Organizirano premagovanje strmih sten je v Vipavi neločljivo povezano z delovanjem duhovni- ka in zaljubljenca v gore Otmarja Črnilogarja. 1 Du- hovnik Črnilogar je vodenje vipavskega planinskega društva prevzel leta 1967, v času velike krize društva, ko so iz Planinske zveze Slovenije že prihajale usme- ritve, da naj se društvo združi s sosednjim ajdovskim. Kmalu po prevzemu vodenja vipavskega planinske- ga društva je Črnilogar dal pobudo za postavitev zavarovane plezalne poti na Gradiško turo. Skupaj z legendo slovenskega alpinizma Antonom Sazono- vom - T onačem sta določila potek plezalne poti. T a je bila svečano odprta poleti leta 1969 in poimenovana po domačinu Fricu Furlanu, ki se je leta 1952 smrtno ponesrečil v stenah Gradiške ture. Kmalu po odprtju Furlanove plezalne poti je bil v Gra- diški turi organiziran prvi plezalni tečaj za tiste, ki so želeli nekaj več od same hoje po utrjenih planinskih 1 Verjetno eden redkih duhovnikov, ki je opravljal funkcijo predsednika Planinskega društva v Sloveniji. poteh. T ečaj je vodil T onač ob pomoči bratov Šušter- šič, Jožeta Andlovica in Bora Krivica. T ečaju je sledila ustanovitev alpinistične sekcije v okviru alpinistične- ga odseka PD Ljubljana - Matica. Vodje sekcije so bili v času njenega obstoja Srečko Vidrih, Marko Fajdiga, Ivan Premrl in Darko Hrovatin. Krog plezalcev se je počasi širil in leta 1976 je Jurij Nabergoj, poleg Marka Fabčiča dolgoletni neumorni spiritus agens vipavske plezalne scene, kot prvi opravil izpit za alpinista. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je naziv alpinist pridobilo še nekaj članov sekcije in počasi je dozorela ideja o ustanovitvi samostojnega alpinistič- nega odseka. Ustanovni zbor je potekal 9. julija 1982. V poroči- lu o ustanovnem zboru lahko zasledimo, da so se vsi udeleženci po opravljenih formalnostih ude- ležili družabnega dogodka. Ustanovitev novega odseka pa so zaznamovali tudi s posebno spomin- sko polnitvijo barbere. 2 Dolžnost načelnika odseka je prevzel Darko Hrovatin, ki so mu v naslednjih letih sledili Davorin Kodele, Iztok Šeme in trenutni načelnik Marko Fabčič. Alpinistična dejavnost je z ustanovitvijo odseka dobila znaten zagon. Člani so preplezali prvo smer šeste stopnje in lestvica se je nato še dvigala. Preplezale so se slovenske klasike v Steni in drugih stenah doma in izven slovenskih meja. Nekoliko za preostalimi slovenskimi plezalci, leta 1985, so vipavski alpinisti preplezali tudi svoj prvi zaledeneli slap. Istega leta so se vipavski alpi- nisti prvič organizirano odpravili v nekoliko bolj oddaljene hribe. Obiskali so grško Meteoro, kjer so spoznali plezanje v peščenjaku. Meteoro so obiskali tudi naslednje leto. S plezanjem v Meteori je pove- zana zanimiva anekdota, lahko bi jo poimenovali kar plakatna afera. 3 Član odseka Oton Naglost je hribovsko dogajanje pridno beležil s svojo kamero 2 Po ne najbolj natančnem preverjanju smo na odseku prišli do podatka, da obstaja samo še ena spominska steklenica. 3 Hudomušni član odseka si je po vrnitvi v domovino prisvojil nekaj grških plakatov. Enega je nato pritrdil pred vipavski dom JLA, kar je vzbudilo alarm pri takratnih orga- nih pregona. Po preverjanju je bilo ugotovljeno, da plakat poziva k stavki grških železniških delavcev in nato je bila preiskava zaključena. Avtor "afere" ni bil nikoli odkrit. Rok Filipčič Majhni, a simpatični 40 let AO PD Vipava Sedeti na vrhu katere izmed smeri v Gradiški turi, s soplezalcem reševati svetovne probleme in hkrati občudovati lepote zgornje Vipavske doline je privilegij, ki ni dan vsakemu. Hkrati pa še mrzlo pivo nekaj minut stran. Neprecenljivo. OBLETNICA Vipavski alpinisti v Meteori Foto Oton Naglost 64 in s filmi tudi nastopil na nekaterih amaterskih film- skih festivalih. V maloštevilni odsek je leta 1985  močno zarezala nesreča njihovega člana, ki se je smrtno ponesrečil med plezanjem v Stenarju. Dejavnost članov se je po- stopoma manjšala. Nekateri so plezanje sčasoma po- polnoma opustili, drugi so se usmerili v takrat vedno bolj popularno športno plezanje. V hribih so plezali le še redki. Iz hibernacije se je vipavski odsek izvil v začetku novega tisočletja. Po mnogo sušnih letih se je 2003  ponovno organizirala alpinistična šola in po- sledično so v naslednjih letih nekateri člani odseka opravili izpit za alpinista. V istem obdobju je bila v klubskih prostorih postavljen prvi del plezalne stene, ki omogoča tudi izvedbo tečajev plezanja, plezalnih uric za najmlajše itd. Na splošno člani vipavskega alpinističnega odseka nismo posegli po alpinističnih zvezdah. Ker pa velja, da izjeme potrjujejo pravilo, ne moremo mimo našega, žal prezgodaj umrlega člana Dejana Korena. DeKo, kot ga je poznala slovenska alpinistična srenja, je dosegel mojstrstvo v vseh oblikah alpinizma, od skale do ledu in vmesnega orodnega plezanja. Ude- ležil se je več odprav v tuja gorstva in preplezal tudi nekatere zanimive prvenstvene smeri. Morda je omembe najbolj vredna No fiesta v vzhodni steni Cerro San Lorenza. DeKo je bil tudi eden od pobu- dnikov zdaj že uveljavljene tekaške prireditve Ultra trail Vipavska dolina. Zaključek "kovidne" generacije alpinistične šole Foto Marko Fabčič Jubilejni tabor AO Vipava v Dolomitih Foto Marko Fabčič Člani odseka, tu gre omeniti zlasti Marka Fabčiča, smo dejavni tudi pri urejanju lokalnih plezališč – Vipavska Bela in Gradiška tura. Leta 1988 je bila v Beli organizirana ena prvih plezalnih tekem v Sloveniji. 4 Leta 2019  je bila na Gradiški turi odprta tudi nova zavarovana plezalna pot, ki je poimenovana po že omenjenem duhovniku Otmarju Črnilogarju. Pri njeni izgradnji smo bili najbolj aktivni ravno člani alpinističnega odseka. V Gradiški turi pa se lahko pohvalimo tudi s po- ligonom za orodno plezanje. Posebna pozornost je namenjena najmlajšim plezalcem, prihodnjim alpinistom. Alpinistični odsek Vipava skupaj s Planinskim društvom Vipava dvakrat letno orga- nizira plezalno tekmo. V nekaj vrsticah smo preplezali 40 let vipavske- ga alpinističnega odseka. Nismo najboljši, nismo največji, smo pa simpatični. Zanimanje za ple- zanje v zgornji Vipavski dolini ostaja. Jubilejnega alpinističnega tabora ob 40-letnici letos poleti v Dolomitih se je udeležilo več kot dvajset članov odseka. m 4 Še pomnite tovariši? Včasih so plezalne tekme potekale na naravnih stenah. Na skrajnem jugu države, že na meji s Savdsko Arabijo, leži pokrajina Wadi Rum. Njeno ime pomeni Rimska dolina; v antičnem času je bila namreč obmejno področje med Rimskim imperijem in po- dročjem puščavskih nomadov, kamor državna oblast ni segla. Danes je Wadi Rum narodni park in kraj obveznega obiska, če se že odpravljamo v Jordanijo. Celotna pokrajina deluje popolnoma nezemeljsko. Divji vrhovi iz peščenjaka in granita, širne pokraji- ne peščin in divje soteske usahlih potokov. Kakšnih resnih vodnih virov in naselij na področju narodnega Janez Mihovec Najvišji vrh Jordanije Jabal um ad Dami Pandemija nam je v zadnjih dveh letih pošteno omejila gibanje. Nikjer ne piše, da smo opravili z njo, zato je bilo treba izkoristiti priliko in se čim prej odpraviti na pot – tokrat na treking v Jordanijo. Dežela je v vsakem pogledu popolnoma drugačna od Slovenije, njene gore pa prav tako. TUJINA Najvišji vrh Jordanije Foto Janez Mihovec Plezalna tekma v Vipavski Beli Foto Oton Naglost 66