Jesenske pesmi
-   ' , "..- ;.    ..   ,..                                    1.
.   /         Oj, zopet si, jesenski čas,              Namesto sadnega daru
tu s svojim mirom, hladom            utehe čašo polno
In mnogim sladkim sadom!            imaš za srce bolno,
Presrčno te pozdravljam jaz,         kar Ijubše mi je od sadu;
čeprav obilstvo tvoje                        povsod zdaj vse žaluje,
ne polni shrambe moje.                  to bol tni olajšuje.                                 :
2-
Po senožetih čreda                           A kaj da več ne vriska,                        -
ovčic se mirno pase,                        kot prej je na planini?
:         pastir za njimi gleda            *'          Otožnost srce stiska
'   ,    in tiho poje zase.                 '            v jesenski mu tišini:
V grmovju več ne peva
'    •        '                njegova znanka ptica       .                  ...
in v travi omedleva poslednja mu cvetica.
3.
Bilo si cvetn6, zeleno,                     Toda to je le začasno;
ptičev glasno in živ6,                      zima pride, mine spet,
zdaj pa golo, zapuščeno                 in zelenje, cvetje krasno
tukaj dvigaš se, drevo!                   s tabo premladi ves svet.
'   ¦                     .    4»                                                           .  .
Jesenske sapice hladnč                  Četnu še hrepeniš mi ti
blisk, grom so ukrotile;                  po radosti in sreči,
a tvojih vročih želj, src6,                ki bilo mi mogoče ni
ne bodo ohladile?                            v mladosti ju doseči?
49
5.
S prtom belim in mehklm             Pa nekoč še mene bo
sneg bo svet pokril;                      bel zagrnil prt,
spal bo hrib in dol pod njim        vanj pa z mrzlo me rok6
in se odpočil.                                 bo zavila smrt.
Takrat pač za vekomaj končno iznebim tudi muk se, ki sedaj skrivno jih trpim!
Fr. Rojec