni izkoristi in izvede briljantno kombinacijo.) Nastal je položaj na diagramu 187. Res sta oba z ženo še čila in zdrava in dobre volje sta bila na srečanju in oba sta dejala, da si želita takšnih srečanj. O današnjem času pa pravita, da bi morali mladi imeti več spoštovanja do starejših. Da so pripravili srečanje, gre zahvala članom krajevne organizacije RK Bukovica, predvsem pa predsednici Ivanki Eržen. L. Lovrenčič DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 18. aprila, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo.odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krva-Cerklje, Hrib, Preddvor, KoČna Zg. Jezerko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila: — diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, vse ostale trgovine pa bodo odprte od 7. do 19. ure: PC Klanec, Kranj, Likozarjeva 12, SP Pri nebotičniku, Kranj, Stošičeva 1, Samopostrežna prodajalna PLANINA, Zupančičeva 17, PC Britof pri Kranju. V nedeljo, pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj; od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 18. aprila bodo odprte v ostalih občinah naslednje trgovine: JESENICE Delikatesa, Kasta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa, poslovalnica 2 Titova 58. SKOFJA LOKA Market Novi svet. II Att*: I u JU ■ A a a Diagram 187 ▼ji K TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 50 do 60 din, špinača 80 din, cvetača 60 din, korenček od 32 dO 40 din, česen od 50 do 60 din, fižol od 60 do 70 din, pesa 20 din, kumare W) din paradižnik 100 din, slive 60 din jabolka od 20 do 22 din, hruške 40 din, čebulček 100 din, pomaranče *dm, limone 50 din, ajdova moka oO din, koruzna moka 20 din, kaša 65 din surovo maslo 280 din, smetana 58 din, skuta 120 din, skladko zelje 30 din, kislo zelje 35 din, kisla repa 30 din, klobase 50 din, orehi 280 din, jajčka 5 din, med 140din. JESENICE Solata od 30 do 40 din, špinača 30 din, cvetača 50 din, korenček 30 din česen 70,90 din, čebula 25,30 din, fižol 70,50 din, paradižnik 100 din, slive od 54 do 63,60 din, jabolka od 22 do 24 din, hruške 48 din, grozdje 25 din, pomaranče 41 din, limone 47,20 din, ajdova moka 50 din, koruzna moka 17 din, kaša 20 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82,30 din, skuta 66,40 din, sladko zelje 40 din, kislo zelje 17,80 din, kisla repa 14,90 din, orehi 317,40 din, jajčka od 5,40 do 6 din, krompir 13,45 din. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (72. zapis) Moram pa brž k prejšnjemu zapisu dodati: Brezničani tudi pred Christianovim »revolucionarnim posegom« (prenosom farnega sedeža z Rodin na Breznico in zidanjem nove, sedanje cerkve) niso bili brez svoje cerkvice. Resda je bila bolj majhna in le rodinska podružnica, postavljena pa visoko v skalnat breg nad vasjo. Kaj je vodilo župnika (ali domačine?) da so staro cerkvico opustili, zvemo iz naslednje pripovedi: SELITVE LESENE SOBE Ob zidanju nove cerkve na Breznici so naredili to napako, da so podrli cerkvico sv. Lovrenca. Cerkvenik ne more hoditi gori vsak delopust zvonit, so dejali in sklenjena je bila sodba. Ta podružnica je bila namreč prav gori med skalami tako poetično postavljena, da ji je glede lege težko dobiti kaj podobnega. Soho sv. Lovrenca so postavili v Zabreznici ob veliki cesti v znamenje. Svetnik gleda sedaj gori proti svoji nekdanji cerkvici, od koder je gledal poprej doli. Na Bregu pa stoji cerkev sv. Radegunde. Sv. Lovrenc in sv. Radegunda sta v ljudski govorici brat in sestra. Zato o sv. Lovrencu in o sv. Radegundi (godova sta blizu vkup) letajo ponoči svetinje od sv. Lovrenca skal doli na Breg k sv. Radegundi in z Brega k sv. Lovrencu nazaj. Tako si ljudstvo s pobožno pravljico razlaga utrinjanje zvezd, ki se vrši vedno o tem času.« Tako dobesedno piše v letu 1897 zgodovinar in potopisec Jožef Lavti-žar. — Danes je lesena soha sv. Lovrenca primerno restavrirana in postavljena nad stranski oltar v brezniški farni cerkvi. Morda previsoko, da bi bila bolj opazljiva. Ostari cerkvici pričale še nekaj zidov, na katerih se je ustavil zob časa. Morda bodo razvaline kdaj še konservirane (za silo ohranjene, utrjene z vezivom?). Kako je sedaj s tistimi utrinki-svetinjami, ne vem. Četudi zgodba seve ne more biti resnična, toda vsaj lepa, mična je! (Lahi poznajo rečenico: »Če že res ni, je pa lepo izmišljeno!« Svetnik Lovrenc je bil mučenec. Usmrtili so ga na okruten način: pekli so ga na ražnju (zato ga upodabljajo z ražnjem ob strani). Velja pa za priprošnika siromakov, kuharjev in pogačarjev (morda je kaj v zvezi s • svetnikovim imenom tako čest gorenjski priimek Pogačar in Pogačnik? Ime samo, Lovrenc, Lovro, La-vrencij, Lovrenc pa pomen ja v svetniškem slovarju »z lovorom ovenčani«. In še to: Lovrenčev godovni dan (10. avgust) velja med ljudstvom za zadnji dan leta (t.j. poletja)! S prvim hladom se že napoveduje jesen — zato so prav na ta dan vezana nekatera kmečka opravila in vremenski reki. Sale&to. - eC^a\{(?,^t. "mejite. t hrrfrhmo --^ iniTO) visu, aquilae, Ontfori eiquBitf>" ' Prtiton patreitfi Rectori paretiae Rodine i abanrio m(lMMl^ iuioruTn[AW $WX DIL pQ Vs obLalls MalorlrVs. fark Wml j crna plošča Zadnjič sem omenil črno marmorno nagrobno ploščo, ki je v spomin župniku Christianu vzidana v cerkveni notranjščini. Sedaj tako lepo oskrbovana plošča je prej prhnela zunaj, na brezniškem pokopališču. Šele leta 1951 jo je takratni župnik Valentin Toman rešil pred propadom s tem, da jo je dal kamnoseku obnoviti in potem vzidati v notranjo cerkveno steno. Danes lahko znamenito ploščo (katere pesniško besedilo nekateri pripisujejo celo Prešernovemu peresu!) predstavim tudi v podobi. K zadnjič objavljenemu pesniškemu, prostemu prevodu, moram zato zaradi poznavalcev latinščine dodati še dobeseden prevod napisa: »Saleziju, po rodu in po duhu Kristijanu, notranje bistroumnemu kot orlu, odličnemu govorniku, zvestemu pastirju, z grešniki potrpežljivemu, voditelju sprva fare Rodine, od leta 1783 do svoje smrti v starosti 74. let. Čreda ljubljena, dasi so mu ponujali odličnejša mesta, mu je bila dražja.« V zadnjem stavku, vklesanem po tedanji šegi v obliki kronograma, je skrita lestvica župnikove smrti, t.j. 1830. (To letnico najdemo, če razvrstimo z veliko pisana rimska števila po vrednostni vrsti, jin potem seštejemo in dobimo tako slikovito skrito letnico, v našem primeru torej: nnn MDCCLLXVVVIIIII = 1830 KAĆA IN GOLOB Vnotranjščini brezniške cerkve je vzidana še druga spominska plošča - le-to je bržčas v zahvalo svojemu pomočniku pri zidavi nove farne cerkve namenil župnik Christian sam, v zadnjem letu svojega življenja. Plošča ima latinski napis. Pomeni pa: Jožef Pogačar, zlatomašnik, kača in golob, moder v strahu božjem, umrl 1. 1829, star 71 let. - (Tak naj bi bil pravi duhovnik: previden, buden kot kača; krotek in preprost kot golob.) Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski V »Gospod, rečem vam, ne morite me,« pravi cigan, »če Vt take namene, sicer vas Turki poda vi jo.« In pokazal * unaspljlrlm možem opatov prstan in pismo. Kozjak Slafi ostale, ker meni, da mu bo mož na samem le kaj Višal o sinu. Cigan mu najprej pove o Petrovem Nfcssi, da bi njega, Samola, kot edino pričo svoje spravil s sveta. Nato nestrpnemu Marku obljubi, S§a prav gotovo videl sina. »Vaš sin je poveljnik ja-Varjer pod obzidjem.« Marko je ostrmel nad veselo, Ništrgrozno novico. 185. »Če mi to omogočiš, človek božji, dobiš vse, kar hočeš,« komaj izgovori Marko. »Sicer pa poj de m sam v turški tabor. Našel ga bom tam, nato pa lahko umrem.« »Umorijo vas, preden ga boste videli. Zato imam jaz drugačen predlog: pojdite raje še to noč z menoj na Kozjak, kjer dobite morda že tudi svojega krivega brata, jaz pa vam pripeljem janičarja, krotkega ko jagnje. Sicer moram pozabiti, da ste mi sina pobili,« pri tem cigan nagrbanči čelo, »ali maščeval sem se dovolj in vašega brata moram potlačiti.« 186. »Prijatelj,« reče menih otožno, »nisem ti mislil nič hudega storiti, če pa sem ti v jezi res, sem se za to pokoril in povrnil ti bom, kar se bo dalo, če izpolniš obljubo.« Poleg Turkov, ki so trdno obkolili samostan, pa so v klošter držala še majhna podzemeljska vrata iz velikega vrta. Nihče ni vedel za ta vhod, razen opata in nekaterih zdaj že mrtvih menihov. Cigan pa je zvedel za ta vhod od opata, ki mu je bilo veliko do tega, da se ljudje in imetje rešijo iz kloštra v primeru prehudega turškega napada. O L, A S12.STRAN Naselja se širijo, vode pa ni PETEK, 17 APRILA V vsej Upniški dolini, tudi v krajevni skupnosti Srednja Dobrava hudo primanjkuje vode — Dostava pošte: le trikrat tedensko — Ponovni samoprispevek za napredek kraja Rok Gašpcršič, predsednik sveta krajevne skupnosti Srednja Dobrava Srednja Dobrava - V krajevni skupnosti Srednja Dobrava, ki vključuje naselja Lipnica. Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava ter Mišače živi 400 prebivalcev. Ze leta 1976 so se krajani odločili, da s samoprispevkom rešujejo najbolj pereče krajevne probleme, predvsem poskrbijo za razširitev cest, pokopališča, za razstvetljavo in so tako zbrali milijon 900.000 dinarjev. S tem denarjem so zgradili štiri kilometre cest, napeljali razsvetljavo zgradili.nov most čez Lipnico in pokopališče ter razširili cesto Mišače —Otoče. A ne le z denarjem, krajani Srednje Dobrave so veliko dela opravili prostovoljno, z udarniškim delom ter s prispevki v materialu. Za betonski most čez Lipnico so porabili 100.000 dinarjev in ga seveda postavili večinoma z lastnim delom — veljal bi najmanj petkrat toliko, če bi ga gradili delavci gradbenega podjetja. Filip Sitar, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Letos so se ponovno odločili, da razpišejo referendum za krajevni samoprispevek. Krajani so ponovno dokazali svojo visoko zavest in željo, da pomagajo pri hitrejšemu razvoju kraja in so se referenduma udeležili domala vsi. Odločili so se, da za aktualne krajevne probleme namenijo krajevni samoprispevek, vrednost vseh nalog v programu pa je 3 milijone 800.000 dinarjev. Le del denarja bodo zbrali iz drugih virov V petih letih bodo tako zbrali L milijona 200.000 dinarjev in tako bo vsak krajan v petih letih prispeval 50.000 dinarjev. 2 Krajevna skupnost Srednja Dobrava je precej oddaljena od prometnih zvez, krajani pa se vsak dan vozijo na delo v Iskro Lipnica, v Plamen, v Iskro Otoče, otroci pa obiskujejo osnovno šolo v Lipnici. Razumljivo je, da imajo zato precej težav s prevozom, še posebej otrok, pozimi pa, s pluženjem. Lani so sami organizirali pluženje, tako, da zdaj pozimi ni več takšnih težav kot pred leti. Ceste tudi redno posipajo. Precej uspeha so dosegli tudi z napeljavo telefonskega omrežja, saj so krajani prispevali po 18.000 dinarjev in lani v dveh do treh mesecih dobili v krajevno skupnost 58 telefonov. Joža Babic, predsednik komisije za komunalno dejavnost Krajani so resnično izredno marljivi — vsa polja v vseh naseljih so vzorno obdelana, saj se večina še ukvarja s kmetijstvom. Velik problem pa je pomanjkanje vode, saj občasno zapirajo dotok vode na Dobravi in Lipnici. Zajetje ie premajhno, še posebej, ker je vedno več stanovanjskih hiš, še posebej v Kamni gorici. Vsa lipniška dolina ima . stalne težave z vodo — urbanisti so načrtovali večja naselja, pri tem pa so pozabljali na vodovodno omrežje. Problem bi morali zato kar najhitreje rešiti, z zajetjem v Kropi. Krajani se precej jezijo tudi zaradi dostave pošte, saj prihaja pošta le trikrat tedensko — dnevni časopisi postajajo nezanimivi. Kljub številnim delegatskim vprašanjem ostaja vse po starem. V krajevni skupnosti izredno prizadevno delujejo društva in organizacije, tako gasilsko društvo, ki si je ne zgradilo svoj dom, v vsaki vasi imajo požarni bazen, športno društvo, ki je vedno bolj aktivno. Šestdeset članov krajevne organizacije ZZB NOV vzorno skrbi za pet spominskih obeležij poleg glavnih spominskih obeležij. Redno sodelujejo pri počastitvi spomina dobravksega učitelja, komunista in revolucionarja Staneta Žagarja. Delegacija krajevne skupnosti za zbor krajevnih skupnosti je bila vedno izredna aktivna. V zboru krajevne skupnosti so delegati s Srednje Dobrave posredovali najbolj aktualna vprašanja, ki tarejo krajane vseh naselij. Tako so že večkrat postavili delegatsko vprašanje o dostavi pošte, o problemih vode in o kreditih in garancijah, ki bi jih radi za položitev asfalta. Tudi trgovina, ki jo imajo, je premajhna: poskrbi sicer za zadovoljivo osnovno oskrbo, vendar morajo po vseh drugih nakupih v Radovljico. Vodja splošne delegacije Lovro Kozjek meni, da v skupščini prisluhnejo vsem krajevnim težavam in poskušajo v okviru možnosti pomagati pri reševanju problemov. Zdaj so dobili zagotovilo, da bodo problem vode — letos so bili skoraj dva meseca brez redne pitne vode — v tem srednjeročnem obdobju rešili. Tudi zato, ker imajo vašča-ni še vedno precej živine in domala v vsakem hlevu mukajo krave, pa jih v Savi vendarle ne morejo napajati. Ko zdaj namenjajo del denarja iz samoprispevka za vračanje kreditov za dela pri asfaltiranju, za ureditev pešpoti in za začetek gradnje mrliške vežice, za športno igrišče in za urejanje doma, ki so ga pred leti postavili s prostovoljnimi deli, se zavedajo, da bodo tudi v prihodnjih letih morali marsikaj napraviti v znoju lastnega obraza in z žulji lastnih rok. Le tako bodo naselja krajevne skupnosti Srednja Dobrava še lepše urejena, še privlačnejša, krajani pa imeli še boljši družbeni standard. D. Sedej I Krajani so sami zgradili gasilski dom, v vsaki vasi imajo bam vodo, gasilsko opremo, gasilci pa se aktivno vključujejo v pregnan? dejavnost. Bled — Pionirji blejskega zdraviliškega turizma Arnoldu Rikliju so v blejskem zdraviliškem parku postavili lepo obeležje ob 125-letnici naravnega zdravilnega zavoda na Bledu. Obeležje mu je postavilo Turistično društvo Bled. - Foto: M. Ajdovec mous mu 115 J •• i J 6 4 0» in i?T*>Ci 1S4> - S»8f5 alpina. žiri ■si Vsa polja so v krajevni skupnosti Srednja Dobrava vzorno obdelana, okolje pa nadvse čisto. — Foto: D. Sedej za tri m trening šport za trim trening šport ii.nrniLn ini 13.STRAN G L, A Sedem se jih vsak dan avsti po bližnjicah in stezah z Ožbolta nad Zaiincem do Bodo vel j-š* pape, kjer jih pri Sunisu počaka šolski ivtobus. osem pa na drugo stran v dolino Hrastnice. Petnajst šolarjev je v tem samot-kraju, ki je komaj uri peš hoje odda-od Škofje Loke pa mnogo manj kot marsikatera boli oddaljena v selškem ali poni hribovju. Sa-kmetije so raz-po pobočju, ki m bo pravkar razcvetela in zlasti v zadnjem hm prihaja sem vedno ni nedeljskih izletnikov, saj tod mimo vodi oiantnska pot proti Cmemu vrhu. Pa tudi na Ožboltu je vrsta ummivosti, ki jih ne uie prezreti. Nad bodoveljsko grapo leti obsežen Preseč-Otkov grunt, ki mu je bila v loškem gospostvu naložena skrb za gra-fcHnske gozdove in je bil tako oproščen tlake, na Ujvsiern koncu -pa stoji cerkvica od koder je lep razgled na poljan -»o, gorenjsko in ljubljansko stran, na Vol-benk. Skofjo Loko in Ssriko polje pa tudi atumnjost je vredna odeda V cerkvi so " dobro ohranje-freske Jerneja iz prezbiteru s i je iz leta 1527 ti« baročni oltar-Kopačevo hišo »ji spomenik Ko-materi, ki so jo 1942 na domačem Nemci pobili s kopiti. , Bernikova z je, najbrž nima ti časa za obču- PAVLA dovanje lepot svojega kraja. Ne vem, če se ji sploh zdi tam gori kaj posebno lepo. Letos zadnje leto vsako jutro hiti na šolski avtobus. Čez dva meseca bo namreč končala osnovno šolo in jeseni bo nadaljevala na srednji kmetijski šoli v Kranju. Tiha je in nič kaj zgovorna. Kratkih besedi. Drobna in nežna. Kmetijo imajo doma. Devet goved redijo in konja. Imajo traktor in priključke ter druge Kmetijske stroje, vendar se po bregovih ne da vsega opraviti s stroji. Pobočja je še vedno treba pokositi s koso, z grabljami obračati seno in grabiti. Tudi za vožnjo še velikokrat pride prav, da je konj še vedno v hlevu. Dobro ie treba zgrabiti in trdo delati, da se preživi. Sicer pa imajo v vasi že skoraj pri vsaki hiši avto in tudi televizor in cesta ie speljana na Ožbolt kar z dveh strani — iz Hrastnice in Bo-doveljske grape. Ne samo za traktor, tudi z avtom se da tja gor. Se Eravi, da so sedaj veliko liže šoli, trgovini in mestu. Odločila se je za kmetijsko šolo, vendar pravi, da bo doma najbrž prevzel brat. Zakaj se je torej ona vpisala na to šolo. Niti ne ve točno zakai in ne premišljuje, kje bo po končani šoli lahko delala. Dobro pa ve, da ji doma ni ostati. Da si mora pridobiti poklic. Zeli dol iz hribov. 2e prihodnje leto bo stanovala v Kranju. Dol iz hribov, v dolino, kjer so ravne ceste, kjer ni blatnih poti in kjer lahko dekle obuje tudi lepe čevlje, ne le guma-ric in tistih z nizko peto, so najbrž sanje mnogih deklet. Mogoče so Pav- line tudi. Premalo je zgovorna, da bi se razkrila v tistih nekaj minutah, kar sva se pogovarjali. Štirje otroci so doma. Najstarejša sestra ima 16 let, brata pa 14 in 7 let. Vesela je, ker jih je več. Drugače bi bilo dolgčas. Hiše, kakih dvajset jih je, leže na slemenu, so zelo redke, pet do deset minut hoje je od soseda do soseda. Zato bi bilo dolgčas, če bi bila sama. Tako pa ima vedno družbo. Petnajst let je Pavli in vpisala se je v kmetijsko šolo. Ne premišljuje še, kaj bo po končani šoli, kje bo delala, niti ne, kako bo v srednji šoli, ve pa, da kmetica ne bo. Vsaj zdi se tako. Ve tudi, da je šola stopnica v živjenje. To pa je za njenih petnajst let dovolj. L. Bogataj Skladnost med gibalnim in umskim razvojem Vsa šolska dejavnost — od nazornega zaznavanja, preko posplošenega mišljenja, do ohranjevanja podatkov v zavesti, temelji na enotni možgansko živčni dejavnosti. Gre za zapletene možganske impulze ali pobude, brez katerih ni nobenega življenjskega opravila. Pri pouku so značilni mirujoči — sedeči položaji, ki preprečujejo primerno dihanje in delovanje srca, kar povzroča slabo oskrbovanje možganov s kisikom in glukozo. Gibalna beda, značilna v šolskih klopeh, slabi možgansko delovanje. To zdavnaj znano dejstvo je danes še bolj utemeljeno, saj zmerno gibanje zagotavlja energijo umskemu delu, zdravje in kondicija možganov sta v zdravju in kondiciji vsega organizma. Intenzivno umsko delo zahteva povečan dotok krvi in porabo enrgetskih virov. Pri računanju, obnavljanju učne snovi in posebno pri preverjanju znanja se poveča količina krvi v glavi, dihanje in znojenje je skoraj tako izdatno kakor bi učenci upravljali težje fizično delo. To je videti po njihovih obrazih, slab zrak pa je značilna posledica šolskih in kontrolnih nalog. Umsko delo z neznatnim mišičnim naporom škoduje vsem. Se posebno pa mladim, ko jim šolanje že tako omejuje gibanje na prostem in jim stopnjuje mentalno obremenitev. Posledice takega stanja so znane, kondicija učencev peša, vse bolj je očitna utrujenost, učenci se hote izogibajo šolskih zahtevam. Pri njih se pojavljajo znaki živčne slabosti. Oče sovjetske fiziološke znanosti I.P.Pavlov je že zdavnaj dokazal, da možgani usmerjajo dejavnost notranjih organov, vendar še ni natančno poznal prehrane in presnove v možganskih celicah. Danes je znano, da nepravilna prehrana možganov slabi vzburjenje in zavrtio ter ruši ravnovesje teh dveh osnovnih dejavnosti ali procesov. Znano je, da kronična utrujenost možganov povzroča globlje in znatne motnje v krvožilju, prebavilih, presnovi, v žlezah z notranjim izločanjem in v mišičju. Zato se je proti pretirani umski utrujenosti potrebno postaviti po robu in jo preprečevati odgo vorno in zavzeto. Novejša spoznanja odkrivajo pomen in vpliv številnih sredstev gibalne omike na doraščajoči organizem, ki je temelj zdravega in vsestranskega razvoja mlade osebnosti. Pomembno je sorazmerje med gibalnimi pobudami, ki večajo učinkovitost učenja ali delovno storilnost izobraževanja, in med spominskimi obremenitvami in drugimi podatki. Poizkusi v tujini so pokazali, kako se pri učencih po zmernem plavanju, vadbi in igrah, ki so jih gojili nekajkrat tedensko, boljša pozornost. Ob povečani pozornosti sta se večala tudi obseg in vsebina pomnenja, umska prodornost in sposobnost mišljenja. Ta je pri dnevnem pouku počasneje upadala kot pri učencih, pri katerih je prevladovalo zavrto gibanje osredotočeno na delovanje možganov. Ob upoštevanju novejših dognanj napredna sodobna šola uresničuje take programe in poglede na vzgojo, ki odkrivajo moč uma, volje in gibal, pripomorejo k uspešni poklicni pripravi, prosvetlje-nosti, širijo izobrazbeno raven sedanjih in prihodnjih rodov. Jože Ažman Mohor - Gozdna pota so pod Spičastim hribom pri Mohorju tako razrita, da niti s traktorjem ni več moč voziti po njih. Koblarjevi u Strmite pri Bukovščici so svojo bukovino, ki so jo pred dnevi posekali za drva, spravljali domov kar po kranjski strani, čez Cepulje. Sploh pa kmete in gozdarje po loških hribih, pa tudi drugod čaka pri urejanju ^ potov še veliko dela. - Foto: D. Dolenc COSOJE N A REPORTAŽA SPOSOJENA RE PORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA Neokusna trgovina z lepoto seksa in malo nedolžnosti, r etiko talenta in inteligence pa mla-dostae svežine in izvirnosti, pomešano z rakun dihom škandala - to je recept za sesate, ki hočejo biti občudovane v nafsasVisrtlh letih. se pred tremi leti, v obdobju vlada-riae pUvolaaih manekenk kot sta Ckerjrl Tiegs ali Jean Shrimpton, rj»-roUske niso imele kaj početi. Danes m se na naslovnicah francoskega ■tfstins Vogue pojavljao skoraj iz-kjfsšao lepotice s temnimi lasmi. Čislan je naraven izgled, za katerega je potrebna poldruga ura ličenja, in klerao zdravje. Verjetno bo treba dolgo taka ti na vrnitev takoimenovane aspa-rafsfl mode, ki zagovarja bel, mlahav in brezobličen videz. Osemdeseta leta najavi ja jo prevlado izrazitih, svežih, klatila! h obrazov. Takega ima Brooke Shields, petnajst-letaa srednješolka iz New Jerseva, ki je postala ena od vrhunskih, torej tudi najbolje plačanih, modelov na svetu. Prod nedavnim se je vrnila iz Rima, kjer je predstavljala najnovejšo Valentinovo kolekcijo za pomlad, sklenila snemanje tvojega osmega filma »Endless Love« z režiserjem Francom Zefirellijem, občudovalci pa jo dobro poznajo tudi po aesani reklami za Calvin Klein kav bajke (»Bi radi vedeli, kaj je med menoj is aaojimi kal vin kami? Nič.«), v kateri ■Udoletna Brooke pojasnjuje, da ne sod spodnjega perila. Brooke Shields zasluži po 10.000 dolarjev na dan, v kratkem pa namerava podpisati mamljivo pogodbo za milijon dolarjev s tvrdko Calvin Klein, ki je menda z reklamo za kavobojke napravila odličen posel. Petnajst let je dokaj nežna doba. Večina manekenk, ki zdaj delajo skupaj z Brooke Shields, so v njenih letih marljivo hodile v srednjo šolo. Brooke pa je že prava veteranka. Njena kariera je bila od mladega skrbno načrtovana. Ko je bila stara do vet let, jo je ambiciozna mati, ki jo je še kot dojenčka vodila po fotografskih ateljejih, zrinila v film »Alice, sladka Alice«, z nepolnimi dvanajstimi pa je Brooke igrala mladoletno prostitutko v Mallejevem filmu »Sladka punčka«. Film je ustoličil modo zelo mladih modelov, oblečenih in našminkanih po vzoru odraslih žensk. No, Brooke Shields je nekaj povsem drugega. Eileen Ford, lastnica ene najbolj slavnih mane-kenskih agencij pravi, da Brooke deluje odraslo in tudi misli kot odrasla. Včasih pa vendarle izda svoja leta. Na revijah je sposobna napraviti grimaso aH zaviti z očmi ter s tem pokazati, da se počuti nekoliko neumno. Zaradi njene lepote in višine (178 centimetrov) ji neresnosti vsi radodarno odpuščajo. Strokovnjaki za lepoto ne morejo najti dovolj prikladnega izraza, ko opisujejo Brooke Shields. Primerjajo jo z Elizabet h Tavlor, ki ima tudi popoln obraz. Edina sporna točka so obrvi Brooke, ki bi jih nekateri radi stanjšali. Ali pa lahko ta popolna lepota tudi dobro igra? Režiser Malle jo je v filmu »Sladka punčka« dobro vodil. Slabo je igrala v slabem filmu o dvojici mladih na pustem otoku »Plava laguna«, verjetno zato, ker se je tudi počutila slabo. Končen odgovor bo dal Zefirellijev film, ki bo prikazan poleti. Slavni režiser meni, da je Brooke odlična in bi z njo rad čimprej začel nov film. Pripravljen ji je plačati milijon dolarjev in odstotek od dobička. In Brooke Shields zasebno? Med svojimi vrstniki je naravna, s sramežljivim nasmeškom podpisuje avtograme. Menda je bila iskreno navdušena, ko so jo v njeni zasebni šoli v New Jersevu izbrali za vodjo navijačic na beseballskih tekmah. To je največ, kar ameriška mladoletnica lahko doseže. Brooke živi z mamo v majhnem stanovanju na Manhattanu in v nekoliko manj skromni hiši v Nevv Jersevju, kjer ima dva konja. To je edino ogledalo njenega bogastva. V kratkem bo prišla v prodajo lutka Brooke Shields v naravni velikosti. Ta stari hollywoodski običaj je že skoraj izginil v pozabo. Od znanih lepotic zadnjih let ima lutko le Farrah Fawcett.' Brooke Shields se tega veseli, čeprav ji primerjava s Farrah Fawcett ni preveč všeč. Brooke Shields Nasi športni delavci Danijel Klemenčič: hala ne sme propadati JESENICE - Športno društvo Jesenice ima bogato in pestro športno zgodovino. Sport izvira te iz čssov Sokolov in to tradicijo ao nato po drugi svetovni vojni jeaeniiki športniki nadaljevali. V novi mandatni dobi temu športnemu kolektivu, ki združuje v štiri naj stih športnih klubih nad tri tisoč športnic in športnikov. Pred šestimi meseci so na redni skupščini za novega predsednika športnega društva Jesenice izvolili Danijela Klemenčiča. SD Jesenice ima v svojih vrstah štirinajst klubov. S katerimi športi se lahko ukvarjajo Jeseničani? »Športno društvo Jesenice združuje štirinajst klubov. To so sankači, smučarji v vseh treh smučarskih disciplinah, nogometaši, odbojka rji, košarkarji, igralci tenisa in namiznega tenisa, kegljači in kegljači na ledu, balinarji, plavalci in hokejisti Jesenic in Kranjske gore. V SD spada tudi delovna skupnost SD Jesenice, ki ima na skrbi vzdrtevanje športnih objektov in poslovanje vseh klubov. Za vso športno dejavnost in vzdrtevanje športnih objektov nam TKS Jesenice nameni 7.810 tisoč dinarjev. Od teh dotacij po ključu razdelimo 2.550 tisoč, ostanek gre za redno vzdrtevanje športnih objektov. Vsi klubi nato dodatno zbirajo sredstva za svojo dejavnost, saj je tega denarja, ki ga dobimo, premalo.« Največji uspehi klubov? »Vsekakor je največ dosegel hokejski klub, ki je letos osvojil te devetnajsti državni naslov. Visoko v slovenskem športnem prostoru kotirajo tudi odboj-karji, košarkarice, kegljači na ledu, uspetni pa so tudi sankači in kegljači. V samem jugoslovanskem vrhu so tudi jesenitki smučarji v vseh treh smučarskih disciplinah. Dobro igrajo tudi balinarji in veliko obetata tudi dva umetnostna drsalca. V porastu kvalitete je tudi spet namizni tenis in tenis. Da vsi ti lahko uspetno nastopajo in vadijo doma, imamo dobro vzdrževane športne objekte. Vendar so v teh klubih težave v vodstvenih kadrih. Ni prave povezave med množico jeseniških športnih talentov. Naša naloga je, da si prizadevamo dobiti dober vodstveni kader in trenerje.« Problemi? »Denarja za vse klube je premalo. Toliko, kot ga dobimo, bi potreboval smo hokejski klub. Deset let se ni naredilo koraka naprej v-športni hali. Pri tem hala propada. Na Jesenicah je se vedno miselnost, da je hala izključno namenjena samo za hokej in draanje. Mi se zavedamo, da to ni tako. To je športno kulturni objekt, ki pa je premalo izkoriščen. Da bi se razmere v hali popravile, smo te naredili prve korake. Iz športnega parka se je te izselila delovna organizacija Kovin. Gorenjka je naredila v hali restavracijo in obnovili smo garderobe. V načrtu imamo, da bi delovnim kolektivom prostore oddali za skladišča, zgornje prostore pa za pisarne. S tem bi delno pokrili halo. Ne vemo, kako bo z barvanjem konstrukcije. Potrebna je nova barvna prevleka. Zaceli smo že s kulturnimi prireditvami. To soboto že gostuje folklorna skupina T ah i ti. V načrtu imamo prireditve dvakrat mesečno. 21. maja bo koncert ansambla Avsenik. Del čistega dobička od toga koncerta je izključno namenjen za dograditev hale. Obiskovalci se morajo v hali počutiti kot doma. Upamo, da bomo tisoč stolov dobili že za koncert Avsenikov. Pri tej akciji so se izkazali, prvič, jesenitki obrtniki. Teh je dve sto osemdeset in vsak bo prispeval po en stol. Priškrtnilo nas je tudi združeno delo, saj ni več prispevne stopnje za vzdrtevanje športnih objektov. Tako smo ostali brez 2.500 tisoč dinarjev. Prav pri vzdrževanju športnih objektov smo po lanskih finančnih rezultatih v izgubi. Naredili smo že sanacijski načrt. Tega se bomo tudi držali. Da bo športni park tak, kot mora biti, ga tudi po načrtih urejujemo.« I). Humer Na Bledu gostujeta prvaka LESCE — Sobotno popoldne ho v telovadnici blejske osnovne šole za vse ljubitelje odbojke brez dvoma športni užitek, kakršnega bi si lahko le želeli. V goste prihajata osiješki Željezničar in novogoriški Merkur, ekipi, ki sta si / dosedanjimi ligaškimi nastopi že zagotovili prvo mesto v svojih konkurencah. Bodoča prvoligaša bosta nedvomno hotela dokazati svoje kvalitete tudi pred blejskim občinstvom in tako svoje tekmece premagati tudi na njihovem parketu. Blejci, ki so se posebej v spomladanskem delu prvenstva že nekajkrat izkazali z res vrhunskimi predstavami, bodo seveda proti uglednemu nasprotniku napeli vse sile, da bi mu prizadejali drugi poraz v prvenstvu. Trenutna forma Blejcev vsekakor opravičuje optimistične napovedi pred jutrišnjim srečanjem, zadnjim v letošnji ligaški sezoni. Po dveh zaporednih uspehih »drže« Blejci trenutno četrto mesto na prvenstveni razpredelnici I. B ZOL zahod. Blejke, ki so si že zagotovile obstanek v II. ZOL zahod, gostijo v .vojem sinjem nastoDU prvaka lige - novogoriftki Mer-kur ki jePnesporen favorit tudi na tem sre- čaMlada ženska vrsta Gorij gosti tokrat v telovadnici Oš v Lescah ekipo Partizan Tabor iz Ljubljane in se bo z njo pomerila za uvrstitev na četrto mesto odbojkarske lige S tražioče - Na kegljišču gostilne Benedik v Stražišču sejen 11 aprila za memorial Iztoka Skoka, nekdanjega kegljata S*1 pomerilo 'šest ekip: tri ekipe Save Kranj (A B in C) ter kegljalkiU*] »Krvavec« iz Cerkelj, »Simon Jenko« s Podreče in »Hidro* k Meirf Po sto lučajev so zmetali. Prvo mesto je dosegla ekipa »Hidro*} de drugo Sava A in tretje Sava B. ■ slovenske RokOlTlCt S^SS Jutri v Škofji Loki derbil Trto, Bled (mladi) pa sedmo mesto. Spored jutrišnjih tekem: BLED - telovadnica OS - Bled : Merkur ob 16.30; Bled : Željezničar ob 18.30; LESCE, telovadnica OS - Gorje : Partizan Tabor ob 17.30. M. Kanh Seminar za atletske trenerje Združenje atletskih trenerjev bo organiziralo v soboto, 25. 4. 1981, v hotelu »Argonavti« v Novi Gorici enodnevni seminar atletskih trenerjev Furlanije, Koroške in Slovenije z osnovno temo: »Trening skoka v daljavo in troskoka«. Predavali bodo priznani tuji in domači strokovnjaki, med drugimi tudi trener Nenada Stekiča Aleksandar Marinkovič. Prijave sprejema Atletska zveza Slovenije (Ljubljana, Celov- KKA.N.J — V drugi zvezni in republiških rokometnih ligah so v soboto in nedeljo odigrali 14. kolo, ki pa je prineslo popoln neuspeh gorenjskih ekip, čeprav so rukometaši .Jelovice in Peka na vročih gostujočih igriščih celo vodili ob polčasu z golom prednosti. Jutri in v nedeljo bodo v drugi zvezni rokometni ligi — sever in republiških rokometnih ligah odigrali 15. kolo. V drug zvezni rokometni ligi — sever bo zanimivo prvenstveno srečanje v V drugi imivo Sk. Loki, ko se bo- Slovenije prvenstveno srecnu>^ :,, T ni Trokut sta jutri srečali ekipi Alplesa i»DlJr*ut V moški republiški rokometni lig ob* gorenjski ekipi igrata »£*«rl^lTttrft Derbi srečanje 15. kola bo jutri * 17. SHV Sk. Loki, ko se Partizan športni dvorani na Podnu v ! ščine. Z borbeno in potrtvovtav rokometaši Peka povsem rab« osvojijo pomemben par prve nttvtia' V ženski republiški rokometnib*f rokometašice Preddvora jutri ob tl4 Kranju v dvorani na Planini poar srečanje z ekipo mariborske«« BrtaF^ V moški drugi republiški rokom* j - zahod bo v nedeljo ob II. uri \ izredno zanimivo prvenstveno ekip Zabnice in vodeče ekip* medtem pa rokometaši Kanuu U ■ zvečer gostijo ekipo ljubljanske*! na. V ženski ligi - zahod pa boso« deveto kolo. Jutri ob 1».uri bo«L derbi srečanje najboljših ekip bati in Peka. V mladinski republiški i ligi — center bo v nedeljo ob II. i ski derbi Peko : Kranj, ob U.sriprt nik : Itas Kočevje. Mladinke pt I 9. kolu igrale v nedeljo ob Iš.uri Preddvor in Duplje : Šentvid Ttks* les : ltas Kočevje je bila med tedne* Prejeli smo Dvotirnost pri TK Triglav — Kdo )e na pravem tiru? Prosimo vas, da v smislu Zakona o javnem obveščanju objavite odgovor na pisanje vašega novinarja D. Humerja, ki je bilo objavljeno v torek, 7. aprila 1981, na športni strani pod naslovom »Dvotirnost pri Teniškem klubu Triglav«. V članku, ki je tudi sicer zmeden, polni nesmislov in neresnic, ki izkrivlja resnično stanje v TK Triglav, prikazuje prejšnje vodstvo, članstvo, aktiv ZK ter nekatere posameznike kot skupino neresnih, neosveščenih ljudi, ki nastopajo z avtokratakih pozicij. Nasa dolžnost je, da na to reagiramo in popra »lik---- 19. uri srečali ekipi Peka in Lipe iz Ajdov- to^tS^m™ Javornik-Koroška Bela Kraievna skupnost središče rekreacije ^r.aCl;osKA BELA Karate .*«. ie preneha.. >*■ ^-jj* f-jj. vimo, kolikor se popraviti da, škodo, ki nam je bila storjena, ker trdimo, da je vaš novinar zlorabil svoj položaj ter sredatva javnega obveščanja za tendenciozno širjenje dezinformacij. Glaa je vendarle list SZDL in ne privatni časopis. Svojo trditev argumentiramo: 1. Novinar D. Humer se ni udeležil niti prve niti druge (izredne) skupščine TK Triglav. 2. Informacije, ki so podlaga njegovemu pisanju, ne izvirajo niti iz zapisnikov obeh skupščin niti od članov starega ali novega vodstva TK Triglav. 3. Kot vir informacij ostane torej tisti del članstva, ki ga novinar imenuje večina. Gre za 5 do 7 Članov kluba, ki pa so na prvi skupščini nastopali očitno kot organizirana in »pripravljena« skupina, ki se je pred skupščino poslužila telefonske in ostale agitacije med članstvom, z očitnim namenom minirati skupščino, ustvariti razkol ter privatizirati tenis, kot novinar pravilno ugotavlja, s to razliko, da je bila etiketa napačno prilepljena. Ali lahko privat- klu niško delo v klubu da take rezultate, kot smo jih dosegli: izgradnja 4 novih igrišč, uspehi pionirjev, število članstva. 4. Tako prve kot tudi druge skupščine se ni udeležilo zadostno število članov, da bi lahko ob napovedani uri ugotovili sklepčnost, vendar veljsvna pravila kluba (12. člen) predvidevajo v takem primeru čakanje 30 minut, nakar skupščina v zbranem sestavu začne z delom. 5. Na prvi skupščini je bila dana razreš-nica staremu lO, izvoljen pa je bil nov IO (torej klub ni bil niti dneva brez IO). 6. Predsednik IO ni bil izvoljen, ker je P. Stare svojo kandidaturo umaknil, drugega kandidata pa ni bilo. Ob tem velja ugotovitev, da so biti razlogi »večine sedmih« izrazito osebne narave, vendar toliko žolčni, da v takem vzdušju in v tistem trenutku tov. Stare ni videl možnosti za svoje uspešno delo. 7. Novi IO je dobil nalogo, da skliče izredno skupščino z eno samo točko dnevnega reda — izvolitev predsednika — ter da pripravi predlog kandidata. Poudarjeno je bilo, da je kandidatna lista odprta. Izredna skupščina je bila sklicana 30. 3. 1981, novi IO pa je za predsednika znova predlagal tov. Starca. 8. Z o žirom na nastalo situacijo se je pred drugo skupščino sestal tudi aktiv ZK TK Triglav z namenom, da oceni delo starega IO in tehnične komisije. Delo je ocenil kot zelo dobro, kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim na področju informiranja. Smatral je, da je P. Stare z o žirom na dosedanje delo v klubu primeren za predsednika in njegovo kandidaturo soglasno podprl (ni pa ga imenoval, kot je nesmiselno napisano v članku). 9. Na drugi izredni skupščini je bil P. Stare izvoljen za predsednika kluba z večino glasov (za 28, proti 7, vzdržanih 8). Teh 7 članov je torej tista »večina« proti novemu predsedniku (eden ni niti član klub«), ki je na tej drugi skupščini jasno zvedela, kaj si o njenem početju in metodah misli ostala »manjšina«. Na koncu članka je navršenih še nekaj za lase privlečenih, neurejenih vprašanj okrog igrišč, treningov, dela z mladimi in rekreacijo, zaledja itd. Že sam spisek pionirjev, ki so »ostali« (8), je pomanjkljiv za 10, izven tistih pionirjev, ki so se preko zime redno udeleževali treningov v športni dvorani na Planini (vsi ti so stari od 9 do 12 let). To dejansko pomeni celo novo kvaliteto z naraščanjem. Resno se sprašujemo, čemu sluti takšno piaanje? Kakšen je namen? Ali gre za nestrokovnost novinarja ali za neprofesionalen odnos? Ali pa celo za zlonamernost, kot posledico nekaterih osebnih nesoglasij? Kdo bo nosil odgovornost za škodo, ki je nedvomno povzročena? Delo TK Triglav je javno in telimo, da tako tudi ostane. Nikomur nismo prikriva- JAVOKN1K-KOROŠKA — Naloge smo večinoma uresničili, je poudaril predsednik TVD Javornik-Koroška Bela Jože Podobnik na zadnjem občnem zboru, na katerem so ocenili delo v preteklih dveh letih in sprejeli program za prihodnje. Rekreacijsko dejavnost v telovadnici smo obdržali na zadovoljivi visini. Prednjačijo v glavnem šolski in predšolski otroci. Telovadnica je zasedena povprečno pet ur dnevno: tri za redno de- javnost Partizana, dve pa za rekreacijo delovnih kolektivov (Železarna, Iskra Blejska Dobrava), članov Šolskih športnih društev itd. Najbolje obiskane so telovadne ure pionirk in pionirjev, katerih se naenkrat zbere v telovadnici tudi po 40. Lahko bi jih bilo še več, če bi bilo na voljo več vaditeljev, poudarja Jože Podobnik. Varovati je treba telovadnico, saj je to družbena lovati. Upravni odbor po sodbi predsednika Jožeta Podobnika vendar ni uresničil vseh nalog. Pod v telovadnici še ni popravljen, prav tako pa se še premalo krajanov vključuje v organizirano rekreacijo. 75 let je že minilo od organizirane Športne aktivnosti v krajevni skupnosti, pol stoletja pa bo že stal dom Partizana. Na račun varčnega gospodarjenja in pomoči združenega dela, predvsem Železarne, je TVD Partizan izpopolnjeval svojo opremo. Vzorno je postalo sodelovanje s šolo, več pozornosti pa bo treba v prihodnje posvetiti članstvu in njegovi vzgoji. Občinska zveza za telesno kulturo mora zagotavljati več vaditeljskega kadra in medsebojno v občini tesneje povezati druStva Partizan. n »t akcijo klina jbolj so krajevno »kupaVJ športni rekreaciji«. & samoupravni sporazum je \ san, prav tako pa bodo natančnejša navodila o To bo tudi prispevek k uu nju ustavne samoupravo« cije krajevne skupnosti, jevna skupnost mora poaup1] dišče športne rekre«*** javnosti, v katero se mor« t čevati še več ljudi ne |W| starost in poklic, prav takof kazalo oblikovati enote upravnih interesnih za telesno kulturo po skupnostih. Tako se bos.' jani še bolj vključili v nje tega področja življenja. J. K« imovina pori zgrajena velikimi na- Široka je dejavnost JVD Partizan Javornik-KoroSkaBela To oa ne pomeni, da ojrunvotm tega zapira vrata pred tistimi, k bi želeli organizirano delovaU kot P-riftfiiK^ Množično na kolesarski trim KRANJ - Društvo za rekreacijo in šport invalidov »Borec« Kranj vabi vse invalide na kolesarsko trim srečanje 25. aprila ob 9. uri dopoldne. Zbirališče bo na stadionu Stanka Mlakarja pol ure pred startom, od koder bodo udeležen r i krenili na deset do petnajst kilometrov dolgo kolesarsko progo v okolico Kranja. Pričakujemo množično udeležbo. , H ali odrekali informacij in jih tudi v bodoče ne bomo. Zahtevamo pa objektivno informiranje, ki naj bo v korist razvoja našega športa. Na tok način bo tudi volonterske delo v klubu, kljub žrtvovanemu prostemu času, v zadovoljstvo in zadoščenje aktivnim delavcem ter v korist članom in širši skupnosti. Le na takem delu pa temelji delovanje našega kluba in njegov nadaljnji razvoj. Ocenjujemo, da je to kljub vsemu zdrav, zrel in sposoben kolektiv. Novi IO, kakor tudi aktiv komunistov v klubu ter vsi ostali organi, imajo voljo in zagnanost. Zadnja skupščina je pokazala, da bomo ob podpori članstva te probleme rešili in želi še več tekmovalnih in organizacijskih uspehov v zadovoljstvo vseh, ki jim je ta šport pri srcu. Pri tem se bomo obračali tudi na vaš list, saj smo v preteklosti dobro sodelovali in upamo, da bomo tudi v bodoče. IO in ostali organi TK Triglav smo na svoji 2. redni seji 7. 4. obravnavali omenjeni članek, ga v celoti ovrgli in proti takemu pisanju odločno protestiramo. Zahtevamo, da vaš novinar v bodoče na tak neobjektiven in tendenciozen način ne piše več. Nedvomno je, da misli, ki jih je zlil na papir, niso odraz njegovega objektivnega poznavanja razmer v TK Triglav, pač pa je črpal iz »zaupnih« podatkov nekoga od tistih, ki jih imenuje »večina«. Lahko bi sprejeli razlago, da je bil zaveden, v kolikor ne bi šlo za poklicnega novinarja, ki si tega nikakor ne sme privoščiti. Storjena škoda je velika in jo bo moč popraviti le z največjim naporom in angažiranjem novega vodstva in ostalega članstva. Veliko lažje je namreč podirati, kot graditi — to zahteva manj napora sposobnosti. Zahtevamo, da pri tem i je Partizanu I^^SSteSS jirska sekcija, pa Jj^J^ igralci namiznega tenisspase se niso opredelili Jo priUjučitve in v<» aekciie. Oživel« je ustanovitve želja po priključitvi hokejistov Borovelj. Veliko truda vaš list sodeluje na ustrezen način z opravičilom podpisanega novinarja. Kranj, 15. 4. 1981 Izvršni odbor TK Trilgav Kranj Predsednik: Stare Peter, 1. r. vzame vsakoletna organizacija Kurirskega »muka, ki je p re ras tel v pomembno Športno in družbenopolitično manifestacijo, posvečeno vsem padlim partizanskim kurirjem v Karavankah. Prav tako je v zadnjih dveh letih ja-vorniški Partizan pripravil Se Številne druge manifestacije: spomladanske krose, na katerih sodeluje prek 120 cicibanov, pionirjev in mladine, turnirje v odbojki, košarki in balinanju ob praznikih krajevne skupnosti in društvenem prazniku, člani ja-vorniškega Partizana pa redno sodelujejo tudi na številnih drugih prireditvah v občini. Aktivna in prizadevna je lokostrelska aekcija, katere člani vadijo v telovadnici in na prostem na Kresu. Rojeva se tudi želja po oblikovanju teniške sekcije v okviru Partizana. Ns Kresu ie urejeno igrišče, pozimi pa bi lahko igrali v telovadnici. S sredstvi je treba gospodariti varčno se izogibati dragih gostovanj in tekmovati predvsem v okviru občine. Balinarska sekcija je najbolje organizirana, občasno pa sta aktivni Še odbojkarska in košarkarska sekcija. KOMENTIRAMO Rekordu je sledil rekoi KRANJ - Jugoslovanski plavalci so zaključiti letošnjo t* zimsko plavalno sezono V teh mesecih so v vseh plavalnih kiten imeli izredno natrpan koledar domačih m mednarodnih tekmT domačih bazenih so se borih za posamične državne našlo* tudi že letošnje državno moštveno člansko prvenstvo ter ( republiških prvenstvih. Tudi mednarodna plavalna zimska nam je prinesla nekaj odličnih rezultatov in dobrih medi Na državnih in republiških prvenstvih so spet prednjačtU kranjskega Triglava. C lansko moštvo je januarja osvojilo že i noredni državni moštveni naslov. To moštvo je najboljše tudi niii Z enakim uspehom kot člansko moštvo se ponašajo tudi medtem ko so pionirji A v državi tretji in v republiki četrti. JU mladinke so prvo moštvo v Sloveniji. Kot v moštveni razvrstita »| Triglavani med najboljšimi tudi v posameznih disciplinah. Semtk krat se je na prvenstvih dogajalo da na zmagovitem odru ni bih k štora za druge tekmovalke in tekmovalce. I o je še en podatek itU so najboljši plavalni kolektiv v državi. Z vsemi temi moštvenimi in posamičnimi naslovi je bua plavalna sezona tudi najbogatejša v rezultatskih pogledih. V^pM ci in plavalke kranjskega Triglava so v tej sezoni krepko uU svoje osebne rekorde. Nemalo je bilo tudi njihovih državnih 7*2 ških rekordov. Le generacija pionirjev do dvanajst let je nekVk*^ ša od ostalih. To so pionirji kategoriji A. Da je tako stani* * tem. da je bilo v tej generaciji plavalcev največ osipa. Toda Ja L popravlja, saj kategorija B s svojimi rezultati in osvojenimi že dokazuje. Da je bila to najboljša rezultatska zimska sektah zgolj slučaj. To zimsko sezono se je po kilometraži treniraloiJ'kt prejšnja leta. Tuje bilo še povečevanje treninga po obsegu m tntt* nosti posameznikov. Tak način dela je prinesel že rezultate roaHk ' porok, da bo tudi v letni sezoni tako. Posebno poglavje pri uspehih sta brata Darjan in Borut fVow Tudi ona dva sta letošnjo zimo preplavala več kilometrov kotom* I devetnajst na dan. Tudi njima se je to obrestovalo. Oba sta kitaLu! boljševala svoje rezultate. Tako je Borut svoj rezultat na 400 mkmi izboljšal kar za šest sekund, Darjan pa v tej disciplini za ihrt (W men korak naprej je po rezultatu na 1500 m kravi napravil DaneatJi je svojo mejo osebnega rekorda izboljšal kar za diKtindiu/setaekm in Borut za deset. To so napredki obeh, kijih uvrščajo r sam rm** plavalni vrh. Hkrati s temi ogromnimi skoki sta izboljšala svote rt&i tate tudi v ostalih disciplinah, kijih plavata. Oba Petriča sta tudi kandidata za evropsko plavalno pnemtt* ki bo v Splitu. Vsi ti odlični rezultati, ki sta jih dosegla v zimski *exm so porok za uspešno plavanje tudi na evropskem prvenstvu. D. Humtr n.Nau mi 15 STRAN GLAS PRVI V MODI, TEKSTILU, OBUTVI IN ŽIVILIH! TRGOVINA KAVA 1 kg 75,— l< Tiomeff er | "Tscmetter Kll»C» Milu 5t« mučni BOROVLJE-PRI CERKVI Mercator MERCATOR — ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič ]-"—■ A Obiščite razstavno-prodajni prostor Mer-catorja na 20. sejmu gozdarstva in kmetijstva od 10.4. do 20.4., na katerem si boste lahko ogledali in nabavili pohištvo, akustiko in belo tehniko. Na zunanjem prostoru pa si lahko nabavite kmetijske tbo\e in orodje Gorenje MUTA, betonske mešalce, sa-mokolnice, motorje in vse vrste koles. Ugodnosti nakupa pri Mercatorju so: potrošniški kredit brez porokov nasveti pri nakupu sejemske cene brezplačna dostava kupljenega blaga (do 30 km) NASVIDENJE PRI MERCATORJU Mercator STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo ki zajema, omare in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in. višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICJ tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM. |jp ,esna l"ndustriia bled 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon. 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex HAJEVNA ffUPlfOST P0ŽENIK OPOZORILO! .,, ^ j jem o vsak dovoz k^d in raznih odpadkov ^Mjom KS Cerklje in v našo odpadno jamo. ^ posebno velja prepoved J^i za vse obrtnike! J r M- ' m- ^VTNORKJSKO JlTBDIABSKI ZAVOD eURNI VETERINARJI N17.4. do 24.4. 81 t* ottiai Kranj in Trtic jfcjg Jase, dipl. vet.. Cer- lfal47,tel.4S-*l» VgliC Drago, dipl. vet. Vikiajllf,tel. 47-192 k+ti»o ftkofja Loka Jr? Andrej Ms Laka, dipl Pari vetM mL Loka, MM V oseini Radovljica Jfajft Anton, dipl. vet., Gronnrjevo in HjITDUAK Anton, dipl. St, Med, Prešernova 34, t* 77418, ali 77- Wu slutba pri 2ivi-Indsksss veterin« rekem *NtSs Gorenjeke v Krala, fvs Slavca 1, tel. 28-779 11-781 pa deluje nepre- JUBILEJNA ZNAČKA ZA VAŠ ALBUM? (naklada omejena) za vrnjeni zaboj VIPl od 15. aprila do 15. maja 1981 Sporočilo o embalaži VIPI pošljite na naslov: Klanšek Vili, 64243 Brezje 76, ali na telefon (064)75-395. Embalažo izročite dostavljalcu VIPI pijač. S Titom v srcu po poti, ki nam jo je začrtal Kurirčkova pošta potuje tokrat brez navzočnosti tovariša Tita - toda potuje z njegovim likom v srcih. Vsi pionirji smo je še toliko bolj veseli in radi se -omnimo na Tita in na njegove besede, namenjene prav nam: »Biti pionir — to veliko pomeni. Pionir mora biti vedno prvi, biti mora najboljši pri učenju, pri delu in povsod.« Te naloge se danes vsi zavedamo. Tovariš Tito je tudi rekel: »Bodite generacija, ki bo nadaljevala slavno tradicijo naše domovine, ki bo imela vedno najboljše lastnosti, katere sp si naši narodi pridobili skozi zgodovino.« Paziti moramo na svoj ugled, paziti na našo domovino; če bo treba, prijeti tudi za orožje. Tito je nam, pionirjem, še posebej naročil, da se moramo pridno in vestno učiti. Marsikdaj pa ni tako. Včasih res tudi pozabimo na domačo nalogo, včasih pa je iz lenobe ne naredimo. Vsi obljubimo, da bomo pridni pri domačih nalogah in da bomo vestno opravljali naše dolžnosti, kar smo tudi dolžni domovini. Če hočemo biti res najboljši in vzor drugim, se moramo učiti, učiti in učiti in s tem izpolniti naročilo tovariša Tita. Mitja Lesko var, 5. e r. osn. iole France Prešeren Kranj Dogodek iz vojne Dogodek, ki ga bom opisal, mi je pripovedovala Jakova Micka. »Bilo je sredi leta 1943. Imeli smo hišo na obronku gozda. Z možem sva odšla že spat. Okrog polnoči sem zaslišala trkanje po oknu. Pogledala sem in videla pred oknom ves potrt obraz. Odprla sem vrata. V naročje mi je padel ranjen partizan. Hitro sem ga spravila v posteljo in mu strgala majico s telesa. V obraz mi je brizgnila kri. Umila sem mu rano in ga povila.TCo sem vse to opravila, sem ga začela napravljati v moževo obleko. V naši kleti je ostal mesec dni. Ko je nekoliko ozdravel, se je odpravil v gozd Nisem ga več videla. Kmalu je bilo konec vojne.« Dušan Pogačnik, 5. a r. osn. iole Lucijan Seljak Kranj Prepir brtvi tJdd etri* Ko bom velik, bom vojak - Foto: J. Koinjek Če bi bil prometni miličnik Ce bi bila prometna miličnica, bi bila do vseh kolesarjev, pešcev in voznikov pravična. Raziskovala bi prometne nesreče. Lovila bi tiste, ki bi povzročili nesreče. - Barbi Če bi bila prometna miličnica, bi urejala promet. Preprečevala bi prometne nesreče. Imela bi piščalko, loparček, sireno in posebne svetlobne znake. Neprevid-neže bi poučila, kaj je cesta. - Sabina Če bi bil miličnik, bi bil dober do voznikov. Če bi bila huda nesreče in če bi kdo pobegnil, bi sporočil po posebnem radiu, naj ga ulovajo drugi miličniki. — Tadej Ce bi bil miličnik, ne bi bil tako strog. Usmerjal bi promet. Ce bi ugotovil, da je kdo pijan, bi mu vzel vozniško dovoljenje. - Primož Ce bi bil prometni miličnik, bi bil strog. Ce bi tisti, ki bi zakrivil nesrečo, pobegnil, bi ga poiskal in ga kaznoval. — Gregi Če bi bila prometna miličnica, bi bila stroga do pešcev, kolesarjev in voznikov. Če si ne bi mogla hitro zapisati številke avtomobila na listek, bi sporočila drugemu miličniku ali pa bi šla za njim — Tadeja Ce bi bil prometni miličnik, bi se lepo pogovarjal z vozniki, pešci in kolesarji. Ne bi bil strog. — Uroš Če bi bil prometni miličnik, bi vinjenemu vozniku vzel vozniško dovoljenje, ker lahko povzroči prometno nesrečo. Kolesarje, ki nimajo opremljenih koles, bi opozoril. — Gregor Če bi bila prometna miličnica, bi bila stroga. Če bi kdo prehiteval tam, kjer ne sme, bi ga ustavila in pokazati bi moral vozniško dovoljenje. — Barbara Ce bi bila prometna miličnica, bi bila zelo stroga. Na kraju prometne nesreče bi kaznovala tistega, ki je zagrešil nesrečo. Z nesramnimi ali vinjenimi vozniki se ne bi pogovarjala. - Spela Učenci 2. b razreda osnovne sole Simon Jenko Kranj Pomlad Sonce je stopilo še zadnje snežne krpe. Dolga zima se je poslovila. K nam je prišla pomlad. Trava je ozelenela. Iz zemlje so pokukali zvončki, trobentice, pomladanski žafran in vetrnice. Ptice nam ves dan veselo prepevajo. Kmetje že delajo na polju. Smuči in sanke smo zamenjali s kolesi. Rok Stare, 1. a r. osn. sole dr. Josip Plemelj Bled NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? IJcanili ste, da je sh Uganili ste, da je skakalec, po katerem smo spraševali v frejšnji nagradni uganki, Raj-o Lotrič. Med odgovori smo izžrebali Zinko Smolej, 64281 Mojstrana, Dovje 23, ki ji bomo značke poslali po pošti. Tokrat je na fotografiji mladi plavalec, član. kluba Triglav iz Kranja. Fant je že zgodaj začel s plavanjem in z vrsto dobrih rezultatov dokazal, da sodi med naše najbolj nadarjene tekmovalce. Najbolj mu »leži« prsni slog. Povejmo še, da je stalni , Član pionirske državne reprezentance. Ime in priimek plavalca zapišite na dopisnico in jo do 27. aprila pošljite na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka serija Glasovih značk. LISJAK ■ \ / Dobro jutro, stric lisjak, si pripeljal k nam tobak? Poln voz ga nalovimo, potlej pa ga pokadimo! Jaz, lisica, zlata lica % rada imam tobak, kot moj rojak lisjak. V torek mi tobak pripelje in počakam do nedelje. A v sredo gosko speče, vina se napije inseopoteče. Marjana Šegula, 3. a r. osn. šole Peter Kavčič Skorja Loka -J UGANKA Kdo je ta gospa, ki rdeč klobuk ima? V gozdu raste in se smeje, pa na glavi bele pike šteje. Tea Jamnik, 3. r. v. Bil je 19. januar, težko pričakovani dan. Z bruc* sva končno le prišla do psa. Mami naju je opozorila i* < nove obveznosti, ki bodo prišle z njim in oba z J«* sva si jih bila takoj pripravljena razdeliti. Odpeljali smo se v Borovnico in že čez dobre i smo bili z novim družinskim članom doma. Njtn* ime? V rodovniku piše Cezar. Cezar, tako mogoča« s* Ne, to malo sneženo kepo vendar ne moremo tki Cezar! »Naj bo Cito,« sem predlagala Jušu. »Samo to ne!« mi je odvrnil. »Kaj pa Sapa?« sem spet ponudila. »Nehaj z neumnostmi!« mi je že s precej zvas* I glasom odgovoril. »Pa naj bo Cenzi,« se je vmes oglasila teta. Ni še izgovorila do konca, ko je že mamispn^l pokazala na tla: »Prva luža je tu! Juš, ta je zate!« »Zame?« se je začudil. Zaradi strahu, da bi to doletelo mene. sen s*| dodala: »Zate, ja, za koga pa misliš!« »Ti mi boš prva pokazala, kako se to briše!« g! zabrusil Juš. »Mami je rekla tebi,« sem se branila. »Ampak starejši imajo prednost!« se mi je jj/ smejal. »Ze, že, toda otroci morajo ubogati starše.« »Ne bom pa pika,« je vztrajal Juš. »Če ne smem izbrati imena, tudi brisala ne bos H prej boš pobrisal, bolje bo zate.« »Se eno tako mi reci, pa te tom!« mi je te doba/ grozil. »Pametnejši... ha, ha, ha!« zaslišim tnamtfi/ »Kaj pametnejši?« se obrnem proti njej. »Pametnejši odneha,« in pokaže na novo luta Zdaj sva imela vsak svojo. Prepira je bilo l/ Posmehnila sva se drug drugemu in mirno oprava' svojo dolžnost. Tjaia Biadič,8.d.rta! A. T. Linhart Tekmovali g**] za bralno znam Učenci našega razreda vsako leto tekmuja« bralno značko. Letos smo prebrali pet knjig in par] zbirko. Najbolj mi je ugajala knjiga Deček »S« opisuje otroštvo našega tovaifcfl Drugega aprila smo vsi tekmovalci bralne inafaf] na zaključno proslavo v Železnike. ZhrauVj v telovadnici. Nestrpno smo pričakovali, kdaj prikazal naš gost Smiljan Rozman. Pripovedovali je o svojem delu in življenju. Prebral nantj zgodbo, ki jo je nazadnje napisal. Z vesa&fl odgovarjal na naša vprašanja. Srečanje s p«*«fl je za učence N^lkJJj Po proslavi smo vsi tekmovalci dobili brah* **4 . Pisatelj Smiljan Rozman je vsakemu i/1 Sklenil sem, da bom še bral knjige in teka bralno i Jure Bester, 4. r. Orientacijski Letošnji šolski orientacijski pohod me jeri presenetil, saj prejšnja leta takih ali podobnii imeli. Udeležili so se ga vsi učenci od prvega dot razreda in va iv Pohod je potekal, vsaj pri naši skupini, gUdW taborniki smo se hitro znašli nad karto, ki si" pot, pa tudi pri opisu kompasa smo up pridobljeno znanje. Fantje so se izkazali | pri opisu puške M 48 in pri vprašanjih iz onsV in topografije, dekletom pa je sla nekoliko boli« prva pomoč. Pri vprašanjih71 narodnoosvobodilnega boja, družbene saacS in splošnega ljudskega odpora smo vsi skupair možgane, tako da smo dosegli kar lepo Steva' Vprašanja, ki so nam jih zastavljali uft/J posameznih postajah, so bila dokaj zahtevat.nl pot od ene do druge kontrolne postaje se mi Kljub temu je naš prvi šolski orienUcyab/j v polni meri uspel. Želim, da bi imeli še veliko pc«/l prireditev, saj nam bodo morda izkušnje z nji /J prišle »e»r| Polona Hribar, 7. s r. rn.fl Plsai.il Pripit uredništva: do torka smo poročila o tekmov*.M mJl področja splošnega ljudskega odpora in družbene samota*. wi od Alenke Bradač iz 6. b razreda osnovne ftole heroji BruvJ r' in od Nevenke Abina iz 8. c osnovne sole Cvetko GolarV^Lh/i Ker sta vsebinsko zelo podobni Poloninemu zapisu, pro*h»«», naši strani tako vedno premalo, upamo, da ju ne bomo J«/ zadeli, če tokrat njunih prizadevanj ne bomo nagradit»SV Podobno opravičilo velja tudi vsem tistim, ki so )r tk m / Se nameravajo pisati o tovrstnih Šolskih tekmovanjih Zadajo slovesnost pred oddajo letoiaje kurir«kove pošte, ki je izraz pripravljenosti najmlajših, da bedijo po Titovi poti, ao pionirji is kranjske ob« i ne pripravili v torek na Golniku. Pri spomeniku so se zbrali učenci iz Goric in Golnika ter cicibani is domaČega vrtca, svečanosti pa so prisostvovali tudi številni delavci instituta in krajani. Zatem so mladi Golnieani v Senilnem predali torbico kriškim vrstnikom. V tritski občini se bo zadržala do 24. šarila, ko jo bodo v Zadnji vasi predali radovljiškim pionirjem. — Foto. H. JelovCan .17.STRAN.C L. A RADIJSKI SPORED m MERKUR I0IOTA, Is. spril rIVIPIOGRAM U» Dobro jutro! • 8.06 Pio %i3 tednik - 9.06 Z radiom * boci - 10.06 Pojo amater * deri - • 10.30 Sobotna 11.06 Za pojmo - MPZ OS Trnovo-11.20 Po repub-m pokrajinah - 11.40 z nami - 12.10 Go-v ritmu - 12.30 Kmetij •j suveti - ing. Jože Ko-Skrb za gozdni red -_ Veaeli domači nape vi -4* Danes do 13.00-ih - Iz Ni krajev - Iz naših fen** -13.20 Obvestila in bs - 13.30 Pripo .r vam... - 14.06 Glas-%s paaonuna 15.30 faavns fkubs - 15.50 Radio W radio jutri! - 16.00 •jdjak -17.00 Studio ob "flO - Zunanjepolitični Hsun -18.00 Škatlica ' ad» • 18.30 Mladi mladim J}5 Obvestila in zabavna fesa 12.36 Mladi mostovi " i9j6 Domovina je ena -•40 Sobotni zabavni večer Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izael-23.00 Lirični utrinki 23.10 Od tod do polnoči uj06 Nočni program — MERKUR kranj [PROGRAM i Sobota na valu 202 -) Dober dan na drugem . 13.06 Radi ste jih ■ 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 zsjt republik in pokra-laJO Hitri prsti - 15.45 > za Men Avsenako-1100 Naš podlistek i Zweig: Joseoh Fouc-Trstu - 16.15 Lepe me-. 16.40 Glasbeni casino .J Lahka glasba sloven-iivtoriev - 18.00 Pol ure 18.35 Naši kraji - 18.50 Glasbena . 1856 Razgledi po . 19.26 Stereorama -llala nočna glasba - - V soboto obu-i jpomine - 22.45 Zrcalo iTai6 Glasba za ko- MERKUR kranj JA, 19. april i program \ Dobro jutro! - 8.07 Raki za otroke - 9.05 Se tovariši! - 10.05 optimizma 11.00 i s poslušalci - 11.10 ■oclusaki čestitajo in Ijajo - 13.10 Obvezi zabavna glasba -I Za kmetijske proizva-. 13.50 Pihalne godbe -Humoreska tega tedna (S popevkami po Jugo-j" -15.10 Pri nas doma -Nedeljska reportaža -Usti iz mate mi - 16.20 v kino 17.05 operne melodije -i Hrvoje Hitrec: Magda -, - 18.20 Na zgornji polici H,* Obvestila in zabavna - 1935 Lahko noč, 19.45 Glasbene raz-- 20.00 V nedeljo 22.20 Glasbena tri-• mladih Skupni pro-iN m - Studio - 23.05 %* utrinki - 23.10 Mozaik l^iladij - 00.05 Nočni pro-INn-duba »tstsisisietetaieteie MERKUR Kranj DRUGI PROGRAM 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SISISISISISISISISISIS merkur kranj PONEDELJEK, 20. april PRVI PROGRAM 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Anton Kranjc: O cvetnem prahu - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke -21.05 Glasba velikanov Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru, Sergej Prokofjev: Simfonija št. 7 v cis-molu, op. 131 -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Aii^pj aieieieieieieisisisis Hail merkur kranj DRUGI PROGRAM 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano m priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur orkestra Norve-. škega radia - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18 55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Trobentač Chet Baker - 20.30 Popularnih jvajset - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa merkur kranj TOREK, 21. april PRVI PROGRAM .30 Dobro jutro! - 8.08 / glasbo v dober dan - 8.30 lz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervi . za . . . - 11.05 Operne ari ] monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kme. nasveti - mag. Jane/ gačnik: Racionali. Ijozdnogojitvenih del -Po domače - 13.00 Dan 13.00-ih - Iz naših krajev Iz naših sporedov 'ADIO TRIGLAV JESENICE 'tttseljek: H*) Domače aktualnosti -Vzila 16.30 Ponedeljkov Vtoi pregled - Morda vas Vunimalo - 17.20 Naši od-Vi- Čestitke ali Izbor do-V* glasbe w *M» Domače aktualnosti -%»Mtib - 16.30 Oddaja za SšAt ■ Morda vas bo zani- V - 17.20 Delegati sprašu-e Oddaja o NNNP ■ Ce-'Vi* w Mf> Domače aktualnosti -■ 16.30 Stop zelena V Morda vas bo zanimalo MMafe Alf) Domače aktualnosti -Ve**» - 16.30 Naše zrcalo - Morda vas bo zanim. 17.20 Po domače za v Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualni obvestila - 16.30 Kultu snovanja - Morda vas b nimalo - 17.20 Naši od m t •< Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje -18.45 Glasbena med igra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Naša je drugačna« - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Od Eremiere do premiere - 22.15 n formativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Linčni utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program — glasba WUŽ merkur kranj DRUGI PROGRAM 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - Hot club de france - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Novi Sad - 16.00 Pet minut humorja -16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter -17.40 Iz partitur londonskega simfoničnega orkestra - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Zvočni portreti - David Holland (II. del) -22.15 Rezervirano za disco -22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa M merkur kranj SREDA, 22. april PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . .. . n 15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti — dr Tone Vidrih: Za pašo naj ne bo trava ne premlada, pa tudi ne prestara - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - - 13.30 Priporočajo vam .. . -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo ui pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio ■ jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočr:. deska -Alojz Krajnčar. - pozavna -19.25 Obvestili in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - L9.45 Minute z ansamblom Dobri znanci -20.00 Končen a besedo — Na svoji zemlji 20.25 Minute s klarineti im Urošem Lajovcem - 2 6 Engelbert Humperdinck: Odlomki iz opere »Jankr Metka« -22.15 Inforui oddaja v nemščini in , ini - 22.25 Iz naših ■£ 22.30 Revija slo\ ih pevcev zabavne glasi 05 Lirični utrinki - 23 laz/, pred polnočjo - Kvartet Tone Janša - 00.06 ni program — glasba JiSlSlSISlSIS M. ;ur kranj DRUGI PR< 1 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 18.06 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in pril f. iljeno - 14.00 YU - POP - ena 14.30 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščr-ioBti - 16.10 Pesmi Latinsk Amerike -16.40 Iz jugosi vanske produkcije zaba< . glasbe 17.40 Vprašanja telesne kulture - 17.4;"' lz partitur orkestra »Per. Kaith« -18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18 ; Razgledi po kulturi - 19.2 Stereorama - 20.30 Melodi po pošti -22.45 Zrcalo t va - 22.55 Glasba za k< programa eisi« oisisisisisis M. ur KRANJ ČETRTEK, 22. april PRVI PROGRAM 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Tone Zafošnik: Rezultati gnojilnega poskusa z dušikom v vinogradih -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših, krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z vami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo • 18.35 Klavirski Duo Dekleva predstavlja Prvo suito za klavir štiriročno Marjana Kozine -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer — Slovenski roman II.: Josip Stritar: Zorin in gospod Mirodolski -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Palete popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba WQ2 merkur kranj DRUGI PROGRAM 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem * programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz klub - Gost kluba: Iztok Koritnik - 17.45 Iz partitur zabavnih in revijskih orkestrov - 18.00 Popularna ljudska glasba - 18.40 Koncert v ntmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Novi val - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite .... 22.00 S festivalov 22 45 Zrcalo dneva -Z.55 Glasba za konec programa lw)lq2j merkur kranj PETEK, 24. april PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Mihaela Cerne: Strojna setev vrtnin - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Preludij, intermezzo in pastorali - 14.25 Naši po-, slušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka -20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. . - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.00 Poročila — Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.15 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program — glasba merkur kranj DRUGI PROGRAM 8.00 Petek na valu 202*- 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Jazz v komornem studiu — Kvartet Ron Carter - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče — hladno -17.10 Odrasli tako, kako pa mi! - 17.40 Odmevi z gora Mitja Košir: Planinske teme 18.00 Operetna glasba -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.5r> Glasba za konec programa 4 5 7 8 9 16 n 14 15 17 1 ■ 20" 22 ■ 23 ■ ■* 26 27 ■ 28 29 mL 31 32 33 n 35 36 37 ' (38 40 ■ 44 45 ■ r ■ 55 1 61 62 63 Vodoravno: 1. del očesa, pupila, 6. lom, prelom, 10. udeleženec svatbe, 14. drug izraz za gorjanca, 15. nekdanja deseta hči, ki ie morala z doma po svetu, 17. mestece in reka v Srbiji, pritok Kolubare, 18. nimfe, gorske, planinske vile, 19 praoče grškega plemena Doranov, 20. Emil Adamič, 21. ime slavne danske igralke nemega filma Nielsen, 23. razlika med neto in bruto težo blaga, 25. Nikola Tesla, 26. nemška tovarna motornih vozil: Deutsche Kraft-vverke, 28. v literaturi divja raca, 30. vrsta vrbe, 32. velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete, 35. najemniki zemlje, pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje, 36. zahodni del Karpatov, gorovje na Češkem in Poljskem, 38. mesto v SZ, vzhodno od Moskve, O. - Zujevo, 40. večji gostinski obrati, v katerih se Hobi nrenočišče in hrano. 42. znamka jedilnega olja in margarine. 43. žužkojed, ki živi pod zemljo, 46. oratev, 47. dva S in dva K, 49. velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, 51. ploskovna mera, 52. kratica za Mediteranske igre Split, 54. rastlini podobna žival v toplih morjih; kolonije sestavljajo koralne otoke, 56. glavno mesto Gornje Avstrije, luka ob Donavi, 58. vesoljec, kdor je usposobljen za vesoljske polete, 60. otroški lasje, 61. prometni znak za stoj, 62. nižje razvita obarvana rastlina, ki raste zlasti v vodi, 63. ime pesnika balad Aškerca. Navpično: 1. vzor, predmet zgledovanja, 2. človek v rojaštvu, doma iz istega kraja, 3. telesna tekočina rdeče barve, 4. način kako kaj leži; ležanje, položaj, 5. kratica za opus citatum, navedeno delo, 6. ime popularnega pevca Coliča, 7. severnoameriški general, v secesijski vojni vojskovodja Južnih držav, Robert Edward, 8. bodeč plevel, 9. nekdanji trgovec, prekupčevalec z medom, 10. kratica za revijo »Sportske novosti«, 11. ime književnika Pečjaka, tudi dar gledanja, 12. italijanski izraz za na račun, delno plačilo na račun dolga, akontacija, 13. umetna snov za prekrivanje atletskih tekališč in zaletišč, 16. žgana glina, keramika, 18. nemški izumitelj po njem imenovanega amotorja z notranjim izgorevanjem, Nikolaus August, 22. ozka pokrajina v vzhodni Sloveniji ob hrvaški meji, ravnina ob Sotli, 24. prostorninska mera za vino, 56 litrov, 27. angleški inženir, izumitelj prvega uporabnega parnega stroja, James, 29. pritok reke Ren v Švici, 41. mesto in obdonavska luka v podnožju Fruške gore, 33. resa, 34. upor, vstaja; razkačenost, negodovanje, 36. francoski skladatelj opere »Mignon«, Ambroise, 37. dovršni pretekli čas, 39. napaka, motnja, 41. nabožna, sveta podoba, 44. ime košarkaškega strokovnjaka Žeravice, 45. kraj pri Domžalah, 48. krožno oblikovana vas afriških ljudstev, 50. notranja stran roke od zapestja do prstov, 53. število z dvema ničlama, 55. kratica za avgust, 57. otok severozahodno od Zadra, 59. kratica za recipe, recept, 60. znak za kemično prvino lantan. Rešitve pošljite do srede, 22. aprila, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. ReSitev nagradne križanke z dne 10. aprila: L steklar, 8. Arakan, 14. Radgona. 15. Novi Sad, 17. ati. 18. odzgoraj. 20. NV, 21. Brno, 23. Ela, 24. Al. 25. Ate. 26. abrazija. 29. akter, 31. Uglič, 32. ne, 34 lasi, 35. Obra, 37. Te, .38. Ilion, 40. Segni. 42. komentar, 45. KIH, 46. LR, 48. jak, 49. ozad. 51. ar, 52 toilette, 55. ica, 56. ruševje, 58. orodjar, 60. Tirana, 61. ranjaki. Prejeli amo 8» reiitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Kompare MarU. Ž"l»anči čeva 11 64000 Kranj, 2. nagrado (120din) prejme Ivanka Žagar 64000 Kranj, Betonova 16, Koknca ■i. nagrado (100 din) prejme Albin Urh, 64264 Boh. Bistrica. JelovSka 10. Nagrade bomo poslali po polti. IZBRALI SO ZA VAS MERKUR - ELEKTRO-MOTO Radovljica (pri avtobusni postaji) je bogato založen z vsem elektroin-stalacijskim materialom od cevi, žic do stikal in merilne tehnike, na izbiro ima pa tudi vseh vrst svetil, tudi žarnice, kakršne hočete. Cena: svetila od 80 din naprej Pri MURKI v jesenilkem supermarketu UNION so nam pokazali zanimive vetrovke za mlade. Crne so, poživlja pa jih diagonalna črta čez prsi in hrbet v zeleni, drap ali roza barvi. Dobro so založeni in zlahka boste kombinirali k vetrovki ravno tako krilo in bluzo, kot ie črta na njej. V velikostih od 36 do 44 so na voljo. Material je bombaž in poliester. Cena: 1.690 din Pri jeseniškem FUŽINAH JU smo oni dan poslikali motorne in električne rotacijske kosilnice za vrtove in parke; proizvodi Gorenja in Severja. Brez nje si lepo zelenico težko zamislimo. Cena: 4.877 do 9.874 din ^ilfppplJBfp PI™™PP? ^p^p*'^"' 4 Pri Murkini PIKI - blagovnici zraven avtobusne postaje v Radovljici so pa že založeni z igračami za vodo za nase malčke: žoge, obroči, čolni, bazeni, punčke, delfini, in se in se. Cena: 40,95 do 430 din G L,AS18.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 17AFWlAm TELEVIZIJSKI SPORED BSHffll MERKUR kranj SOBOTA, 18. 4. 9.10 Poročila - 9.15 Minigodci v glasbeni deleli - 9.25 Kapitan Kuk, slovaška prav liics - 9.35 ZBIS - F.Rudolf: 40 zelenih slonov - 9.55 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja TV Beograd - 10.25 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb - 10.55 Vsrstvo pri delu: Trsktor -11.10 Upor ns Rušilcu, oddaja iz cikla Css, ki živi -11.40 Lanouz-Lorenzi: Emile Z la, francoska nadaljevan k - 12.40 Poročila (do 1 45) - 15.25 Nogomet: Željezničar : Rijeka, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 17.20 Risanka - 17 35 Poročila - 17.40 Snetics in rožica, vzhodno-nemški mladinski film - 18.50 Nsš krsj 19.05 Zlata ptica - J. Ribičič: Miškolin - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik -1^.55 Vreme - 20.00 Stari Beograd, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 20.55 Modne novosti - 21.00 Cirkus - 21.30 Korak s poti, ameriški film - 23.05 TV kažipot -2:1.25 Poročila Film Sneiica in Rosica ie posnet po istoimenski pravljici bratovGrimm Pripoveduje o dveh lepih dekletih, ki iivita z materjovdino v dolini, u katere so se i e vsi izselili zaradi strahu pred zlobnim gozdnim duhom. Na sejmu v bližnji vasi sta sestri srečali *edna lovca. Ponudila sta se. da bosta raziskala, kaj je : zlim duhom. Njuna pot pa u bila uspešna, saj ju je duh :ačaral v medveda in sokola. Spef bi se spremenila v pravo lodobo. če biju kdo ljubil iivalski obliki... eden najboljših Umov, ki so jih posneli za elevizijo. V bistvu gre za mmtnalno komedijo, v kateri nie tovariti iz korejske vojne zhomtijo svoje veščine za rop menjalnice v San Franciscu. zgodba je vseskozi napeta £/TprtM' t*mo- aasose junaki tonil prepovedanih dejanj™ ™°J^t,tni. Vstopimo £rt'?"7,n ^rajo Peter Falk, PeterLauforlin Vic Morrou: mm •leisisisisisisisisis MERKUR KRANJ "*kiniki II.TVmrete Narodna glasba - 17.30 Na vrst na nos, TV nadaljevanka - 18.30 Spens - Kitaj ska : Japonska (m), prenos Spens Jugoslavija : Koreja (ž) prenos približno, 20.30 Gradovi iz blata, dokumentarna oddaja - 21.20 Poročila 21.30 Človek in zakon, dokumentarna oddaja - 22.00 Športna sobota - 22.20 Pregled Spens-a, slovenski komentar 22.50 Koncert violinista Leonida Kogana v Novosadski sinagogi(do 23.35 TV Zagreb I: program: 9.30 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka. TV izbor. Zadnje minute - 11.25 TV v šoli: TV koledar, Jure Fra ničević-Pločar, Matematična delavnica - 12.35 Kovine in njih uporaba (do 13.05) -15.25 Nogomet Željezničar : Rijeka - 17.20 Risanka - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Otroška predstava -18.45 Poezija: Mirjana Štefanovi«? - 19.30 TV dnevnik -20.00 Skrivnost zapuščenega mlina, angleški film - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Za konec tedna MERKUR kranj NEDELJA, 19. 4. 9.15 Poročila - 9.20 Ziv-žav, otroška matineja - 10.05 R.Grlić-S. Karanovič: Na vrat na nos, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot - 11.30 Narodna glasba -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35) - 14.15 Danes nad Makedonijo sonce vzhaja, dok. serija TV Skopje - 14/45 Poročila -14.50 Nezveste, italijanski film - 16.30 Športna poročila - 16.40 Rokomet Kolinska Slovan : Magde burg, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 18.05 Sestanek v Nebotičniku - 19.10 Risanka -19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 M. Milan ko v Svetozar Markovič, nadaljevanje in konec - 21.25 Zanima me - 22.00 V znamenju - 22.30 Športni pregled (do 23.00) Film Nezveste je bil posnet 1952. leta, ko ie bil neorealizem v italijanski kinematografiji močno prisoten. Nadaljuje tradicijo takoimenovanega »filma belih telefonov*. Predstavlja namreč zgodbo iz visoke družbe, v katerih ni socialnih nasprotij. Gre predvsem za to. »kdo bo koga*. Vpresitosti in dolgočasju so skoki čez plot vsakdanjost, seveda pa morajo skandali ostati za zaprtimi vrati. Med »nezvestimi* bomo srečali Gino Lollobrigido. May Bntl. Marino Vlady in druge. MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 14.55 Spens — polfinale (m), prenos s slovenskim kom. -16.40 Rokomet Kolinska Slovan : Magdeburg, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 18.00 Spens — nadaljevanje prenosa (slov. kom.) - 20.30 Zakaj imam rad jazz - 21.30 Poročila - 21.40 Satvricon, italijanski film (do 23.20) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja • 13.00 Jugoslavija, dober dan • 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Yankee ns dvoru kralja Arthurjs, ameriški film - 16.00 Nedeljsko po- ?>ldne - 19.00 Risanke - 19.30 V dnevnik - 20.00 M. Mi-lankov: Svetozar Markovič -21.30 Potovanja - 22.10 TV dnevnik 22.30 Športni Eregled 23.00 Nogomet >inamo : Partizan, reportaža MERKUR kranj PONEDELJEK, 20. 4. 8.45 TV v šoli: TV koledar, Matematika, Č. Priča: Balada o Romih, Glagolica -10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) - 17.15 Poročila - 17.20 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik, 2. del -17.35 Grof, burleska Charlie-ja Chaplina - 18.00 Pred izbiro poklica: Poklici v letalskem prometu - 18.35 Obzornik - 18.45 Mldinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 V. Pečjak B. Grabnar: Tretje življenje, TV drama - 21.25-Kulturne diagonale - 22.05 V znamenju Slovenska TV drama Tretje življenje je letos v Berlinu dobila veliko mednarodno nagrado Prix futura. Gre za zanimivo snov, postavljeno v LJubljano okrog leta 2200, vendar brez primesi običajne znanstvene fantastike. Poudarek je na človeškem, na tem. do kam lahko seie znanost prt reševanju, spreminjanju ali odstranjevanju zakonov, kijih je postavila največja mojstrica, narava. eieieieieieieieisieie MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Bajke daljnjih ljudstev - 18.00 Enci-menci, lutkovna oddaja TV Skopje -18.15 Zbliževanja, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.55 Goteborg: SP v hokeju, prenos 1. tretjine - 19.40 Spens — finale (m in ž ekipno), prenos (slov. kom.) -20.50 Goteborg: SP v hokeju, Srenos 3. tretjine - 21.30 pen s — finale (m + ž ekipno), nadaljevanje prenosa -... Zagrebška panorama Ameriške novele, TV nanizanka TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Bajke daljnjih ljudstev 18.00 Enci-Menci - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik -20.00 J. S. Popovič: »Pokon-direna tikva«, posnetek gled. pred. - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Kultura v objektivu - 22.10 TV dnevnik -2.25 En avtor, en film SISISISISISISISISISIS MERKUR kranj dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Julija Nejman, dokumentarna oddaj - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.55 Neobvezno, dokumentarna serija - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Iz arhiva šolske TV (do 22.35) TV Zagreb I. program: 15.00 TV v šoli: Kakšno vodo pijemo, Sonce, Vstaje jugoslovanskih narodov (do 16.00) - 17.40 Poročila - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Splošna ljudska obramba, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik -20.00 V središču, aktualna oddaja - 21.00 Druga ženska, italijanski film - 22.40 TV dnevnik terski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 23.00 TV dnevnik TOREK, 21. 4. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Kakšno vodo pijemo. Pravljica, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) - 16.25 Šolska TV. Uničenje je večno, Plavanje II - 17.20 Poročila - 17.25 Kapitan Kuk, slovaška pravljica - 17.35 Ptuj 80, 4. del glasbene oddaje - 18.05 Pisani svet: Kako sem posnel film - 18.35 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Kam, kako?, aktualna oddaja 21.00 J. Allen: Dnevi upanja, nadaljevanje in konec - 22.05 V znamenju W1mlW]WT9tWlWTW1WrmiW MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V SISISISISISISISISISIS MERKUR kranj SREDA, 22. 4. 9.20 TV v šoli: TV koledar, Samoborsko pogorje - 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.06) -17.35 Poročila - 17.40 ZBIS - F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov - 18.00 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija - 18.30 Obzornik 18.45 Republiška revija »Zagorje 80«, 1. oddaja -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Poštna kočija, ameriški film -21.35 Miniature: Ivan Mrak -21.55 V znamenju Osem potnikov, čudnih značajev, potuje s poštno kočijo. Na dolgi in dogodivščin polni poti jih čaka Geronimo s svojimi Apači. Film PoStna kočija, kije v številnih kritikah označen kot mojstrovina westerna, »film. ki poje s pomočjo kamere*, je zrežiral velikan Divjega Zahoda John Ford. V ekipi odličnih igralcev je bil tudi John Wa\ne. jP| SISISISISISISISISISIS Q MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho, otroška oddaja -18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 23.00 TV dnevnik (do 23.20) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Ama- MERKUR KRANJ ČETRTEK, 23. 4. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Rojstvo, Človekovo telo, Obiščimo letališče - 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi, Risanka, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.55) - 16.35 Šolska TV: Uničenje je večno, Plavanje II - 17.30 Poročila - 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja TV Beograd - 18.06 Mozaik kratkega filma: Vračanje, jugoslovanski film -18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade - 19.10 Risanka -19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme • 20.00 Bobu bob, aktualna oddaja - 21.30 625 - 22.10 V znamenju SISISISISISISISISISIS MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Družba rdečelaske Zore - 18.15 Znanost • 18.45 Risanka - 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik -20.00 Gost urednik: Svetozar Vukmanovič — Tempo - .. . Po izbiri ... - 23.00 Poročila -23.05 Pregled s Spens-a (slovenski kom.) (do 23.35) TV Zagreb I. program: 15.05 TV v šoli: Rojstvo, Vzhodna Makedonija, Vstaja jugoslovanskih narodov (do 16.00) - 17.40 Poročila - 17.45 Družba rdečelaske Zore 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Risanka - 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.50 Močnejši spol, zabavna oddaja - 21.50 Komorna glasba L. van Beethovna - 22.05 TV dnevnik SISISISISISISISISISIS MERKUR kranj PETEK, 24. 4. 8.45 TV v šoli TV vrtec, TV koledar Ruščina, Vlaho Cviič - 10.00 TV v k* Angleščins, Risanka, Zas> vina, Zgodba. Raafct Izobraževslna repatak-Zadnje minute (do H4H| 14.55 TV v šoli - poasrSs (do 16.00) -1720 Pen* 17.25 Družina Saši madžarska risana *ia 17.50 Jazz na etaia Duško Gojkovič - \M-. Kovačev - 18.20 Obanš 18.30 Šah v JugcskiA' izobraževalna oddaja u da Šah - 18.50 Varčevala a električno energijo • 19.0& S«, prezrite - 19.15 Risu*. 19.24 TV nocoj • l9J8ua do zrna - 19.30 TV dnenaV 19.55 Vreme • 20.00 Vstajanje Titove Jugoslavije. s>' kumentama serija - tli T. Mann: Buddenbroataii nemška nadaljevanka • SI V znamenju - 22.15 Ns* kino: Kočljivo ravwms> ameriški film Film Kočljivo rsrarrsat* posnel angleški režiser Tm Richardson po utošmtmkm gledališkem delu £dkw*> A Ibeeja. Zgodba je petre} nenavadna. V njej bomo > spoznali družino iz Connecticuta. Dva obukm^kt povzročita pravo dntiuukt katastrofo, do katere p* s verjetno prišlo tudi brt: tmU gostov. V glavnih vlogah nastopajo Kathenne He/km Paul Scoffield. Le R,md> in drugi. MERKUR« Oddajniki 11. TV _ 14.55 Goteborg. SP v prenos 1. tretjine -Spens — vključitev v - 16.40 Goteborg. SP \ ju, prenos 3. tretjin« 17.00/30) - 17.10 TV a v madžarščini • 17.3 dnevnik 17.45 Z _ zornega kota - 18.15 K« mladinska oddaja Glasbeni klub • 19.30 dnevnik - 20.00 Na glasba - 20.50 Poročila %Y Naš čas: Rimljankara -1\ Glasbena medigra - 215 petek ob 22 uri. magazin (do 23.55) TV sagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.< našega zornega kota TV koledar - 18.25 K občine Reka - 18.45 Ni top-liste, oddaja TV 1 - 19.30 TV dnevnik Ustvarjanje Titove J« vije - 21.00 Srečanje v i zabavnoglasbena o 21.55 TV dnevnik Komisar Moulin, film r NOVO V KINU V Italijanski seksi film Terezino telo na komedijski način prikazuje dogodivščine mlade, neizkušene, a bistre Tereze, ki jo bogati zdravnik najame za služkinjo. V ospredju so seveda ljubezenski prizori, v katerih se lepa Tereza izkaže kot dobra učenka in kmalu celo prekaša svojega učitelja. »Reveža* na koncu zadene kap od prevelikega poželenja. V mestu na jugu Francije besni gangsterska vojna. Nekega dne najdejo truplo policijskega komisarja ob mrtvi prostitutki. Primer prevzame inšpektor, ki se ravna po gangsterskih metodah in zato tudi hitro reši nalogo. V filmu Kifeljc ali bandit igra Jean Paul Bel-mondo. Buda Spencerja bomo v filmu Šerif iz vesolja srečali v vlogi policaja, ki najde dečka. Ta je prišel iz vesolja in prinesel s seboj čudne žarke, s pomočjo katerih lahko rešuje še tako zapletene situacije. Policaj in deček se hitro sprijateljila. Tudi potem, ko deček dobi priložnost, da se vrne v vesolje, raje ostane pri svojem novem družabniku. KINO KRANJ CENTER 17. aprila a mer. barv. k rim. film KO POKLIČE NEZNANEC ob 16. in 18. uri, amer. barv. ljub. film V VRTINCU ob 20. uri 18. aprila amer. barv. krim. srhljivka KO POKLICE NEZNANEC ob 16.. 18. in 20. uri. premiera /ta/, barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 22. uri 19. aprila slov. mlad. film SREČNO KE KEC ob 10. uri, amer. barv. krim. film KO POKLIČE NEZNANEC ob 15. uri. avstr. ban. vojni film PRESTOPNIK MORANT ob 17. un. amer. ban. ljub film V VRTINCI' ob 19. uri 20. aprila Glasbeno humoristična revija BOSNO MOrlA - DIVNA MILA ob 17. in 19. uri 21. in 22. aprila ital. ban: erot. komedija TEREZINO TELO ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila ital. barv. akcij, film VESOI^J SKI ŠERIF ob 15..W, amer. ban. vojni film A POKA LIPSA DA NES ob 17.30 in 20. uri KRANJ storži C / 7. aprila angl. barv. en>t. komedija IZPOVED ČISTILCA OKEN ob 16.. 18. in 20. uri 18. aprila franc. barv. komedija ZANESENJAK ob 16. uri, ital. ban: erot. komedija KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJU BICO ob 18. uri, amer. ban: fant. gnuli LADJA SMRTI ob 20. uri hongk. ban. karate film ZNA MENJE RDEČEGA ZMAJA ob 14. in LHJiP^ramfr ban fant grozljivka LADJA SMRTI ob 16. uri, premiera franc. ban knm. filma KIFELJC ALI BANDIT ob 20. uri 20. aprila amer. ban: ljub. film V VRTIN CU ob 16. in 20. uri . V.SPrila/rane. ban. krim. film KIFEUC ALIBANDlTob 16.18. in 20. uri .r&-tfPr¥a amer. ban. sat. musical NASH VILLE ob 16. in 19. uri t^I^'l ,amer ban *rhljnka MARA TONEC ob 16. m 18. uri Kino TR2IC 18. aprila hongk. ban: film ZNAMENJE RDEČEGA ZMAJA ob 16. uri. franc ban komedija OROŽNIK IZ SAINT TROPEZA ob 18. in 20. uri 19. aprila franc barv. komedija OROŽNIK IZ SAINT TROPEZA ob 15. un. ital. ban: erot. komedija KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI l JU BICO ob 17. in 19. un. premiera angl. ban: filma DOMOV PRED POLNOČJO ob 21. uri 20. aprila ital. ban: erot. film KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI UUBICO ob 18. un. amer ban: sol. musical NASHVIL LE ob 20. uri 21. aprila angl. ban. film DOMOV PRED \ POLNOČJO ob 18. m 20. uri. V____ 22. aprila amer. ban. srhljivka MARATONEC ob 18. in 20. uri v,vvt w 23. aprila franc. barv. knm. film KltbLJi ALIBA NDIT ob 18. in 20. un KAMNIK DOM 18. aprila amer. ban. ljub. saga V VRTIN C U ob 16. in 20. uri vrfČNO 19. aprila slov. ban: mlad. film SK&L m; KEKEC ob 15. uri, amer. barv. ljub. saga v VRTINCU ob 17. uri, premiera ital. ban: erot. komedije TEREZINO TELO ob 21. uri 20. in 21. aprila amer. ban: fant. film LADJA SMRTI ob h" in 20. uri 22 aprila angl. ban. fHm DOMOV PRED POLNOČJO ob 18. in 20. uii 23. aprila hongk. ban. film ZNAMENJK RDEČEGA ZMAJA ob 18. in 20. un Kino KOMENDA 17. aprila ital. ban: akcij, film VESOLJ SKI ŠERIF ob 20. uri 18. aprila amer. ban: krim. film MAHA TONEC ob 20. uri Kino DUPLICA 18. aprila angl. ban. film DOMOV PRhP POLNOČJO ob 20 uri vpenLJ 19. aprila ital. ban. akcij, film VESOLJ SKI ŠERIF ob 15. uri. ital. ban film REZINO TELO ob 17. in 19. uri 22. aprila ital. barv. akcij, film V bSlH*/ ■ SKI ŠERIF ob 20. uri 9 23. aprila franc ban: komedija UKUt NIK IZ SANTTROPEZA ob 20. uri Kino CE8NJICA 17. aprila ital. ban: uesl. film VESOtJ-SKI ŠERIF ob 20. uri JESENICE RADIO 17. aprila amer. drama KRVNA ZVEZA ob 17. in 19. uri 18. in 19. apnla angl. film VELIKI ROP ZLATEGA VLAKA ob 17. in 19. uri 20. in 21. aprila amer. film FILM NA RAŽNJU ob 17. in 19. uri 22. aprila nem. uet. film OLD FIREHAND ob 17. in 19. uri JESENICE PLAV2 17. aprila amer. ban: film TEK JE MOJ L ŽIVLJENJE ob 18. in 20 uri 18 in 19. aprila amer. ban. film HLM NA ŽARU ob 18. in 20. uri ustlKl 20 in 21. aprila angl. ban: film Vbi.ir\i ROP ZLA TEGA VLAKA ob 18. ^flun 23. aprila nem. barv. film OLD tlttf.-H AN D ob 18. in 20. un Kino KRANJSKA GORA 18. aprila hongk. ban. film OSA M hI EN I TIGER ob 20. uri ^ 22. aprila amer film FILM S A ZA HI oh 20. uri Kino DOVJE 18. aprila angl. ban. film subt »a 4 LUobT9. uri ' !>MRT ** •* I 19 aprila hongk. ban. film nfuutlti\ TIGER ob 19. uri ' OSAMIM SKOFJA LOKA SORA 17. aprila angl. avant hlm D&Klli PLEMENA ASHANTI ob 18 in » „ 18. in 19. aprila amer srhbuk. 11BIJA LK ob 18. in 20. un ---- 21. in 22. aprila ital. krim hlm NOST V NEAPLJU ob is. « (21. aprila samo ob 20. uri) 23. aprila franc. drama JAVNA HtfUl ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 17. aprila amer. film noj (• 20. uri 18. aprila angl. komedija DAMA NJA ob 20. uri 19. aprila angl. avant. fUm DEKU PLEMENA ASHANTI ob 18 in X'i 22. aprila amer. akcij film BOJIV PODZEMUA ob 20. uri Kino RADOVLJICA 18. aprila nem. ban. knm hlm H.d BURŠKA MAFIJA ob 18. un amer Z film PEKLENSKA ČETRT ob 20 vi 19. aprila amer. ban film ŽGOOštl BADI HA LIJU ob 18. uri. fntnclLat\ DEKLICA V PLA VEM ob 20 un 20. aprila amer. ban film PEKLE\$i ČETRT ob 20. un PLA VEM ob 20. un 22. aprila amer. ban. film ZGODŠA BADIH ALIJU ob 20. un 23. aprila nem. ban: film R£S\HVV ZGODBE II. del ob 20. un Kino BLED 17. aprila ital. ban- en>t film TAMm ob 20. uri 18. aprila amer. ban pust film i WISKI ob 18. un. ital. ban fitm DEVICA ob 20. uri 19. aprila ital. ban: zabav film IfV* DEVICA ob 18. un, amer. ban .•«*. tS MISTER MILIJARDER ob 20. sn 20. aprila nem. ban film HAUBI lfc*» MAFIJA ob 20. uri 21. aprila amer. ban film PEKLBvm ČETRT ob 20. uri 22. aprila franc barv film DEKIa t PLA VEM ob 20. un Kino BOHINJ - BOH. BISTRICA 18. aprila amer. ban film MfcTBt MILIJARDER ob 18. un 19. aprila amer. ban: pust filn WISKI ob 18. un. ital. ban trot k«w*v TAXlGIRLob20 un 23. aprila amer. ban /i/m PKKlS>$k.i ČETRT ob 20. un >7 APRILA 1981 19.STRAN G L, A NESREČE tDGODA NA AVTOBUSNI tki - V ponedeljek, 13. aprila. 8. ure se je pripetila prometna ktpia na avtobusni postaji. Vozli oabnega avtomobila Martin Unlt (roj. 1940) iz Radovljice je nd mimo avtobusne postaje proti %rmvenernu domu; ko je peljal ta* stoječega avtobusa, je eden od tafttrv odprl vrata, tako da je taria Bernarda Slamar (roj. 1965). d je tabla na postaji, stopiti korak taj prav pred vozilo Martina UojJU. Avtomobil ji je s prednjim kolesom zapeljal čez stopalo noge. toDUE NA OZKI CESTI Jesesjce - Na Cesti 1. maja se je 1 salo. 15. aprila, nekaj po K), uri kkeiila prometna nezgoda zaradi teme hitrosti. Voznik oseb-avtomobila Nesib Talalovič ., 1955) z Jesenic je peljal od Pod-^etsklje proti Blejski Dobravi z Vpronerno hitrostjo, tako da na ^ cesti ni mogel pravočasno usta-^ ko je iz nasprotne smeri pripe-'a| tovorni avtomobil, ki ga je vozil >« Jakopič (roj. 1934) z Bleda. V Jtaju sta bila Tanjena voznik ivić in sopotnica Irena Burač 1976) z Blejske Dobrave. I tylL V ROB PLOCNI KA - V sredo, 15. aprila, ob J / je na Cesti JLA pri hiši št. ) pripetila prometna nezgoda. Voz-kolesa z motorjem Valentin tič (roj. 1958) iz P red osel j je al v desno, trčil ob robnik in padel. S pretresom mož- 0 ga prepeljali v Klinični flDNO CEZ CESTO ,jjca - Na magistralni cesti lh se je v sredo, 15. aprila, prometna nezgoda. Voznik ^avtomobila Pavel Noč (roj. | g planine pod Golico je peljal ic proti Jesenicam. Ko je vozil , avtobusnega postajališča, je Staneta Bocka (roj. 1937) z c. ki je izven prehoda za pešce ,| cesto. Voznik se je pešcu izogibal, vendar nesreče ni preprečiti; pešec je bil v 1 lažje ranjen. flDNO PREHITEVANJE stenice - Na magistralni cesti Hruško in Dovjem se je v ^ 15. aprila, ob 20.20 pripetila *ta*na nezgoda zaradi nepravil-S prehitevanja. Voznik osebnega \fibila nemške registracije Fra-VCerti (roj. 1951) je vozil proti \sjcam in pred Hrušico v levem Vglednem ovinku prehiteval Sii ki ga je vozil Zoran Ružič in *tattfa Prav tedaj je iz nasprotne Vn pripeljal voznik osebnega av-Vbija Bogomir Rozman (roj. bj> u Mojstrane, ki kljub umi-•ajo v desno in zaviranju ni mogel Saeciti čelnega trčenja; Certijevo S*> je odbilo v desno, da je trčilo ^ i Ružičev kombi. Ranjen ni bil Hfe, »ode na vozilih 40a je za Wjdin. • m4 L. M. Wj zaradi Odvrženega Ogorka Brnik - V ponedeljek, 13. aprila, jykine je začelo goreti v gozdu v Hžmi brniškega letališča. Ogenj so prvi gasiti gasilci brniškega ^aislča. na pomoč pa so jim prišli Sv, k kranjski poklicni gasilci. Vrelo je okoli . 70 kvadratnih Vtrov gozdne površine, večinoma * gorela le trava, drevesa pa so \faa ožgana. Ogenj je nastal %d\ nepravidno odvrženega ogorki r I pONfcDfcLJEK, 20. aprila 1 kinu Center v Kranju P 17 in 19. uri (2 koncerta) nurtopa MEHO PUZIĆ 2 gosti BeboSelimovK , Cazimom Čilakovičem, Nedžadom iJerviAevičem ter humoristoma: Seadom AraUnagičem-Sisalom in Mladenom Belina u glasbeno humoristični re- »ioSNA MOJA - DIVNA MILA« Vitopnice si pravočasno pre-strbite v blagajni kina Center »Kranju! Gorela suha trava Naklo — V torek, 14. aprila, popoldne je gorela suha trava ob magistralni cesti v Podtaboru. Ogenj se je razširil na travnato in gozdno površino, tako da so morali posredovati kranjski poklicni gasilci. Domnevajo, da se je ogenj razširil zaradi malomarnega kurjenja odpadkov pri čiščenju travnika. Nezgoda pri delu Kranj - V ponedeljek. 13. aprila, ob 8.30 se je v kranjski Savi pripetila nezgoda vozniku viličarja Janezu Kertu (roj. 1937) iz Kranja. Kert je nameraval preveriti višino vode v akumulatorjih; ker pa ni dobro videl, je prižgal vžigalico in posvetil v odprtino, takrat pa mu je iz baterije brizgnila v obraz kislina. S poškodovanimi očmi so ga prepeljali v Klinični center. Drulovka - Zaradi prekratke varnostne razdalje se je v torek 14 aprila, dopoldne na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda v kateri je nastalo za okoli 182.000 din škode. Vozniku tovornega avtomobila Branku Černilcu (roj. 1957) iz Kranja ni uspelo ustaviti za kolon* vozil ki je stala zaradi zavijanja nekega tovornajka v levo tako da je trčil v zadnji del osebnega avtomobila nemške registracije vozil gaje Marko Matic. Osebni avto je odbilo s ceste v grmovje tovornjak pa v levo, prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Hhi7Jl?,t[afnC FT" 12 Liubl'a?f V Učenju je Črnilčev tovornjak odbilo še v telefonski drog. — Foto: M. Ajdovec LPETOUR Turistična agencija PRVI MAJ v Izoli Poreču, Puli, Medulinu, na Krku (Haludovo), na Rabu, V Bohinju, Dobrni in Čateških toplicah Bogata izbira možnosti za počitnice v letoviščih Istre Kvarnerja, srednje in južne Dalmacije z otoki, v toplicah in gorskih letoviščih Aranžmaji z letalskim prevozom iz Ljubljane in z lastnim prevozom Letošnja novost — Lastovo in Komiža Hoteli, zasebne sobe, apartmaji, bungalovi, naturistična naselja BEOGRAD, odhodi z letalom, vlakom in avtobusom. INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH ALPETOURO-Vffl TURISTIČNIH POSLOVALNICAH. Dvorana pod Mežakljo na Jesenicah bo jutri zvečer v znamenju temperamenta in običajev Tahitija. Pričarala ga bo skupina 32 plesalk, plesalcev in glasbenikov iz Tahitija, največjega otoka sončne Polinezije. Prireditev, ki se bo pričela ob 19. uri. prireja Društvo Modrina. Vstopnice za prireditev so v predprodaji na Jesenicah v recepciji hotela Korotan in pisarni športnega društva, na Bledu v poslovalnici Globtourja, v Radovljici v recepciji hotela Grajski dvor in v Kranju v poslovalnici Alpetourja v hotelu Cfeina. @ globtour 1. MAJ - IZLETI 1. po domovini • BEOGRAD — NOVI SAD — OSIJEK, 25. 4.-27. 4. in 1. 5.-3. 5 81, avtobus 2. tujina: • VERONA-GARDSKO JEZERO — PARK SIGURTA - 2.-3. 5. 81, avtobus • SAN MARINO — URBINO - 1.5.-3.5.81, avtobus • KOROŠKA - DOLOMITI - 1. 5.-2. 5. 81, avtobus • KOROŠKA - VRBA - HEILIGENBLUT - GROSSGLOCK- NER - 25. 4.-27. 4.81, avtobus • AŽURNA OBALA - 27. 4.-2. 5. 81, avtobus • BERLIN V. in Z.-POTSDAM - 24. 4.-27. 4. 81, letalo iz Ljubljane • BRATISLAVA - BRNO - 1. 5.-3. 5. 81, avtobus Posebno ugodno! • MAROKO - 24. 4.-29. 4. 81, z letalom SMUČANJE zal. MAJ: • KAPRUN - 26. 4.-2. 5. 81, avtobus 1. MAJ ob MORJU in v HRIBIH Ankaran, Portorož, Poreč, Vrsar, Kupari, Dubrovnik, Omišalj, Bled, Kranjska gora, Jezersko, Čatež, Dolenjske toplice, Radenci, 30.4.-3.5.81 STROKOVNI SEJMI DUSSELDORF - INTERPACK mednarodni sejem pakirnih strojev, embalaže in slaščičarskih strojev, 18. 5. —21. 5. 81, letalo MČNCHEN - IFAT 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo, 24. 6.-26. 6. 81, avtobus MUNCHEN -«Mednarodni strokovni sejem LASER 81 - OPTO - ELEKTRONIH, od 1. do 3. junija, avtobus DUSSELDORF - mednarodni sejem rudarstva, 15. 6.-18. 6., letalo Za zaključne skupine imamo pripravljene programe potovanj po domovini in tujini. Informacije na Gosposvetski 4. V naši poslovalnici MAXIMARKETA na Trgu revolucije prodajamo vse vrste letalskih in železniških vozovnic in kart za razne zabavno-glasbene prireditve. KOM PAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 25/4 OHRID, 3 dni, 24/4,8/5,6 dni, 3/5 VIS, 2 dni, 25/4, 26/4,9/5 BUDVA, 2 dni, 25/4, 26/4,16/5 ROVINJ, 4 dni, 30/4 DUNAJ, 1 dan - posebno letalo. 7/5 PRAGA, 1 dan - posebno letalo, 9/5 G RAZ, 1 dan, 27/4 KORZIKA, 1 dan, - posebno letalo, 27/4 AMSTERDAM, 1 dan - posebno letalo, 21/4 PROVANSA lepa in romantična, Toulouse - Carcassonne -Nimes-Pont du Garde-Avignon-Montpellier, 4 dni - posebno letalo, 29/4 JUŽNA ANGLIJA, 6 dni, 28/4 LONDON - WINDSOR, 5 dni, 24/4 CVETOČA HOLANDIJA, 10 dni, 23/4 BUDIMPEŠTA - VIŠEGRAD - ESZTERGON, 4 dni, 30/4 KLASIČNA GRČIJA, 9 dni, 24/4 PARIZ, 6 dni, 26/4 RA VENA - SAN MARINO - BOLOGNA - PADOVA, 3 dni, 1/5 EGIPT, 9 dni, 29/4 WIESBADEN in ogled operne predstave »Don Carlos«, 5 dni, 20/5 KITAJSKA, 11 dni, 26/4, nizka cena 36.175.- din NORDKAP, 14 dni. 10/6 Počitnice na Korziki od junija do septembra. Poletni tečaji angleščine: Bournemouth, VVimborne, Avvel, Cambridge, Oxford, Rom-sev in Southampton, London, VVindsor, Edinburgh STROKOVNA POTOVANJA K0BENHAVN - Skandinavska razstava pohištva, 5 dni, 5/5 PLOVDIV — Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26/6 MUNCHEN - Interhospital 81, 3 dni, 21/5 DUNAJ — Razstava fotografskih in filmskih pripomočkov ter razstava igrač, 1 dan — posebno letalo, 7/5 PRVOMAJSKI PRAZNIKI OB MORJU Koper — Izola — Portorož — Umag — Poreč — Novigrad - Rovinj - Vrsar - Medulin - Opatija - Crikvenica - Novi Vinodolski - Punat/Krk — Rab -Split - Vela Luka - Igalo O L, A S 20.STRAN PETEK. 17. MU ^IIUJI MERKUR KRANJ vam na 20. sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 10. do 20. aprila NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO Komisija za varstvo okolja pri GTZ prosi prebivalce gorenjske regije, da čimprej očistijo okolje svojega bivanja. Komisija si bo v aprilu ogledala dejansko stanje na terenu in v mesecu avgustu ocenila uspehe vašega prizadevanja. »Prijetno je živeti v lepem okoljult Komisija za varstvo okolja pri GTZ. POLJEDELSKO ORODJE KROŽNE ŽAGE EL. VRTALNE STROJE MOTORNE VERIŽNE ŽAGE ELEKTRIČNE IN MOTORNE KOSILNICE ROČNO IN VRTNO ORODJE BELA TEHNIKA ELEKTRIČNI GOSPOD. APARATI MOŠKA IN ŽENSKA KOLESA OSEBNI AVTOMOBILI SSSR OBIŠČITE RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR KRANJ SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM »KNOKNNJ Cenjene kinoobiskovalce obveščamo, da smo zaradi izrednega zanimanja ponovno uvrstili v naš program 5=1 Na sporedu: KINO CENTER Kranj: petek, 17. aprila ob 20. uri nedelja, 19. aprila ob 19. uri KINO STORŽIČ Kranj: ponedeljek, 20. aprila ob 16. in 20. uri ameriško barvno ljubezensko sago V VRTINCU Ne zamudite enega najbolj uspelih filmov v zgodovini kinematografije! VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Objavlja prosta dela in naloge KUHARICE JE 25ft! 7?*S v Bohinjski Bistrici (ca določen čas) nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu in letnem dopustu. Nastop dela 20. 5.1981. Pogoji: - dokončana gostinska šola kuharske smeri, - opravljen tečaj iz higienskega minimuma Rok za prijavo je 15 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 15 dni. AVTO MOTO DRUŠTVO RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge 1. INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE za delo po pogodbi 3. ADMINISTRATORJA za delo po pogodbi K«*ndiufta Za .in*truktorJa praktične vožnje morata imeti opravljen takega dela iZPit' administratorka Pa sposobnost za opravljanje Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov Avto moto društvo Radovljica, Ljubljanska cesta 19, do 30.4.1981. Pri nas dobite vse vrste športnih in tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen. MAZDA ZASTOPSTVO IN SERVIS HEINZ VERATSCHNIG BOROVUE — FERLACH SGP GRADBlNtf n.sol.o.KRANJ nazori Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD STROJNO IN KOVINSKI OBRATI KOKRICA objavljamo naslednje proste delovne naloge iR Kranju °Pr* 1. PET ŠOFERJEV Pogoji: - končana poklicna šola za voznike motomik , - izpit C in E kategorije in 2 leti delovnih izku^JJ 2. SEST 2ERJAVISTOV Pogoj: - končana poklicna šola kovinske oziroma elelt - izpit za upravljanje z vrtljivimi stolnnir«• *s^< 2 leti delovnih izkušenj ,pnin» ten*' 3. KLJUČAVNIČARJA Pogoj: - končana poklicna šola kovinske smeri in eno U nih izkušenj 4 ŠTIRIH STROJNIKOV . . . Pogoji: - končana poklicna šola kovinske smeri, oni-avl* za strojnika težke gradbene mehanizacije in •> ffi nih izkušenj 5 AVTOMEHANIKA Pogoj: - končana poklicna šola kovinske smeri in 3 |eU izkušenj 6. DELAVCA ■ . Pogoj: - končana osnovna šola V SEKTORJU JESENICE 7 ŠOFERJA Pogoj: - končana poklicna šola kovinske smeri in eno M1' lovnih izkušenj 8. KLJUČAVNIČARJA Pogoj: - končana poklicna šola kovinske smeri in eno k>t nih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delo' časom. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili na aaak*^ Gradbinec, kadrovsko socialna služba Kranj, Nasorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu. r OBIŠČITE SPOMLADANSKI GRAŠKI VELESEJEM 00 25. APRILA 00 3. MAJA 1981 Vsa pojasnila dajejo potovalni uradi v Sloveniji. Sejem je odprt od 9. do 18. ure po avstrijem času. Vstopnina 30 avstrijskih šilingov ali 50 dinarjev. — sejem železa — Kmetijstvo in kmetijski stroji — varčevanje energije — gastronomija — motorna kolesa — revija narodov Lov stroji zabavna elektroniki fotografski aparati oprema za taborjenj« čolni vrtni nasadi in zdrav** zelišča modne revije in krmo športno in lovsko oriti* mednarodni bazar šivalni in pletilni stroji 17 APRILA 1981 21.STRAN.G LAS Obiščite naš paviljon na Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 10. do 20. aprila 1981 TOZD Maloprodaja KRANJ „2IVIL-A I Potrošnidki center BITNJE (pri Kranju) CfeajtM stranke obveščamo, (ia je prodajalna odprta od aprila dalje vsak dan, pa tudi vsako soboto od 7. do I9.ure. Se priporočamo za obisk. Na zalogi imamo celoten MEDEX— asortiman. ■P! mM ČEPRAV SE JE LETOŠNJA ZIMA NAPOSLED UMAKNILA, BO PREHITRO SPET PRIŠEL ČAS, KO BO TREBA ZNOVA POSKRBETI ZA TOPLOTO V STANOVANJU VELEBLAGOVNICA nama V ŠKOFJI LOKI je zato omogočila, da se že zdaj lahko zavarujete pred mrazom v jesenskih in zimskih dneh. Na oddelku z gospodinjskimi aparati so naprodaj NOVE — UDOBNE TRAJNOŽAREČE PEČI »Kupersbusch« — model 60 in 60 D še bolj ekonomične, z veliko grelno močjo, estetskega izgleda in z zagarantirano dolgo dobo trajanja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, svaka in strica CENETA PETERNELA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zđdnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Iskre commerce in sostanovalcem bloka Vlahovičeva 43 iz Ljubljane, g. župniku v Javorjah za poslovilne besede in pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Ohranili ga bomo v lepem spominu! ŽALUJOČI: brata Tone in Rudi, sestra Minka z družinami, nečaki in nečakinje! Javorje, Skorja Loka, 15. aprila 1981 ZAHVALA Končala se je pot naši dragi ZOFIJI FRAS računovodji GKZ Sloga Kranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so darovali cvetje ter jo spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala kolektivu GKZ Sloga, pevcem, duhovniku in zdravstvenemu osebju, ki ji je pomagalo ob težki bolezni. ŽALUJOČI VSI NJENI! Kranj, 15. aprila 1981 CESTNO PODJETJE Kranj raspisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih •redate v: 1. Osebni avto AUDI 100 GL letnik 1072, izklicna cena din 70.000. - 2. Avtogrder Frisch F 145, letnik 1071, izklicna cena din 250.000,-i. Bager Litostroj 0.30, letnik 1073, izklicna cena din 120.000, -4. Valjar Tandem MVA 11,14. oktober, lastna teža 12 ton letnik 1*73, izklicna cena din 75.000, -t. Kozapreaor Fagram, letnik lt>73, izklicna cena din 25.000, -i. Silo« za cement, letnik 19*3«, izklicna cena din 15.000, - 7. Poltovorno vozilo TAM 2001, letnik 1071, izklicna cena din 35.000, - , 8. Osebno vozilo Zastava 750, letnik 1073, izklicna cena din 4.000, - 9. Klinasti plug m Unimog 421, izklicna cena din 10.000, - 10. Nakladalna žlica za Unimog 421, nekompletna, izklicna cena din 4.000, — .ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo dne 22. aprila 1981 ob 12 uri v menzi podjetja. Jezerska cesta 22. OfM je možen dne 22. aprila 1981 od 6. ure dalje. K licitaciji Imo pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred licitacijo plačati 10 odstotni polog od izklicne cene. N- ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše najdražje MAJDE ROPRET ^^s^ssHn roj. Orehovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolkam in znancem, ki ste jo v tako velikem Številu spremili na zadnjo pot ter pokrili njen prerani grob z venci in cvetjem. Iskreno se zahvaljujemo za vse izraze sožalja in tolažbo v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem Save Kranj, GG TM Kranj, g. župniku in pevcem iz Naklega za opravljen obred, zvonarjem iz Hotemaž ter številnim krajanom iz Hotemaž, Brega in Preddvora, ki ste se zadnjikrat poslovili od naše Majdke. VSI NJENI! ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ZDRAVKOTA GREBENŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sostanovalcem, prijateljem in KS Vodovodni stolp, ki so se udeležili zadnjega slovesa, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala kolektivu Iskra — TOZD RTC, govorniku za ganljiv govor ob odprtem grobu, delovni skupnosti splošnih služb in sekretariatu notranjih zadev občine Kranj. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in pevskemu zboru. Iskrena hvala tudi zdravniškemu in strežnemu osebju Onkološke klinike Ljubljana ter dr. Cepudru za zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Albina, hčerka Zdenka, sestra Gelči in Kristina z družino ter drugo sorodstvo! Kranj, 13. aprila 1981 GLAS22.STRAN PETEK. 17.AHU1 Po kratki in hudi bolezni je umrl dragi oče, mož, brat in stric JANEZ KAVČNIK-TOMAŽ borec XIV. brigade Pogreb pokojnika bo v petek, 17. aprila 1981, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju na tamkajšnje pokopališče ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! OBLETNICA Čeprav že leto je, s* nas nenadoma zapustil, f^j. Še vedno spomin je nate *-*f dragi Jože, svež in živ. HB Minilo je leto dni, Sil kar nas Je tra£ično zapustil f|i| naš sodelavec JOŽE KUZMIC SOD^r^SLPOSEBNIH NAROČIL TOZD TEA ISKRA KRANJ Čas ne izbriše solza ter bolečine srca 14. aprila 1981 je minilo leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustila, dobra žena in mami IVANKA OBED roj. Meglic iz Kranja — Čirilova 8 Težko je sprejeti grenko resnico, da te ni več med nami. Nikdar več ne bomo slišali tvojega toplega glasu in se mogli zazreti v tvoje oči. Velika praznina in ostra bolečina je za vedno ostala za teboj. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen tihi dom. ŽALUJOČI mož Nande in hčerki z družinama! ZAHVALA Ob izgubi nase drage sestre, tete in svakinje KATARINE DEMŠAR upokojenke — iz Zg. Bitnja It. 77 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za obiske v času njene bolezni ter za spremstvo v njen poslednji dom. Iskreno zahvalo smo dolžni dr. Beleharju in med. sestri Zutki za zdravljenje in pomoč v bolezni, g. župniku in g. kaplanu za spremstvo in pogrebni obred ter pevcem za lepe žalostinke. Vsem in vsakemu iskrena hvala! ŽALUJOČI: sestra Ivana, nečak Francelj z družino, nečakinje Ivanka, Minka in Anica z družinami ter svakinja Johanca! Bitnje, 3. aprila 1981 MALI telefon 23-341 = PRODAM = =_____ _____ Poceni prodam lepo ohranjeno belo OBHAJILNO OBLEKO. Peter-nelj, Frankovo naselje 124, Skofja Loka 3397 Prodam semenski KROMPIR de-sire in zgodnji resy. Kranj, Čirče 24 3402 Prodam traktorski OBRAČALNIK za seno 220 in PUHALNIK tajfun. Telefon 061-722-480 3405 Prodam 8 rabljenih, praznih AŽ-PANJEV, 9-satarjev. Alojz Jelene, Prezren je, tel. 064-70-027 3456 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 28-950, Kranj, C. 1. maja 67 - Ratkovič 3457 Ugodno prodam žametni VOZIČEK — PEGrbordo barve, s prevleko za dež, chico STOLČEK in STOLČEK za nočno posodo. Gro-bovšek, Kidričeva 10, Kranj vsak dan po 18. uri 3458 Prodam 300-litrsko ŠKROPILNICO Maribor, 2700-litrsko CISTER NO in KOSILNICO mertel, v okvari. Mengeš, Ropretova 3, telefon 737-265 3459 Prodam PSA - KODRA, z rodovnikom. Naslov v oglasnem oddelku. 3460 Prodam dobro ohranjena klasična OKNA s polkni, dimenzije 100X120. Rupa 20, Kranj 3461 Prodam »PREKLJE« za fižol, PUNTE in hrastova DRVA. Šenčur, Kranjska c. 38. Informacije popoldan 3462 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČE. Glinje 13, Cerklje 3463 Prodam nov namizni VRTALNI STROJ (do 12 mm) cena 21.000 din. Žos Franc, Loka 64, Tržič 3464 Prodam 4 dni starega TELIČKA - BIKCA. Blenkuš Zorko, Kranjska gora, Gasilska 12, tel. 064-88*731 3465 Prodam 6 tednov starega TELIČKA simentalča. Žirovnica 57 3466 Oddam PSA čuvaja in SADIKE za živo mejo liguster. Naslov v oglasnem oddelku. 3467 Prodam gradbeno BARAKO, 3 x 5m, in električno OMARICO. Lozar, Rožna dolina 19, Lesce 3468 Po lanski ceni prodamo lepe, zdrave PELARGONIJE (bršlinke in druge). VRTNARIJA - ŠENČUR ■ ■ 3469 Prodam 5 let starega KONJA ali menjam za starega. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj — Primskovo 3470 Prodam nov ŠIVALNI STROJ bagat danica. Kličite od 19. do 20. ure po tel. 064-61-176 3471 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. Janko Šolar, Ljubno 105, Podnart 3472 JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, Golnik - Bidovec 3473 Prodam KRAVO, ki bo konec aprila drugič telila. Pipanova 40, Šenčur 3474 Prodam 27 kg ploščatega BAKRA, 5 x 30 mm, za kljuke pri žlebovih. Telefon 70-211 3475 Prodam nov OTROŠKI VOZIČEK globok, rjav žamet. Čubrlo, Staneta Rozmana 1, Kranj. Ogled popoldan 3476 Prodam rabljene ZIDAKE, nekaj OSTREŠJA in več zidarskih predmetov. Zalog 10, Golnik 3477 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO, št. 38, s klobukom. Robida, Zg. Bitnje 140 popoldan 3478 Prodam urejen 100-litrski AKVARIJ. Telefon 23-512 3479 Prodam KRAVO S TELETOM in semenski KROMPIR ostero. Po-dreča 45, Mavčiče 3480 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor ter polovico mladega BIKA za v skrinjo. Telefon 47-189 3481 Prodam otroško KOLO, za 4 do 8 let. Informacije po tel. 25-627 3482 Pomlad na vrt bo naš prišla, čakala bo, da prideš ti in sedla bo na rosna tla ter zajokala, ker te ni V SPOMIN 18. aprila bo minilo žalostno leto, od tistega strašnega trenutka, ko je prišla vest, da nam je cesta vzela našega dragega sina in brata STANKOTA PANGERŠIČA s Pristave it. 84 - Tržič Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Prodam 1 kub. m hrastovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. 3483 Prodam litoželezno kopalno BANJO (sedežno). Zibelnik Lojze, Dež-manova 5, Kokrica — Kranj 3484 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK, večjo STAJICO in avtomobilski otroški SEDEŽ, vse uvoženo. Kranj, C. 1. maja 73 3485 Prodam rabljeno KOSILNICO BCS, greben 110 cm. Franc Tušek, Martinj vrh 3, Železniki 3486 Poceni prodam kompletno, svetlo SPALNICO. Informacije pri Stare, Kranj, Žanova 5, tel. 26-977 3487 Prodam jedilni KROMPIR igor. Britof 34, Kranj 3488 Prodam jedilno MIZO in štiri STOLE. Troha, Cegelnica 36, Naklo 3489 Poceni prodam SPALNICO. Šiško vo naselje 23, Kranj 3490 Ugodno prodam 16 kv. m rdečih PLOŠČIC, stenske in talne PLOŠČICE za v manjšo kopalnico ter otroške KOTALKE. Telefon 22-233 3491 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Zemlja, Selo 35, Žirovnica 3492 Prodam prenosni TELEVIZOR, kombiniran z magnetofonom in radio-aparatom. Ponudbe pod: ADY 3493 Prodam PSE - NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov, odličnih staršev. Dolinar Stane, Retnje 1, Križe 3494 Prodam SENO v Škofji Loki. Informacije po tel. 60-022 3495 Prodam dve leti star KAVČ in dva FOTELJA, cena 7.000 din. Jerala Stane, Kidričeva 23, Kranj - Zlato polje 3496 Prodam STRUŽNICO za obdelavo lesa (do premera 90 mm, dolžina 600 mm). Telefon 79-487 od 19. ure dalje 3497 Ugodno prodam nov elanov ČOLN s prikolico T-401. Kristan Drago, Trojarjeva 52, Kranj, telefon 23-155 3498 Ugodno ' prodam male ročne STATVE »Mojca«. Tel. 064-74-343 popoldan 3499 Poceni prodam gostinske MIZE. Telefon 26-973 od 8. do 10. ure dopoldan 3500 Po ugodni ceni prodam KRAVO po teletu. Hraše 6, Lesce 3501 Prodam OVCO za zakol. Ana Rogelj, Sp. Jezersko 16, Jezersko 3502 Prodam mlado KOBILO in več OVC. Zgoša 5/a, Begunje 3503 Prodam traktorsko KOSILNICO mbrtel za IMT, 35 KM. Pohar, 64243 Brezje 24 3504 ©Hib KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za atomizer-je traktorjev TOMO VIN-KOVIČ730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO VIČ, UTB, URSUS-C 330, IMT 533 in kosilnice Gribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. * * jt * ■W2 Prodam dve KRAVI po izbiri s teletom ali tik pred telit vi jo. Selo 32, Žirovnica 3602 Prodam nov OBRAČALNIK pajk VO 2. Voglje 64, tel. 49-076 3603 Prodam PUNTE in BANKINE. Še ruga, Strahinj 98, Naklo, telefon 47-185 ' 3604 Prodam 500 kg težkega VOLA. Brezje 76, 64243 Brezje 3605 Prodam obžagan LES za ostrešje. Koselj Jože, Dosloviče 21, Žirovnica 3606 Prodam 15 družin ČEBEL AŽ, 9 satov. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Šutna 6, Žabnica 3607 Prodam manjše POHIŠTVO za dnevno sobo, višina 170 cm, širina 280 cm. Hoblaj, Partizanska 47, Skofja Loka, stanovanje 32 3608 SADIKE cipres za ŽIVE MEJE dobite: Kranj, Ul. XXXI. divizije 54 (proti kopališču) 3609 Prodam DRVA (klaftre), DESKE za gradbeno barako in OPEKO špi-čak. Zalog 11, Cerklje 3610 Poceni prodam jedilni KOT, 205 x 160 cm (ročno delo), kuhinjsko MIZO in »CIZO«. Likozarjeva 9, Kranj 3611 Prodam macesnove DESKE in PLOHE. Škofjeloška 25, Kranj 3612 Kranj Prodam KAVČ in dva Bezarevič Milenko. UL I Kranj Prodam SAMONi-«™* SIP 15-kubično in GRABUftJ na tri vretena. Psata 12, Ce Prodam FOTOAPARAT i s teleobjektivom 300 ma i CEVALNIK opemuslllsi Milan Markelj, Valj ' Kranj Prodam nove betonske za kozolec. Informacije 47-144 zvečer Prodam KRAVO sune« izbiri in borove PLOHE. 4, Kranj Prodam nove teraco vezano OKNO KLI in t LO. Kranj, Kalinskova Oddam KOČO za psa ftro jega). Jegorovo predmestji ia Loka Prodam 2 ELEKTRODI JA, 7 KM, 1400 obratov,* njam za manjšega, 3 KI predmestje 29, Skofja Lol Prodam 3000 kg SENA. Hobovše 14, Gorenja vasi Loko Prodam 100 BUT Al tednov starega KOZUC1 Vešter 16, Skofja Loka Prodam SPALNICO £ tovarniško pakirano. Ni nem oddelku. Prodam TRAKTOR 1 KM in PRIKOLICO za« Pušar, Pungert 4, Skofja 1 fon 62-815 Prodam sedem tednov diče - NEMŠKE OVCAk* dovnikom. Kocet, Suha I Loka Prodam dva OTROŠKA1 KA in ZIBELKO. Ofkd nedeljo od 12. do 18. ure I 17, Skofja Loka Prodam diatonično t HARMONIKO. Naslov K oddelku POHIŠTVO, starejše ■ ceni prodam: okroglo ri mizo, tapecirane STOLE t 'j naslonjali, dve omari x vitjtf J kavča. Kličite dopoldan m nu 064-26-361 - int. 25 " šičevo Prodam KRAVO po vat Jože, Zg. Dobrava ; Prodam PUJSKE po 30 kg. Zg. Brnik 28,1 PISALNO MIZO ka gonija — bela) in fotognf čevalnik, nov, primeren ai ugodno prodam. Vidmar. 5, Kranj Prodam KOSILNICO menjam za GOVEDO Vi Šk. Loka Prodam več plemenska; Srednja vas 61, Šenčur Prodam dve MIZI s stok^ Hrast je 10, Kranj Prodam suho SENO a i ženik 14, Cerklje Prodam SENO, OTAVO i TE. Sp. Brnik 54, Cerklj Globok OTROŠKl^H prenosna torba, rjav žamet i Telefon 27-807 Prodam dobro ohranjen*' NICO.Sp. Duplje 37 Prodam avto Wartbun.! zelo dobro ohranjen. Khhft' lefon 28-704 v petek in sobo*' dan. Stare Ana Kranj,So Prodam novo KAMP PW CO adria 380. Veselic Pete. Puha rja 10, K rani, tel. 27-7« Prodam 14 tednov staro KO. Podbrezje 11, Duplje Prodam lesene LETVE konsko ograjo, 9 x 2,5 cm. oglasnem oddelku Prodam brejo TELIC0 KRAVO po telitvi. T Smlednik Prodam OVCO z toma in 100 PUNT. Sp. Gorje 43 pri Bledu Prodam MOTOKULT S-700 honda s kosilnico ia dve breji OVCI in OVNA čič, Na mlaki 3. Radovljica Prodam na kose rama BLO vrbe. Široke od 70 do Izdaja CP Glaa, Kraaj, Stt«t! renjaki tiak Kraaj, tisk: tf f pravica. Ljubljana. Naskn , in uprave lista: Kraaj, Mate i - Tekoči račun pri SDK » P vtika sta— tei Hm - 23-341. glavni uredmik. nik in uprava S1-S36. komerciala — j mali oglasi ia Individualna 250,- din, sa k_ v valuto vključno • | Oproščeno prosasteaj stojnem mnenju 4JI -M 17 APRILA 1981 23 STRAN G L, A ! JO do 40 cm, uporabni so za rpraiture. Telefon 21-562 3644 BOBNE trovva. Vilfan Veljka Vlahoviča 10, Kranj 3645 16-colsk'i GUMI VOZ. iKrnka 14, Zg. Gorje 364H KUPIM ELEKTROMOTOR, od 7ikW, s 1400 obrati. Pintar . ^Partizanska 18, Bled 3505 Jimm žensko ŠPORTNO KOLO. ^Mladinska 13/a. Bled _ 3506 električni MEŠALEC. 106449-284 3647 DESKE in PUNTE za Jagorovo predmestje 29, Škof- / 3fi48 [VOZILA SPAČKA po delih. Oslova 1, Kranj 3521 ... ZASTAVO 750, letnik Sfern Miran, Šmidova 13, 3522 za zastavo 750 prodam, e. Kokrškega odreda 16, 3523 ZASTAVO 750. letnik lRakovec Janez. Gorice 41 3524 >afodni ceni prodam zelo dobro kjeso ZASTAVO 101. Ogled b mk dan po 16. uri. Pavec LC. Bi Klanec 9 (v bližini gostil-' »),Kranj 3525 j ZASTAVO 750. letnik Brnik 74, Cerklje 3526 jo prodam ZASTAVO 101. 1875, MOPED avtomatik in 11* 3-4 osebe. Kranj. Man-,3/a za stadionom 3527 ZASTAVO 750. letnik ■no do februarja 1982. .Predoslje 96. Kranj 3528 .JEN GS 1220, letnik 1974, ohranjen, prodam. Možnost l, delno na obroke. Telefon lili na naslov v oglasnem od-3529 _ ZASTAVO 750 S, letnik tlanf, C. na Klanec 29, Kranj 3530 I stil 'ODPRTI KAMINI rrmiGRiL kamini OtODJE, OPREMA, DODATKI Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim *|t ogrevanjem zraka in ndtatorske vode (15.000 keal/h) »AN Janez, Maistrova 1, I MENGEŠ, .Hl/737-562 ZASTAVO 750, letnik [Korenjak Anton, Pred osi je 95. ^ 6, 42.000 km, staro 3 leta, Cesnik, Siškovo naselje 38, 3531 m ZASTAVO 750-L, letnik v maj, 40.000 km. Tel. 57-003 1» 3532 »FIAT 126, letnik 1978 -^r, cme barve, cena 71.000 uodatna oprema po dogovoru. \C 1 maja 96, Jesenice, tele-4-323-647 3533 Modni ceni prodam dobro JAUDI 60, letnik 1971. Kocjanova 6, tel. 21-012 od kdalF 3534 iuo VVV 1303. Grašič, Sorli-Unnj, tel. 25-601 3535 tja dobro ohranjen R-6 ali lletnik 75 ali 76. Tel. 064-74-149 W Mlekuž Jože, Gradnikova Wlika 3536 Vam R-4, letnik 1975, 68.000 ia 3/5 SM, registriran do sep-Udovč Slavko, Vrečkova 7, \ 3537 1 nov MOTOR SLC-15. Te >W78(064) 3538 TAVO 101, letnik 1974, dobro o, ugodno prodam. Medja, ka 3, Kranj 3539 18PACKA, letnik 1974, ce-, Telefon 45-212 3540 APN-4. letnik 1980. 190. Kranj 3541 1 dobro ohranjen VVV 1200, J 68.000 km. Informacije 1 po tel. 82-738 3542 ■ popolnoma nov, rdeč k. Vidmar, tel. 064-22-374 3543 m ZASTAVO 750, letnik vzamem v račun električni Telefon 084-69-284 3544 _H prodam ZASTAVO 750, ltf73.0laevek 8, Preddvor 3545 ZASTAVO 750, letnik J)D0 120-LS, letnik 1978 JE michelin, 185/70 SR 13. E24, Skofja Loka 3546 ■ R-4, letnik 1977. Infor-> tel. 57-033 vsak dan 3547 _»prodam osebni avto PEU- f 204, letnik 1972, in rotacijsko WC0 SIP 135. Kunčič Ja-, 16, Begunje 3548 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969. Trstenik 53, Golnik 3549 Prodam 7 mesecev star 126-P. Bertoncljeva 26, Kranj. tel. 22-298 3550 Prodam MINI MORIŠ, letnik 1972. Ješetova 11, Stražisče 3551 Prodam dobro ohranjen 125-P. Kutinova 19 (Orehek) tel. 27-926 . 3552 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje 3553 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, in ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika). Kranj - Stražisče, Tominčeva 33 3554 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Kokalj Janko, Ljubno 23, Podnart 3555 R-4, letnik 1977, prodam ali zamenjam za VVARTBURGA. Javor-nik, Struževo 14, tel. 28-758 3556 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1976. Ogled vaak dan rasen sobote in nedelje. Langus, Begunje 104 3557 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1965, z vgrajenim radio-aparatom, registriran do 31. 10. 1981. Koželj Franc, P red osi je 15 3558 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, garažirano. Sv. Duh 120; Skofja Loka 3559 Prodam TOMOS elektronk 90, letnik 1978, dodatno opremljen. Dolenc, Zg. Luša 1, Selca nad Škof jo Loko 3560 Prodam DIANO, letnik 1977. Telefon 064-44-641 popoldan od 18. ure dalje 3561 Prodam KADET - C, letnik 1975 — december. Šinkovec, Mestni trg 19, Skofja Loka 3562 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, ali menjam za ZASTAVO 101. Godešič 35, Skofja Loka 3563 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Hrastje 31, Kranj 3564 Prodam ZASTAVO 125-PZ, v nevoznem stanju, celega ali po delih. Zminec 1, Skofja Loka 3565 GUME za LADO 1600 - 165/13 kupim. Ponudbe po tel. 25-635 3566 ZASTAVO 101, letnik 1976, 60.000 km, prodam. Svete Zvone, Radovljica, Zagarjeva 29 3567 Prodam ZASTAVO 1300 z rezervnimi deli. Mencinger, Zgoaa 49, Begunje „ 2967 Prodam ZASTAVO 101 ali menjam za drugi avto. Milje 26, Šenčur 3577 Prodam nova ODBIJAĆA za golfa. Uranič, Ul. mladinskih brigad 5, Kranj . 3578 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, registnrano do oktobra 1981. Vidic Leon, Cankarjeva 34, Jesenice _ Koroška Bela 3579 Ugodno prodam R-4 special, letnik 1977. Trojar, Hafnarjevo naselje 63, Skofja Loka 3580 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do marca 1982. Telefon 27-351 3581 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, v dobrem stanju. Ogled po 14. uri. Kecman, Blaževa 3/d, Skofja Loka 3582 Pod ceno prodam DIANO 6, staro 4 leta. Francka Sluga, Bezje 10, Kranjska gora 3583 Ugodno prodam tri leta in pol staro ZASTAVO 101 lux. Ogled popoldan. Telalovič Špela, C. v Ra-dovno 12, Mojstrana 3584 Prodam DIANO 6, letnik 1978, cena 80.000 din. Pretnar, Tržič, Be-čanova 6, tel. 50-665 3585 Prodam VW 1200, letnik 1970, ka-ramboliran, motor po generalni 2.000 km, cena 35.000 din; in SPAČKA, letnik 1972, brez motorja, po delih. Ogled možen v soboto popoldan. Komljenovič Relja, Viktorja Svetina 8/b, Jesenice — Koroška Bela 3586 R-4 TLS, avgust 1978, prodam. Telefon 064-83-080 (cena 9,5 SM) 3587 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Poljanec, Bled, Cankarjeva 30, tel. 78-336 3588 ŠKODO 110-L. letnik 1972, ali VW 1200, letnik 1960, oba registrirana za eno leto, prodam. Ogled popoldan. Skumavec Franc, Sp. Gorje 128 3589 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, cena 7.000 din. Markelj, Kropa 123 3590 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974. Stular Bruno, Zg. Bitnje 273, Zabnica 3591 Prodam nov avto 126-P. Telefon 89-433 3592 Zaradi gradnje prodam ZASTAVO 1300, letnik 1975, registrirano do januarja 1982. Informacije po telefonu 75-951 — int. 39 dopoldan; Sp. Gorje 3, popoldan 3593 Ugodno prodam FIAT 125-PZ. celega ali po delih. H rase 6, Lesce 3594 R-18, letnik 1979, bež barve, po^ polnoma opremljen, zaščiten, 29.000 km, garažiran, prodam, cena okvirno 33 SM. Telefon 061-345-134 3595 Prodam ŠKODO 110-R coupe. letnik 1976. Bohinc. Zg. Lipnica 9, Kamna gorica 3596 Po ugodni ceni prodam ŠKODO 110-L. letnik 1975. Telefon 82-153 od 19. ure dalje 3597 Prodam PONY EXPRESS. Vo-povlje 19. Cerklje 3598 AMI 8. letnik 1975, prodam. Ogled v soboto popoldan pred AMD Bled. Grajska 24 (plačilo po dogovoru) .3599 R-4, letnik 1977, 54.000 km, dobro ohranjen, zaščiten, prodam. Informacije dopoldan po tel. 064-75-010 - int. 242; popoldan 64243 Brezje 24 .'1600 Ugodno prodam VW in »FlCKA«, starejši letnik, lahko tudi po delih. Telefon 064-77-901 3601 Prodam FIAT 850, celega ali po delih. Minov Blagoj, Golnik 22, vsak dan od 15. do 19. ure 3568 Prodam VW - HROŠČ, letnik 1968, generalno obnovljen z avto-radiom. Telefon 27-503 " 3569 Prodam osebni avto WART-BURG de lux, letnik 1978, prevoženih 32.000 km, s premično streho. Plačilo po dogovoru. Informacije po tel. 064-24-306 3570 R-16, - TL, FIAT 750 in športno KOLO, prodam. Jurij Kurnik, Tržič, Bistrica 41 popoldan ali dopoldan po tel. 064-60-260 - int. 231 3571 Ugodno prodam GOLFA, letnik 1977, prevoženih 58.000 km. Informacije po tel. 77-541 3572 AUDI 100-S, letnik 1970. odlično ohranjen, primeren tudi za »TAXI«, usodno prodam. Resman Jože, Naklo 4, tel. 47-052 3573 Prodam močno PRIKOLICO, nosilnost 2000 kg, primemo tudi za traktor, cena 10.000 din. Tel. 57-014 3574 PZ-125, letnik 1976, potreben manjšega kleparskega popravila, prodam za 20.000 din. Telefon 57-014 3575 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Informacije po tel. 79-484 3576 Ugodno prodam LADO 1600, prevoženih 10.000 km. Informacije po tel. 50-028 3127 Prodam PRINZ 1200, letnik 1971, garažiran, registriran do decembra 1981. Jeram, Dolenja Dobrava 19, Gorenja vas nad Škofjo Loko 3233 Prodam VVV 1200, letnik 1976. Telefon 28-781 3433 Prodam dobro ohranjen R-4 TL kovinske barve, letnik 1977, registriran do aprila 1982. Naslov v ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do januarja 1982, 60.000 km cwanJeno' brezhibno, prodam za 8 bM. Kovačič Drago, Bistrica 164 pri Tržiču 3438 Prodam AUSTIN 1300, po delih. Kranj, Mlekarska 10 3507 Prodam VW 1200-J, letnik 1975, 63.000 km, cena 11 SM. Telefon 064-28-191 3508 Prodam DIANO 6, letnik 1977. Pot na Jošta 25, Kranj 3509 Prodam dobro ohranjen AMI 8 break. Velesovo 60, Cerklje 3510 Prodam MERCEDES 322, 6 t, kiper. Rabič Janko, Mlakarjeva 58, Šenčur 3511 Prodam skoraj novo IMT enoosno kiper PRIKOLICO in KOSILNICO agrija. Košir, Križna gora 6, Skofja Loka 3512 Ugodno prodam DIANO 6. Telefon 26-098 3513 Prodam GOLFA. Moše 36/a, Smlednik 3514 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978, Prevoženih 21.000 km. Benedikova 13, tel. 23-674 3515 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do 10. 3. 1982. Stošičeva 6, Kranj, tel. 22-291 3516 PRIKOLICO za moped, nosilnost do 100 kg, prodam. Reševa 2/b, Kranj 3517 Prodam RENAULT TL 12, december 1975. Lahko na ček ali gradbena material. Olševek 27, Preddvor 3518 Prodam MOTOR za audi 60, potreben generalne. Golniška 103, Kokrica - Kranj 3519 Prodam ZASTAVO 101, potrebno popravilo karoserije. Telefon 74-937 zvečer 3520 ZAPOSLITVE Službo dobi KV ali PKV ZIDAR in NK delavec. Zglasite se osebno. Jesenko, Podlubnik 160, Skofja Loka 3349 Iščem honorarno zaposlitev ĆI-STILKE, za čiščenje prostorov v Škofji Loki ali bližini. Šifra: Pošte-na 3666 Takoj zaposlim KOVINOSTRU GARJA za delo na stružnih avtomatih. Ropret Ivan, Hotemaže 47, Preddvor 3667 Redno zaposlitev dobi NATAKARICA v gostilni pri »VIKTORJU« — Partizanska 17, Kranj, telefon 064-23-484 3668 Zaposlimo VRATARJA za pobiranje konzumacije in DISCO YO-KEJA za petek in soboto od 20. do 03. ure. Interesenti naj se osebno zglase. Dom pod planino Trebija — Skofja Loka 3669 Pafina skupnost Bled išče PASTIRJA za pašo goveje živine na planini Obranca in Lipanca. Prijave sprejema Mežan Franc. Riklijeva 7, Bled __. ______3670 STANOVANJA i Na Golniku oddam SOBO. Pogoj: nekaj predplačila. Telefon 57-014 3649 Novejše STANOVANJE, dvoinpolsobno, v vrstni hiši pri Kopru, prodam. Cena 1.000.000 din. Ponudbe po tel. 066-23-585 vsak dan od 18. ure dalje 3650 Kupim eno ali dvosobno STANOVANJE, do 50 kv. m, v Kranju. Ponudbe po tel. 064-26-998 od 19. do 20. ure 3651 Mlad par brez otrok, išče eno-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO v okolici Bleda, Lesc ali Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku 3652 Zamenjam dvosobno STANOVANJE (64 kv. m) v Cerkljah za enakovredno ali večje v Kranju. Telefon 21-530 3653 i POSESTI I g Prodam starejšo HIŠO v Kranju, ki ima dvoje STANOVANJ, v skupni površini 180 kv. m, z gospodarskimi poslopji. Poleg hiše je zazidljiva parcela. Vselitev je možna v jeseni. Jezerska c. 46, Kranj 3375 V najem vzamem PROSTOR za trgovski lokal (kvadratura 10-15 kv. m) v centru Kranja. Ponudbe pod šifro: Loka 3654 GARAŽO, v širši okolici Vodo-vodnga stolpa v Kranju, najamem. Ponudbe po tel. 24-341 3655 Zamenjam dvostanovanjsko ATRIJSKO HIŠO, zgrajeno do III. gradbene faze, ob gozdu v Kamniku, za manjšo vrstno, montažno, delom dvojčka i. p. v Kranju in okolici. Hiša stoji na 2000 kv. m zemlje. Možnost tudi prodaje. Šifra: »Ostalo po dogovoru« 3656 Industrijski kombinat Kranj Objavlja za potrebe D8SS firosta naslednja dela in na-oge PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE V ORODJARNI Pogoji: — zahteva se višja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika in trimesečno poskusno delo Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijave. V bližini Vodovodnega stolpa prodam zidano, vrstno GARAŽO, z elektriko. Ponudbe pod: Najboljši ponudnik 3657 Del HIŠE z garažo in vrtom, takoj vseliivo, na sončnem kraju v Lescah, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije pri advokatu Rupnik, Radovljica, Linhartov trg 16 3659 Prodam starejšo HIŠO. Sr. Dobrava 8, Kropa 3659 3 km iz Kranja, prodamo KMETIJO, 2 ha GOZDA, 2 ha OBDE-LAVNE ZEMLJE, hišo s sadovnjakom in gospodarsko poslopje, ki je potrebno obnove. Naslov v oglasnem oddelku. Lahko se oglasite tudi pismeno. 3660 Prodam nedograjeno stanovanjsko HIŠO na lepem kraju v Selški dolini. Informacije: Pintar, Dolenja vas 44, Selca nad Škof jo Loko 3661 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali staro HIŠO v bližini Bleda ali Bohinja. Plačam v gotovini. Šifra: Ljubljančan 3662 Na območju Radovljice ali Kranja kupim novejšo HIŠO, ali HIŠO v Šradnji. Ponudbe pod: Plačilo v evizah 3663 Kupim PARCELO za vikend, oddaljeno največ pol ure hoda do spodnje postaje žičnice Krvavec. Ponudbe pod: Smučanje na Krvavcu 3664 V NEDELJO, 19. aprila bo gost diskoteke v DELAVSKEM DOMU SLAMANA MILOSEVIĆ V središču Bohinjske Bistrice prodam nvo STANOVANJSKO HIŠO, takoj vaeljivo. Primerno za obrtne oziroma turistične dejavnosti. Ponudbe pod: Ugodno. Informacije po tel. 064-76-401 od 19. ure dalje in ZRN 9949 2103 52596 od 8. ure dalje 3665 OBVESTILA kOKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter ciprese za ograje, dobite pri Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/a (takoj ta številko 12) v bližini Vodovodnega stolpa 2799 Cenjene stranke obveščam, da opravljam spodnjo zaščito na AVTOMOBILIH. Kranj, Jezerska c. 2 VULKANIZER - Rozin Anton, tel. 22-567 3080 IZDELAVA in POPRAVILO avto-cerad in sedežev. AVTOTA-PETNIŠTVO - Rautar Srečko, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 2479 ROLETE: lesene, plastične in žaluzije, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Od 10. do 20. aprila bom na sejmu v Kranju 3125 Solidno in po zmernih cenah vam PREPLESKAM stanovanje. Ponudbe pod šifro. Pleskanje 3671 Hitro in kvalitetno izvajam NAPELJAVE centralne kurjave. GoJ-niška 103, Kokrica - Kranj 3672 ŠIVAM ženska krila. Rok izdelave 14 dni; telefon 28-534 (064) 3673 Cenjene stranke obveščam, da je PEDIKURA odprta vsak ponedeljek in petek od 13. do 20. ure, v torek, sredo in četrtek pa od 6. do 13. ure. Prvo soboto v mesecu zaprto. SATLAR CILKA - PEDIKURA KRANJ, Oldhamska 14 pri Vodovodnem stolpu, tel. 24-493 3674 PRIREDITVE ŠPORTNA DVORANA »PO-DEN« v Škofji Loki, prireja vsak petek ob 19. uri PLES s plesno glasbo, pričetek: 10.4.1981. Ob sredah zvečer pa ste vabljeni na PLESNE TEČAJE! 3675 OSTALO Osamljena upokojenka iz Kranja išče družbo upokojenke iz Kranja za občasno pomoč. Hrana preskrbljena. Plačilo in ostalo po dogovoru. Šifra: Neodvisna in poštena 3676 Osnovna šola JOSIP BROZ TITO Predoslje Komisija za delovna irja razmerju razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE - vzgojiteljska šola Delo je sa določan čas — čas porodniškega dopusta. Nastop službe s 4.5.81. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALOJZA BURNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prav posebno zahvalo smo dolini dr. Alojzu Novaku za vso skrb m nesebično pomoč v času njegove bolezni ter pevcem DU Jesenice za ialostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala! VSI NJEGOVI! Optimizem v odpravi LJUBLJANA - Vodja alpinistične odprave Lhotse 81 Aleš Kunaver je 26. marca odpoaal izpod južne stene te himalajske gore optimistično sporočilo. Posnetek na magnetofonskem traku navaja, da je bazni tabor 5200 metrov visoko v glavnem postavljen. V taboru I, to značilno mesto na koncu spodnje tretjine stene so poimenovali Pod daljnogledom, že stojita na varnem pod previsom dva višinska šotora. Če je šlo vse po načrtih, so na dan odhoda dosegli vrh snežne razi, kjer bo tabor II. V steni so že opravili tri vzpone in enkrat prespali v taboru I, čeprav je druga polovica članov odprave prišla v bazo šele 24. marca. Smer vzpona je doslej enaka načrtovani; tako kaže tudi za naprej. Stena je minimalno zasnežena, kar ni najbolje, dobro pa je, da je led izjedlo sonce. Za pritrjevanje vrvi morajo zabijati ledne kline, česar niso pričakovali. Snežna raz nad Daljnogledom spominja na tisto med taborom 2 in Bivakom v južn steni Makaluja. Zvezni oficir odprave še ni dohitel, prav tako v bazi še ni vodje šerp, zato odprava dela le pod steno. Vsi zbrani v bazi so zdravi in se dobro po^?i+ijo.- Ker imajo pri sebi večino najnujnejše opreme, so tudi odlično razpoloženi. Le z radijskim poročanjem še ni nič, čeprav so pred odhodom iz Katmanduja vložili še eno prošnjo za odobritev neposrednega radijskega poročanja, četudi dan stare novice. Kaže namreč, da. je dajanje prvih obvestil osnovno pravilo ministrstva za turizem. Za odpravo izdaja novinar Petar Antonijevič dnevni bilten. (S.) GLASOVA ANKETA Dopusti Do začetka letnih dopustov, ko se na zaslužen oddih po celoletnem delu odpravi večina zaposlenih, sta le še dobra dva meseca. Pri nas še vedno letne dopuste krojijo šolske počitnice, ki se bodo letos zaradi podaljšanih zimskih »energetskih« počitnic raztegnile do konca.junija; za sedaj namreč še ne kaže, da bi se pri nas kaj bolj ogreli tudi za premakljive poletne počitnice, ki bi za večino staršev šoloobveznih otrok pomenile tudi drugačno načrtovanje dopusta kot doslej. Manj vezani na »dopustniška« meseca julij in avgust so le upokojenci in pa starši otrok, ki še ne hodijo v šolo. kovinotehna na Jesenicah Fužinar in Železnina v Mengšu Oprema in Tehnika DARILNI BONI bom vsaj tako zdrav, kot zda i, bom morda še enkrat ki * toplice v jeseni. Za morje mi t ni, le enkrat sem bil. Na dopr pravzaprav hodim šele sedaj, sem v pokoju, prej, ko sen * delal v jeseniški Železarni nik^ ni bilo pravega časa in tudi ^ narja za tak dopust, ko odide? ■ doma in se imaš prijetno. Makadam bo zamenjal asfalt - Krajani Poljč in drugi občani, ki se pogosto vozijo po cesti od Begunj skozi Poljče proti Žirovnici, so pogosto tarnali nad luknjasto makadamsko cesto v Poljčah. Ure za onrog 400 metrov dolg odsek te ceste na začetku naselja z zahodne »trani. Kot so povedali delavci kranjskega cestnega podjetja, ki tedni frijoin utrjujejo cestišče, bo nadlog voznikov tod kmalu konec, začete* prihodnjega tedna bodo namreč tudi ta del ceste asfaltirah, lako oo voz- nja skozi Poljče prijetnejša in predvsem varnejša, {b) - roio. Rade Subotič, 30 let, dalevec z Jesenic: »Delam v jeseniški železarni in bi se sicer lahko prijavil za letovanje v železarskem počitniškem domu kje ob morju, vendar pa bova z ženo in obema majhnima otrokoma verjetno vseh 20 dni dopusta prebila v mojem rojstnem kraju, v Bosanski Gradiški. Tam je nekaj zemlje, mati redi nekaj živine, pa ji je treba pomagati; pa še za ozimnico si na ta način poskrbim. Morda bomo za kak dan skočili tudi do morja, k sorodnikom.« Jože Frelih, 76 let, upokojenec lz Radovljice: »Na dopust grem že jutri, za deset dni v toplice, v Podčetrtek. Ze štirikrat sem bil tam, vedno spomladi; če pa Marija Jelar z Brnika; - poslena sem na bencinskem w,, su Petrola in ker imamo ( turnusih, se pač moramo dopustov že zelo zgodaj voriti. Polovico dopusta koristimo pred sezono ali i le polovico pa v poletnih r ko je zaradi turistov na Čt največja gneča. Ker imam loobvezne otroke, gremo me čitnicami na morje, v počitP' dom v Izolo, ostali del dopust* se seveda prav tako pos***" družini.« Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (7) Novi zakon je dopolnil tudi določilo o prehitevanju. Tako je nova prepoved o prehitevanju kolone vozil ali vožnje mimo nje. Kaj pojmujemo s kolono vozil? »Kolona« je vrsta vozil, ki so se ustavila na cesti ali se premikajo po istem prometnem pasu v isti smeri, pri čemer sta hitrost premikanja vozil in ravnanje voznikov medsebojno pogojena, namreč da med ta vozila ne more brez oviranja zapeljati drugo vozilo. Tako je pojem »kolone« prvič podrobneje pojasnjen v prometni zakonodaji. Zelo zanimiva je tudi definicija v 63. členu zakona, ki dopušča Prehitevanje enega ali več vozil ali vožnjo mimo enega ali več vozil, otemtakem je prehitevanje več vozil zaporedoma med »besedami« zakona dovoljeno. Seveda pa pri tem ne gre prezreti osnovnega določila o prehitevanju zajetega v 58. členu, ki posebej poudarja prepoved prehitevanja, če bi zaradi tega ovirali normalno vožnjo vozil iz nasprotne smeri, če na cesti ni dovolj prostora za varno prehitevanje oziroma če bi s prehitevanjem ali vožnjo mimo stoječih vozil zaradi posebnosti ceste in trenutnih okoliščin na cesti in v prometu ali zaradi tehničnih lastnosti vozila povzročili nevarnost za druge udeležence v prometu. Prehitevanje drugih vozil je bilo in ostane eno izmed najbolj zahtevnih prometnih opravil, ki jih ni tako enostavno obvladati: treba je vsekakor zares trezno presoditi ali je prehitevanje potrebno in, varno. Glede na posledice in odgovornost so predvidene kazni za kršitev teh določb tudi sorazmerno visoke. Tako se prehitevanje kolone ali vožnja mimo nje kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4000 din ali z zaporom do 60 c^ni. Sodnik za prekrške lahko poleg kazni izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila od treh mesecev do enega leta. Ce je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 5000 ali s kaznijo zapora od 30 do 60 dni. Vozniku se izreče tudi ukrep prepovedi vožnje motornega vozila od treh mesecev do enega leta. Drago spomladansko krpanje Nad 30 milijonov dinarjev bi potrebovali v kranjski občini za najnujnejša krpanja pozimi poškodovanih cest, čeprav to ni trajna rešitev, vendar v tem trenutku edina možna — Slabše grajena cesta je manj odporna zoper zmrzal in velike obremenitve — Predlog Savskim elektrarnam in Megradu Kranj — Ugotovitev izvršnega odbora samoupravne komunalne interesne skupnosti kranjske občine je jasna: po odhodu dolge in mrzle zime so nastale na cestah v kranjski občini tako velike poškodbe, da jih s sredstvi za redno in investicijsko vzdrževanje ne bo mogoče odstraniti! Nepoškodovani so ostali le redki kilometri sodobno grajenih cest, drugi makadami, asfalti in proti-prašne prevleke brez dobrega spodnjega ustroja in odvodnjavanja pa so močno poškodovani. Takšna cestišča ne prenesejo velikih obremenitev, še manj pa takšne zrmzali, s kakršno je presenetila letošnja zima. Najbolj uničeni so odseki Kranj — —Trboje — občinska meja, Kranj — Mavčiče—občinska meja, Stražisče—Zgornje Bitnje, kranjska obvoznica, Luže—Šenčur—Kranj, Kokrica—Naklo, Gorenja Sava—Zgornja Besnica in Prešernova ulica v Kranju. Če bi na omenjene ceste vgradili le skromne asfaltne prevleke in bi si pomagali s krpanjem, bi potrošili 31 milijonov dinarjev. Takšne rešitve sicer niso dolgoročne, se zavedajo vzdrževalci cest, pa tudi gospodarne niso, vendar so v tem položaju edine možne. Le za odsek Praše— Mavčiče—občinska meja jc izdelan projekt modernizacije, zaradi goste naseljenosti pa ni mogoče uporabiti rešitve, za kakršno so se odločili pri popravilu ceste Naklo— Duplje. Komunalna interesna skupnost tolikšne vsote letos nima na voljo. Petnajst milijonov bi lahko dobili, če bi se odrekli asfaltiranju sejmišča in skrčili obseg gradnje Krožne ceste v Stražišču. Vseeno pa še vedno manjka 16 milijonov dinarjev. Poseben problem je cesta Praše—Mavčiče—občinska meja. Zanjo je izdelan projekt, Savske elektrarne pa so se marca lani obvezale, da bodo modernizacijo financirale. 45 milijonov dinarjev bi terjalo popravilo, elektrarne pa so voljne primakniti le 200.000 dinarjev. Tudi za prihodnje leto zavračajo celovito pokritje stroškov. Ta cesta je tako poškodovana tudi zaradi prevoza gramoza iz gramoznice Megrada v Prašah. Nujno Jo je bilo zapreti za ves motorni promet. K rani se je sam odločil za nujno popravilo in prispeval okrog pet milijonov dinarjev. Vendar ie to le začasna rešitev. Komunalna interesna skupnost ugotavlja, da je nemočna §ri uveljavitvi dogovorjenega pri avskih elektrarnah, prav tako pa tudi pri Megradu. S problematiko je seznanila izvršni svet občinske skupščine. Izvršni svet se je ogrel za dvoje: za predlog, da se sejmišče ne asfaltira in da se skrči gradnja Krožne ceste ter se denar nameni popravilu, in za pobudo za pogovor s Savskimi elektrarnami in gradbenim podjetjem Megrad ... J. Košnjek Sladoled ie prija temperature tam čez » Celzija so užejale mlade, a sladoleda se v LeMranij0 c i i i rp * t rrrriT Ritmi in 9'asba Tahitija »ODeKtakel 1AHI 1 1« na Jesenicah, sobota, 18. aprila 1981 ob 19. uri, dvorana pod Mežakljo.