F
TOBLttggp amd PttTMBOTEP uicder permit (No. 866) authorized BY thk act OF octobkk 6, 117, Ob AT THE POST OFFICE OF otcw YORK. w. Y. By Order of the President, a. B. Burleson. P. m. Gen
I Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja sa vse leto..........$6.00
Za pol leta................3.00
Za New York celo leto________6.00
Za inozemstvo celo leto ...	7.00
GLAS NARODA
v
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Tke Largest S'.over'au D lily in the United States
Issued every day except Sur ,*s
and legal Holiday-.
WW* 75,000 Readers, 'vi
TELEPON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21,	1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEPON: 4687 CORTLANDT.
NO. 114. — STEV. 114.	NEW YORK, FRIDAY,	MAY 14, 1920. — PETEK, 14. MAJA, 1920.	VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII.
	1		i — "
CARRANZA BO KMALU V ROKAH USTAŠEV
DOMNEVA SE. DA F.0 PREDSEDNIK CARRANZA KMALU PADEL V ROKE SVOJIM NASPROTNIKOM. — CARRANZA JE SKOZI OSEM UR VODIL SVOJE SILE V OBUPNEM BOJU V GORAH — GENER AL TREVINO HOČE REŠITI NJEGOVO ŽIVLJENJE — PREDSEDNIŠKE VOLITVE.
V s* ku/t\ »l.i iii»ii -.k«- u^taikc čete liitro ob kol j ti je jo predsednika farmu/o tej* pr.'it>:.iiik(- njejrove armado, ki j«' zakopana v jjri-•Vvju iu»-d San Mami- iti Ap'za«*o. l.'KJ uiilj severozapadno od Ve-»;. t ni/a. I'iion :ra >a zaključim dejanske revolucijske drame j«* ■ <• ividtio |MH»tavljctta u u*.task i \t>ditelji ust rajajo trdno v svojem >r*tl>cduika, ki j»* pol>»-«.'iiil pretekli petek iz
NOV/l STAVKA
sklepu, tla ujamejo tlavnejra mesta.
(•eneral T rev i no, e«len izmed vodilnih mož najnovejše revolucije, j** imIm I v Apixaeo v državi Tlaxcala, tla zavaruje življenje Car-ranze v slueaju, da I>il ujet.
Nujliovcjtii poiih lii so pojasnila ^vtovc temne točke, ki »o po-ja\ile v /.ve/i z Iteiroiu Carranze. Ko je zapustil Mexieo <ity, je baje \/rl ('arianza s M*ln,j vladni denar in vrednostno listine v znesku _7UKU*h> penov ali * 13.000.000. Njegovi vlaki so bili ustavljeni i ■« d Apam v državi Hidalgo ter Apixaeo, v državi Tlacala, a predsednik m eefe, ki so •_»,! spremljale na Im-jjii, so >e nahajale že 35 milj
•	•h /< Ic/nici navzdol, pi«d:o so jili ustavile ustaškc čete, ki so pri-I ajale v severni smeri i/ PueMe. Porofila izjavljajo, da so sc usta-si polastili zakladov, latere jt ud vedel Car ran za iz glavnega mesta.
Pii'dras, Ne^as, i.iehiško mesto ob meji Tex asa, je prešlo na sjrati listaš« \ brez Ima in Carranzovi uradniki so pobegnili preko iih»diiamduc meje, <la s,' i/t^nejo aretaeiji.
tiovrriur de In Ir-crta i t. Son ore, ki j«« bil imenovan vrhovnim \<«'l ft Izl ili re\ oli*«*i.je. s«- pripravlja na odhod v Mexieo City, da j pi> \/.,ime tam kontrole, nad položajem. I *o rt »čila i/ Vera ('nizh ujro-l t.iv'.T'ii«'. • 1 h upajo uvlaški vt*d telji. da bo mojroče vršiti volitve do k<MM*a mesei-a julija k>>t ib»lo<-a to mehiška ustava. V ta namen ho-j
•	• j«» imenovati provi/nričnepa predsednika. ki bo dal zagotovila, da se bodo \olit\e vrši* prosto in neovirano.
Vera Cruz, .Mehika, Ki. maja. Ostri boji med iistaškrmi četa-i mi trr silami predsednika Carrai Ze so se završili včeraj pri Ifacicn-j
•	!a T.imsri/. ob uirhiški narodni /.eb/niei, severno od Kan Maret*» v i r/avi 1'uebia, sturlasi.o s poročili. ki so dospela semkaj. Bojno o /••ml.;« ob*el a pribl zno p«-1 kvadratnih milj. Predsednik C 'arranza jej I...,!»• os4-l»u<» \ twill operacije svojih čet skozi t>scm ur v torek.
fci ..... 1 ; - «t. M : 'J I ZDRAVSTVENO STANJE 0 KOMPROMISU MED IRCI VEDNO BOU
I /<"avne /\eze so l»'lr prt k i njene v nept »sredin bhzitii bojnega po-1 ! .. /eatiti pa je. tlu *>o bita nit»eua voja-ska ojaeenja poslana v Sanj Maivos «mI ktrani iiHtjš< v n da l:tx"ejo ustaši s pomoejo artilerije do-j
\ m .<u pittlu.ie eet. ki mi še vetlno zveste Carranzi.	i	--------i	-
i eni I Suu, h.-/. ie i»«is- I \ Ksperanza s svojim osebnim št a bom, Zdravstveno stanje daje povod Pariz poroča, da so se zastopniki Požgali so nad petdeset policij-iki < t. t« . sodeluje pri ;.keiji. katero .se smatra za o.l |resnim bojaznim. — Zdravljenje Lahov-in Jugoslovanov sporazu- skih barak ter napadli sodnijska lo usti. ,t.. Ksperanza lezi itiride*e m lj južno-iztočno j	' ni bilo uspešno.	! meli glede Wilsonove črte.	poslopja. — To je odgovor.
dila vesti, tla nameravajo strojniki iti kn rja "i zastavkat'. tla p.i
7CI C7IIIPAD ICAi so r>ri'>rav|jeni plaviti st. po ro-
LCLlLRIuAiiJlV i katerikoli situaciji, ki bi mo-
__j jrt>ee nastala.
Nova stavka železničarjev pome-' 1>0,m"'i,a železniških s .diV-nja stari boj med delom in kapita- v P ,ts»burškeiii okraju kažejo, da lom. — Razmere v Pittsburghu. P(>,oži«J v »»pl»Biieiii še norma.
i len.
Cleveland, <).. ]:l. maja. tila-J sova nje železničarjev za sta*!.« •*
nova nepostavna 1>it,sl^"-f-'hu v pretekli min je .....
avtorizirano, — je izjavil predsednik bratovščine strojnikov in
(Poroča Frank J. Taylor.)
_ OTTO BRANSTETTER.	C . O . PARLSON5	WILLIAM F. KRIISE «
MOŽJE, KI SESTAVLJAJO PLATFORMO ZA SOCIJALISTIČNO KAMPANJO
Takozvana stavka", o kateri se je poročalo včeraj zjutraj. da ojrroža Pitts-bur«rh, ni v resn.ei ničesar novega. To je le tlel starega boja med kapitalom in delom za kontrolo železnic v deželi.
Do tega .spozkianja pride človek. če se prerine skezi mase različnih pristranskih informacij, ka-te*re jtr nabral v glavnih slanih delavcev in železniških magnatov. Čeprav noče nobena izmeti priza-«l**tili strank govoriti z jasnimi in določnimi besedami, ne prikriva vendar nikdo motiva, ki leži za .sedanjim nemirom med železničarji
Preteča železničarska stavka v Pittsburgh!! je del delavskega nemira, ki je paraliziral železnice skozi več kot šest tednov. Čeprav so poročila ;z železniških uradov ter iz Washingtona izjavljala, tla se prouietni položaj stalno izboljšuje, iii dejansko prevažanje tovorov upravičevalo takih optimističnih izjav.
Pittsburgh je bil najhujši centrum gromadenja kar je prenehala prvotna "nepostavna" stavka v Chieagu. V Pittsburghu ni bila ta stavka nikdar v resnici zlomljena. Isto velja glede Detroita. Ostala središča so vznemirjena v
kur.iačev. Nv*cs;:r nadaljnegi* -.i hotel izjaviti, tbikler ne dobi poročila ml svojega zastopnika v Pittsburghu.
DVA UMRLA NA ELEKTRIČ NEM STOLCU.
PREDSEDNIKA WILS0NA LAH IIN JUGOSLOVANI ODLOČNO NASTOPAJO ™ Z&Tkot pa"dV!l
V naslednjem hočemo navesti
r | tet 111* 1 \ » lino /a t i1 San Mar
\'čeraj sta bila iismrčena na električnem stolen v Sin^r Siniru Rit liard Harrison in Cloister Can-tine. Oba sta bila obdolžena umora. Prvi je bil Cantine. ltrezskrb-r.o je stopil v smrtno celico. K » so mu postavili na glavo masko, je rekel smeje: — To je ravno tako. kot tla bi človek igral baseball.
Ilarrisona je spremljal kaplan. Ko je šel obsojenec mimo mrtvaških celic, so začeli kričali o>tali na smrt obsojeni: — Je v." dobro. Richard, je že dobro. Cmrl boš kot nedolžen človek.
Harrison je pa o Ivr'.'l dravljeni. pozdravljeni! najboljša stvar, ki se mi petila na svetu.
Ko je sedel nn stol. j" r- «< I a rti ena Lewisu : — Pozdravljen, warden. (V* bi bilo "<* ]»;n* takih mož kt»t ste vi, bi b:ir» dobro, daz sem nedolžen. Le poglejte, ka.j
delajo z menoj. Bog daj. da bi bil pojasnila obeh spornih strank i:>;;HZ zadnji
delodajalci predstavljajo celi po-
- Po-To je *o pri-
ral Ajn lar. i;i >-e nahaja \ -lalpilla. prosi ustaške oblast i ^ Washington, |) C., 13. maja. "I."'«»I ' idru 'i pretlsetluiku ter tleli njegovo nsotlo. j Za značilno v smatra tukaj, da je
| svet ..iinis7ro7 v zatlcvi mirovne i Počelo prevladovati naziranje te-
I ptigtnlbe.
_ London, Anglija, 12. maja.
Dublin h
maja. — Sem
MADŽARSKA BO SPREJELA POGODBO
kom zadnjih par dni. da je zdravstveno stanje predsednika resnej-kot se je domnevalo. Člani ad-
Mirovna pogodba pribija lia-J,
rtid na križ,"— je rekel prejšnji! . . ..	....
.	. uiiiijstracije t it tlomokraticni vo
_ _ .	ir nister za znnanje zadeve. — tt*r ......	... .
, , ,	diteln v kongresu so tlobdi tnfor
i\ ndrassy je rekel, da se morajo J*' »»jverjn napaka, katero so mo-1
Madžari ukloniti višji sili ter du iz«vezniki storiti, ker vključil-'
sevni l.ekompetenci.	»*jv«H-jo nevarnost za mir cen-i
__lialne Kvrflpe. Kljub temu pa se
Budimpešta, Madžarska. 1:1. »'»oramo ukloniti višji sili, ki se
maja. Pričakovati je sprejema | j« v spiemstvu duševne in-
pogojev mirovne po*otlhe kot j^'kompetmee.
b la predložena \ Parizu t«| stra št>b* po celi Madžarski uporab-t madžarska vlad", m zven «"*e bo- ljajo š«> natlalje stari zemljevid tin f'evlatloM.li kot skrajni liaei ; Ogrske. l"čitelji pripovedujejo
k
rial j«'
sa. ki .se mudi v Parizu, naznanja. tla je dospelo tja poročilo o sporazumu med jugoslovanskimi in italjanskimi zastopniki, ki zborujejo v Palanzi.
.Jugoslovanski zunanji minister Trumbič je baje izjavil, da so Ita-pričanja, tla je pričakovati naj-MJani zadovoljni, če se sprejme za hujšega, če bo predsednik Wil- mcj° 1,K(l Jugoslavijo in Italijo son ostal v Washingtouu skozi' takozvano Wilsonovo črto. vlažno in vročo dobo poletja. To ugotovilo je bilo podano na konferenci. ki sc je vršila preti dve-nii dnevi.
Med odličnimi demokrati je ]>ri čela krožiti '.est. da zdravljenje
Dopisnik nekega tukajšnjega li- je dospela uradna brzojavka, da
so v noči od srede na četrtek požgali Irci nad petdeset policijskih barak ter napadli več sodiiijskih poslopj. Vstaje so se pojavile po skoraj vseh irskih okrajih. Oboto-žtne tolpe so hodile po deželi ter skušale uničiti vse, kar je bilo \ ladnega.
Tudi poštne vozove so vstavlja-
Kcka bo prišla poti italjansko nadvlado. doč:m bo kontrolirala pristanišče Liga narodov.
Nasprotno pa poročajo iz Rima, t ta se zastopniki niso mogli spora-
11 ter zaplenjevali listine.
Holly ford policijske barake v Tipperarv je oblegalo več kot štiri ured natl dvesto ustašev. Ko je začel del polopja goreti so se u-»*»; knili p*»:i "■ \ v zatluj«; :>i:;vhr
prepre«->d stran
Lige /a teritorijal- firetiea. le začasno izgubljene.
ii«» integritet > Madžarske ter tla-1. potrgali letak<*. ki nravi jo: — Prokleta naj b«» roka. ki bo poil-
tični *»\eti. Akcija vlade, svojim učencem, tla so province. .... .
.... i, , • , , , i predsetlnika nt bilo	tako uspešno,
i 'a veliko tlemoi.stra- kateri* j«- tn t rezala mirovna kon- j .	1 |zo v Jtaliii
kot se je splošno	pričakovalo. I * - .
Dejstvo, da vstraja še nadalje pri
zahtevi, da vrši svoje dolžnosti
kot predsednik, je baje deloma
od fro v orno za to. vendar pa ^o na
zumeti. ker j«* " bila konferenca ter vstrajali do jutra.
Opaziti je znamenja nove kabi-•tne krize na Madžarskem. Če bo padla sedanja vlada, bo polo-
jurekinjena vsled ministrske kri-
Zunanji minister Seialoia je odpotoval v Rim.
pi ala mirovno pogodbo. — daje žaj, ki bo nastal, pomenil nadalj-
no za vlečenje podjTisanja niirov-l r pogodbe (k1 strani Madžarske. (Kes bi rati i vedeli, kaj hočejo; Madžari? Ali hočejo mogoče celo
isti način t nI i. da je bila njegova življenska sila izpodkopana vsled j razočaranj, ki so spremljala nje-| gove načrte in njegovo politiko. Seveda je nemogoče reči. če jo
Orof
VAŽNO ZA POTNIKE
številnim opazovalcem povod za domnevanje, da bo mirovna po-fttdba konrčno sjirejeta. Kazven-t«*ga pa s* bile ojačene vojaške
p..ttu!e, tla preprečijo nerede. prejšnjo Avstro-Ogrsko. kateri so i
A ndrassy je nagovoril I vladal! direktno in indirek!not>njp?ovo stallj° tak° novarno kot
-; se je poročalo ker manjka primernih zdravniških buletinov. Goto-vo pa je residčno. tla se nekateri
------i njegovih glavnih pristašev priče-
K-r je v Franciji splošna stavka, zato francoski parniki n<» vo-i njajo bati. <la je skoro priča ko va-/ jo in s«« r.e k ti;1 j bodo zopet pričeli voziti. Za naše rojake je ti njegovega popolnega poloma, ^»'laj mlprta samo proga na Trst, kamor boflo prihodnje mesece vo- To je tembolj značilno, ker je z.h naslednji parniki:	i dal predsednik tekom tega tedna
Argentina. 5. juniia;	jronovne dokaze svoje aktivnosti.
Susquehanna, 12. junija;	Je "P"^1 ^lgijskega Po-
President Wilson. 8. julija;	;s,an,ka ,n v 1orok prisostvovaI
Belvedere, 15 jul:;a.	kabinetni sej,, v ponedeljek se je
| mudil na iztočni terasi Bele hiše. Kadar bodo purnili francoske proge zopet pričeli voziti, bormi <ia vidi parado cirkusa. Mogoče i / landi naš. m list*..	^	-^a je v zadnjih treh dneh -videlo
Parnik Argentina je /e napolnjen, na Susfpielianna imamo še. več ljudi kot pa v kateremkoli ča-i ckaj pr.jstorov.
Kavno v x*«laujem i";*-!! je naval potnikov zelo velik, zato ima-jo (M>tniki, in\no tako pa tudi mi, mnogo neprilik. Treba je tedaj obojeht raimkffii p«itr]»ljenja.
Kadar ve kdo o>11<k* za knk parnik, naj nam takoj sporoči, da ga vpišemo; ako pa se kdo priglasi za parnik, ki je že napolnjen, tedaj ga vpišemo iui prihodnjega in ga o tem obvestimo.
Frank Sakser.
PESNIKOVO VOJAŠTVO SE UPIRA.
V dublinskem predmestju st> usmrtili nekega policista.
Vojaške oblasti na Irskem so bile pred kratkim izdelale nekak novi "pomirjevalni načrt" in ta demonstracija se je izvršila v odgovor temu n*!~rtu.
Reka, maja. _ D Annunzi SENAT ČESTITA ARMEN8KI
ji vi vojaki so se uprli in začeli tie-	-
monstrirati po Reki. Popoldne je Washington, D. C.. 13. maja. — prišlo pri Katridi do vročega spo- Danes je bila sprejeta v senatu re-1 ada med njimi in italjansko po- solucija, v kateri je rečeno, da se-sf.tlko. Baje sta bila dva mrtva in nat Združenih držav iskreno če-petdeset ranjenih.	stita novovstanovljeni armenski
republiki.
BIVŠI KAJZER SE BO PRE ! SELIL.
ložaj v naslednji luči:
Stavka v Fittsburghu je del splošnega načrta povzročanja nemirov v propagandne svrhe. To je demonstracijska stavka. Namera-\a se uplivati na delavski svet. ki razpravlja o novi uravnavi plač Cilj te stavke je političen, ker se hoče staviti privatno lastninstvo šlo le 44.U0 v neugodno luč.	J
Stališče delavcev pa je nasled-n je:
—	Železničarji so preslabo plačani. Njih plače ne zadostujejo za podpiranje in vzdržanje njih družin. Obljubilo se jim je uravnavo plač ter zmanjšanje življenskih stroškov. Ničesar se ni storilo. Ne-odobrenc stavke so protest proti fej nedelavnosti vlade ter delavskega sveta.
—	Voditelji bratovščin ne morejo preprečiti ljudem odhajanja na stavke če delavski svet ne izpolni danih obljub. Pred petimi tedni se je stavkarjein obljubilo, tla bo Delavski svet v tridesetih dneh uravnal plače. Svet pa tega n: storil do danes.
Pittsburgh, Pa. — Uradniki Pennsylvania, Baltimore in Ohio ter Lake Erie železnic so objavili, da niso dobili še nobenega potr-

sr. odkar se je pričela bolezen.
PoroT-ila plede zdravstvenega stanja predsednika prihajajo iz naslednjih virov.
Prvič od članov kabineta ter njegove oficijelne družine ki se posvetujejo z njim od časa do ča-I sa. Člani kabineta sa napram čas-
Haag, Nizozemsko, 12. maja. — I-el itev bivšega nemškega kajzer-ja v novo bivališče v Doornu se je nekoliko zakasnila, ker poprave še niso bile končane. Sedaj pravijo. da se bo preselil v soboto.
Resolucija prosi nadalje predsednika Wilson, naj pošlje pred Bahim ameriško bojno ladjo, ki bo ščitila lastnino m življenje ta-mošnjih Amcrikancev.
ITALJANI BODO ZAPUSTILI ALBANIJO.
*	London, Anglija, 13. maja. —
nikar jem povdarjali živahnost in je dospela neka jako značil-obnovljeno mtn* predsednika. V 1Ja brzojavka, namreč, da bodo privatnem razgovoru pa se glasi zspnstiie italjanske čete vso Al-povest povsem drugače.	Jbanijo, edinole v Valoni bo ostalo
Drugič od njegovih zdravnikov nekaj italjanskih vojakov.
in služabnikov. Ime nekega zdrav nika v "VVashingtonu se je pogosto omenjalo v zvezi s temi <rovo-
Nekateri tukajšnji diplomati so mnenja, da je to posledica rešitve jadranskega vprašanja ter da je
neami, ki nasprotujejo poroči- res prišlo do sporazuma med Ita-lom, ki so prišla iz Bele hiše. tlijo in Jugoslavijo.
FRISELJEVANJE VEČJE KOT PA IZSELJEVANJE.
Po dolgem času je prvič v enem tednu tlospelo več ljudi v Združene države kot se jih je pa izselilo. V tednu, ki se je končal s 7. majem, je namreč dospelo v deželo 12.874 oseb, dočim jili je od-
DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moramo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir .... $ 3.00
100 lir---- $ 5.70
300 lir ____$16.50
500 lir ____ $27.50
1000 lir____ $54.00
Denar nam poslati je najboljše po Domestic Postal Money Order, ali pa po New Tork Bank Draft.
Tvrdka Frank Sakaar.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
e	■ ■
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot« ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene ublju« be, je veliko vprašanje.
Nase denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim ra* meram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo,
300 kron .... $2.40	1,000 kron ■„. .>, $ 7.70 V\
400 kron	$3.20	5,000 kron .... $38.50
500 kron . . .-r $4.00	10,000 kron ____ $75.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Ordetf tU pa po New Tock Bank Draft	j
.. >*	v rf TVVWnffc TTODKA frank SAKSER
OLAfi NABOt>A, 14. MAJA 1320
"GLAS NAHODA
MILKI
•T MMhflttMi N«w Voffc City. N. V.

so pripravljeni zopet iti v vojno. V takem slučaju boste našli, da je ni stvari, ki bi zopet mogla zbuditi bojno razpoloženje med masami. One vedo sedaj, kaj je vojna. Dosti so je imele. Proti človeški naravi bi bilo, če bi se borile zopet. Isto velja tudi glede vseh drugih narodov, zmagalcev ali premaganih.
ILAI NARODA
«LAINARODA
fv Manhattaa.
Mnenje Angleže? o Ameriki in Ame-
rikancih.
Sir Harry Perry ltobinsou. angleški vojni poročevalee, ki se mudi v tej deželi, tla pripravi spi*, glede 4 julija za londonski Times, je izjavil pred Svetom za zunanje zadeve v hotelu Astor. "da niso l ili Auierikauei še nik<»ar tako nepriljubljeni na kontinentalni Ev-mpi in še nikdar tako i..alo priljubljen' v Angliji kot so danes."
—	Prvič m- godi raditega. ker spoznava svet v Združenih drža-vah velikega vojnega piofitirja, — je rekel Sir llarry. — V drugi Arsti pa čutijo evropski narodi, tla jih je pustila Amerika ua cedilu. Ko je prišel predsednik Wilson v Evropo, se ga je pozdravilo kot i'a j večjega moža kar . i j»- kedaj videl svet. ki bo spravil svet zopet
v	red. On tt ni st u d. lz\ ršd j«- mogoče svoje najboljše, a kongres ga je zavrgel.	^
—	V Angliji je najti danes manj ljudi, ki bi ljubili Ameriko kot . sli je liilu najti kedaj preje. To je pripisovati irski agitaciji v tej ti* želi. Angleški narod. je čul o tej agitaciji te -c srdi radi nje. Jaz Nem, tla povzroča le Majhen tiči Amerikaneev ta trubel.
Sir llarry je govoi il približno le deset minut.
Potem ko je navedli tri vzroke, ki so po njegovem mnenj o do-•\edli do nepri)jubljeiio>ti Amerikaneev v inozemstvu, je omenil tu-«1 »dejstvo, da Združene države še dosedaj niso odobrile mirovne pogodbe. — Edino upanje. — je nadaljeval, — obstaja v tem, da počakamo do pi ih< J nje ga novembra, ko bo lonec prekipel ter bo mogoče določiti, se te bo Amerika pridružila drugim narodom, ki se zavzemajo za poštenje. (?)
— Vi str živinsko bogati v i«-j deželi. Nikdar nisem tega spoznal tako kot takrat. k<» sem govoril z nekim taksi-šoferjem, ko sva so peljala s ftrijem preko vtnle. Potegnil je kvišku svoje hlače, poka/al svoje nogavice ;er rekel: Plačal sem tri dolarje in pol za t«* nogavice, a niso vredne niti dolar in pol. — ( e bi vi povedali kakemu taksi šoferju v Londonu, da ste plačali petnajst šilingov za nogavice, vas bo smatral za norca. Ker ste bogati, tudi upam, da bote te prevzeli ulogo icšifelja jnžno-iztočne Evrope, ki potrebuje vaše pomoči. Vi to lahl o storite. (S i llarry naj bi vprašal tukaj navadne delavce in ti bi mu povedali, kako strašno živinsko bogati da so in koliko prejemajo za svoj trud. Tedaj bi se mu <*lprle oči ter bi vidri, da je v Amciiki le nekakako ,"» odstotkov doorostoječih ljudi m tla so vsi drug. malo manj kot beračil.
Sir llarry. ki je pisatelj, naravoslovec in žuriialist, se mudi že več let v Ameriki ter ;e rekel, da s • čudi Amerikancem v duhu. Rekel je, tla upa, tla inu poslušalci ne IhkIo zamerili njegovih izvajanj. Navzoči so pozdravili njegov govor /. velikim odobravanjem. Med poslušalci so bili poročevalci listov v Južni Ameriki. Angliji, in Italiji ter zastopniki štetdnlh inozen-skih časnikai>kh agentur.
Maurice < "asenave francoski visoki komisar, je izjavil, da se mora tudi on pritožiti !»«d Ameriko.
—	francoski narod se srdi nad mislijo v Ameriki, da Francozi i.' delajo dosti trdo iu ne plačujejo do*ti davkov, da bi odplačali svoje dolurove, je rekel. T rudo se je, tla si hočemo izposoditi le š«- ve* <tenarja. Sivj; pa ni ;aka. Naš prvi t »lj je otiplačati dolgove.
Francoski nan d se tudi srdi na obdolžit ve. tla je militaristi-ifii. Priznati morate, da imamo nevarne sosede. Mi nočemo vzdrža-\ati velike armade kot smo bili prisiljeni storiti to pred vojno. To je eden izmed vzrokov, rudi katerih smo zahtevali, nad se s silo iz-\edr pogodbo v Versailles.
I>r. T. Ijenaga. /t stopnik izttx'-nega in zapaduega poročevalnega urada. je rekel. da >e mora tutli Japonska pritožiti radi gotovih, slvari.
t'e j«- bilo opaziti kaj kritiziranja Amerike na Japonskem, — je rek »d, — je bilo t > pripisovali le gotovim, blatenjem, katera se je k zadnjem easii knpi« ilo na Japonsko. — Izjavil je. da ealifornijske jxMave. ki delajo rs/, iko med Japonci in belokožei, ne soglašajo s prineipiji ameriške demokracije.
Kake zlo«'-i ne >a vrSili po!<Hnei mojih rojakov v tej deželi, da se jim zanikuje državljanstvo? je vzkliknil.
I>r. Ijenaga je :»javil, "da so pretakali v senatu krokodilove solze ' iz simpatij Kitajske in da spada Santung reservaeija v isto
vi	slo kot reaervacvi jn glede Irske. Nesreč* pa je hotela, da ni ja-poneki narod prav i i ko verz i ran v ameriških strankarskih zade-%ah kol so Angle/i iu dH nima vsled tega dani oslato prav tako miren '\	^
Želji po mednarodnem dobrem razpoloženju je dal izraza polkovnik Frideriek Pai'nrr. ameriški vojni poročevalce, ki je predsedoval zborovanju.
—	Mir »tedanjega mednarodnega razburjenja je ta, da ni dosti plena, da ni zadostoval za vse, — je rekel. (V tem ozirn je imel približno prav, a če bi b lo š»* toliko plena, bi zaveznikom nikdar ne zadostoval.)
—	Vsak narod je prepričan. — je rekel. — da je bil oropan svojega deleža od strani drugih. Predvsem je treba spoznanja od strani narodov, tudi rašega lastnega, da morajo vsi narodi sodelo->ati. Treba je »kupnega dela. tla se uveljavi svetovno prospeViteto. Mednarodno slabo razpoloženje ne bo prineslo oikakega kruha. Od-\rnilo bo naše misli od rekonstrukcije, izgovor bo, da ne bomo ho-tli delati. To razpoloženje je biio odgovorno za zmešnjavo, v kateri se nahajamo danes iu to razjK>loženje nam tudi ne l>o pomagalo iz zagate.
Zanimivi dokumenti.
Dne 6. aprila je i.^sla v založbi "Iiiteraaeijonaliie knjigarne Li-c-inio Cappelli" v Trstu zanimiva knjiga z naslovom *"Polemiclie per i eonfini d'Italia**, ki jo je spisal znani italjanski propagator Giuseppe Eazarini.
l^azzarini je bil med vojno neofieijelen, totla od italjanske vlade pooblaščen diplomat, ki je skupno z drugimi pripravljal tla za sestanek z jugoslovanskimi emigranti in deloval v inozemstvu za zbližanje z drugimi podjartnljeuimi narodi v bivši avstro-ogrski mo narliiji v svrho uničenja habsburške države. Ker je bil v stiku tudi z našimi neoficijelnimi zastopniki v inozemstvu, so njegove izjave za nas velezanimive in dokazujejo marsikaj, o čemur se je pri ras že veliko pisalo in razpravljalo. Zlasti glede jadranskega vprašanja, ki naj se te dni reši v San Remu na podlagi "sporazuma"', je Lazza-rinijeva knjiga posebno za nas Slovence važen dokument.
Italjanske zahteve po našem ozemlju so se spočetka zdele Francozom in zlasti Angle;:ein. — o katerih pravi Lazzarini. da so tozadevno "formidabile ignoranti ". — pa tifai Amerikaneem silno pre-tiraie. Zato je podal L;.zzarini leta 1917 italijanski vladi spomenico c novih ilaljanskih provincijah z ozirom na strategični. narodnostni in zemljepisni položaj. Ta spomenica, ki vsebuje seveda italjanske interese, je služila na mirovni konferenci kot informacijski materija 1 zlasti za Goriško, Trst. Istro. Reko in Zader.
Lazzarinijeva propaganda skupno z delegati od "Deniocrazia socialc irredenta". je dosegla končno uspeh. Lazzarini priznava, da ]e pridobil za italjansko stvar med (irugimi s let h-če merotlajne oseb-rosti; sedanjega čehoslovašega zunanjega ministra Beneša. predsednika angleških libouristov Hendersona iu francoskega socijali-sta Alberta Thomasa. Italiji se ni priznala samo pravica, odrešiti Italijane, ampak tudi pravica, zasesti ''un couiine difeudibile" na suhem in morju.
V razgovorih s Ti omasoiu. llendersonom. Benešem. Steedom in z jugoslovanskimi emigranti Trutnbičem. Vojnovičem iu dr., ie dosegel Lazzarini priznanje, tla se ne more Italija nikdar odreči geo-grafični črti Julijskih Alp, pomorski strategični obrambi v Kvarnem ill na Adriji, Gori«-i. Trstu. Keki, Pulju in Zadru in da ne more razpravljati o '"neumni meji" ob Raši, katero imenuje Lazzarini '' bestialita. geografica. storica. strategiea. etnografica, econo-i.iica". i*azzarini pravi, tla so bili Srbi pripravljeni, uzadovoljiti tem italjanskim zahtevam, ker je Italija zadrževala celo avstrijsko vojsko iu ker bi bilo gorje za avstrijske Slovane, če se ne bi nadaljevala vojna. Slovenski in hrvatski zastopniki so proti temu protestirali, toda Rein's je izjavil, da bodo Cehi nastopili proti Jugoslovanom, če bodo nostopali kot šovinisti! Beneš je rekel, da morejo podjamljeni avstrijski narodi pričakovati odrešitve le od italjanske politike.
Zanimivo nad vs«» pa je Trumbičcvo vprašanje, "če bi Italiji zadostovala naravna meja Julijskih Alp". To vprašanje, pravi Lazzarini. dokazuje, da je Trumhie tedaj mislil na možnost italjanske mete na Snežniku.
Peter Zgaga
V Califomiji živi človek, junak vseh junakov, ki je bil toliko ko. rajžen, da se je sedemindvajset" krat poročil. Ko se pa žene naveličal, se ni ločil od nje, ampak jo je enostavno usmrtil. Dosed a j se je doznalo, da jih ima sedem na vesti.
Sodnik ga je obsodil v dosmrtno ječo. In ko je bila izrečena ob sodba, mu je poslala neka mlada, gosto zakrinkana dama šopek rdečih rož, — v znak občudovanja.
Oe se mu bo kdaj posrečilo priti na prosto, bo gotovo toliko ga" lanten, da se bo v znak hvaležno*
sti poročil s to žensko.
* * *
Domoljubnekaj jako razširjen klerikalni list po Sloveniji, jej dospel do zadnjega štacjona svojega k riževega pota.
Nekaj ljubljanski -liberalni list namreč piše:
—	"Domoljuba*' ponujajo na Dolenjskem baje za tri kile fižola ali za tri kile suhih hrušk. Za denar ne gre več, a tutli za fižol in
suhe hruške ne bo Šlo.
* * *
Bila je nekoč žena. ki je hotela imeti vselej zadnjo besedo. (,Dau" danes je žal i bog več takih žensk.)
Nekoč jo je hotel mož, ko se zopet pričela zadirati vanj, in se mu ni ljubilo žnjo prerekati, krat" ko pomiriti s poklonom:
—	Nič se ne razburjaj, saj vem, da imam najboljšo ženo na svetu.
Ona pa je nato v naglici odvrnila:
—	Hudiča imaš, pokora grda!
Ako liočcš. da tc ponoči stenice ne bodo žrle. liamaži vso posteljo s trepetinom in pojdi na se" no spat.
IitguBlmmnska
Ustanovljena 1. 1898
ICatiiL Spbturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
eiml UradnlkL
Predsednik: KIHAE1. ROVANSU, GREGOR J. POBENTA. Box 17«, BI« Box 251. Conemaugh, Pa.	Diamond, Wuh.
Podpredsed.: LOUIS BALANT. Bok
100p Pear A venae, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PI8HLEB, mtj.
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely,
Minnesota.	.
Blagajnik neizplačanih nartnln: LOUIS COSTELLO. Salida, Cola
Trfaornl Zdrav Bik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, §43 E Oblo Street, N. Pittsburgh, pL
LEONARD SLABODNIK, Box 480«
Ely, Minnesota. JOEN BUPNIK, S. R. Box 24, Expod Pa.
Dopisi
Iz južne Colorade.
Južna Colorada je v t* asi v resnici južna, veasi pa pada sneg in toi-a. Dežja ni dosti, pa saj Ik>-rovei, bodeči kakti in skale tudi brez njega izhajajo. Kjer je v dolini kaj polja, morajo ga umetno namakati. Premoga so menda vsi hribi polni. Da so rovi nevarni ali pa vodstvo zanikerno. dokazujejo eele vrste katastrof, ki so zahtevale že na stotine žrtev, med njimi tudi mnogo Slovencev. Kdo se ne spominja razstrelb v Del-agua. Primero. Hantings itd. ? Po velikem štrajku leta 1914—1915.
4ale! Jaz imam poseben rešpekt in spoštovanje do vsake zibelke, za zibelko take vrste sem ap naravnost navdušen. Tako bi rabili lahko tudi zapriseženi pečlarji.— Med kamenitimi primerskimi gri-ei se je raze vela samo ena nežna slovenska Kolumbina, pa še na tisto baje meče oko nek makaronar. Radovetlen sem, kdaj mu bo kateri naših fantov dejal: "Pejd' no z luči Ali naj Lahon trga še naše cvetke v Ameriki, ko je pogoltnil najlepši kos Slovenije" (1'paui, da mu bo obležal v želodcu.) Kaj, ko bi ga poskusili
JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ. 9641 Arena« IL
So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
JOHN PLAT7TZ Jr„ 432-7th At&. Ov lmnet, Mich.
JOHN MOVEBN, 624-2nd J*f>. Dolatlki Minnesota.
MATT. POGORELO, 7 W. Msdlson St4 Chicago, HL
Kdrnieralnl Odbor.
RUDOLF PERDAN, 6026 8t ClaU A venae, Cleveland, Ohio.
FRANK ŠKRABEC, 4fi64 Washington St-, Denver, Colo.
GREGOR HRESČAK, 407 == 8th ArA« Johnstown. Pa.
Jednotino glasilo: "GLAS NARODA1*
Da m- ti v šiiii
Vse stvari tiksjoče se nradnih zadev kakor tndl denarna pofilljstev naj ae poSlljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se počiljsjo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdrav-1 nlfika^spričevala se raj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300,000. (tristotlsoč dolarjev). Bolniških podpor, od« fikodnin, in posmrtnln* je izplačala 2e nad poldragi inlljon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 tisoč rednih članov (ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih Se ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor želi postati član naj se zglasi pri tajniku biiinega drufitva JHKJ. 2a vstanovitev novih druStev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl s 8 člani ali
Kem-' *e !><»-'
Slovenske
novice.
plazijo krivenčasti borovci, pa leži mirno. K- tnpatain kaže iz hišice črna glavica živali-j
ne Mehikanke. Prometna sred-;	Keewatill, Minn,
stva tvorijo mule. konji, kozli in i Narišem Antonu in Ivani Turk aMoiuubili. Na mali ravnici pod umrl l»«'tlctni sinček Anton. Za menoj leži šest krav in za«lovolj- "J""	>tariši in dve sestri,
no prežvekuje. Uleilajo me nc-.v s1ar«"> kntjn pa ena sestra, umno, kot pač krave znajo. Imajo'	Kiipclič. llarry Stani in
kali in klobasah ne P" a srca. dasi s-, kravja. ker'Ssl111 Sj,,i* r- starinarji (junkdeal-
_________	itravja, ker
bodo zaredili črvi, je najboljše, ee kadarkoli kihnem ali zakašljam,icrs • s,» bi,i aretirani, ker so bili
se sočutno ozrejo name. Dobro de	so P^-kradli od nc-
človcku, če vidi, da vsaj kakšna'avtomobila več delov.
duša simpatizira ž njim. pa ma-J
gari če j»* kravja! — Svarim pa
cenjene čitatelje. da si teh krav-'
jih paragrafeljeov ne vzamejo!
preveč k srcu. ker bi jim znab
škodovati. (Kravam ne bodo, čt .	,
da .jo je zapostav-
ko postali rovi Vietor Fuel Co.lvloviti na nojirijeten "prop", da unijski. oni Colorado Fuel & Iron bi telebnil po tleh ž njim vred!
<*o. pa odprti, to je. da lahko delajo v njih unijski kot ueunijski delavci. Včasi se tam unije niti omeniti ni smelo, danes pa niko inur ne branijo pripadati organizaciji in se vdeleževati unijskih sej.
l.udlow je mestece žalostnega Mpomina. Xa prostoru, kjer je bilo o priliki prej omenjenega štrajka taborišče štrajkujočih delavcev ter njih žen in otrok, in kjer je toliko nedolžnih žrtev zgorelo, ali pa padlo pod kroglja-mi miličarjev, st<»ji lep spomenik. Žrtve spe v naročju matere zemlje že pet let mimo in tiho. Mesto njih pa kriči mrzel kamen! De-lavei. kadar pride dan volitve, »pomnite se na spomenik nedolžnih žrtev v Ludlovru in ^>otem prav gotovo ne boste volili za kandidate svojih zatiralcev! Na obletnico grozne morije v Ludlow u »e vrši vsako leto obhod in shod pri spomeniku. Radi slabega vremena se je to letos odložilo na konec maja.
Primero sanja še vedno na in med nizkimi, kamenitimi griči. Kakšne posebne idile tam ni, pae pa prijazai rojaki in dobre kuharice, kar jaz štejem jned prve dobrote tega sveta. Premogov rov obratuje dobro in, kot so mi pravili, tudi zaslužek ni preslab. —
^ff^^SKl.	Najbolj čudovita stvar, ki sem jo
- Wl, da je ostalo kaj bojnega razpoloženja v Nemcih, je	tam videl) je biU zibelka! Skser
renmr.a. Kak prejšnj: pnisk. častnik, ki nima nobenega posla in ki(Se tako p0hižt?,.0 minsikje vidi,
more le nekaj pridobiti in ničesar izgubiti, in ki misli, da je pošteno anipak ta je bila prav posebne
produktivno vsakdanje delo pod njegovo east jo, mogoče intrigira	v^t*. Mesto kričavega drobiža
ter kuej zarote. Nikarte po v rje t i goviricam, ki se širijo iz hotelskih	zibale so ne v njej prave, honest
kondorjev v Beri ima in če slišite take govorice, vprašajte ljudi, če	to goodneaa, klobase! Brez vse
Saj je tam en tak ekspert, ki je "liksal boKse"' na ta način. Vsaj tako sem zvedel ;po ustnem izročilu.	t
Hastings je še dosti prijavna naselbina, ker so hiše postavljene večinoma v ravnini ob potoku (oziroma ob globoki suhi strugi) in je med njimi nekaj drevja. Zanimiv je pogled na skalnati hrib. ki se dviga nad mestecem, posebno še. kadar plezajo po strmih «kalah brhke učiteljice, gredoče v šolo. ki čepi kot orlovo gne/do na strmem griču. Našel sem tam stare znance iz zelenega Washington a in nove prijatelje, s katerimi sem se marsikaj pogovoril. Posebno me je zanimala povest o neki linc-arsko navdahnjeni bandi. kateri pa je možat nastop tamkajšnjih Slovencev pregnal muhe in brenči je.
Kempa Delagua je raztegnjena po dolgi, z verižen i dolini, ob strugi tpotoka. ki ima nekoliko votle le ob velikih praznikih. Drugače je bolj "drv", kot sama sv. pro-hibicija. Hiše so vseh vrst, a v glavnem jih lahko delimo v tri glavna plemena, namreč mečance. ki nimajo nikakiH določenih oblak in barv, podolgaste lesene rezidence Mehikancev, ki izgledajo kot predpotopni, sivi iu zeleni grili, na vojnem pohodu, in nizke, kvadratne hiše, zidane iz rde-če opeke, ki so videti s hriba doli kot taborišča orjaških stenic. Najlepše poslopje je šola, stoječa na nizkem griču; malo vstran pa *e dolgočasi dolgopet, oskubljen borovec. Precej čedna je tadi
jih pred poletjem poješ .
* * *
Zoper gosenice je jako priporo" čljivo sledeče sredstvo:
Razmoči črno smolo ter ji priden i dva dekagrama arabskega gumija. Potem pod to mešanico dobro zakuri. Potem poberi vse gose* nice z drevja, vrži jih v vrelo smo-lo in v kratkem času b« ao »se poginile.
Neki newyorski rojak, ki vidi na mizi rajše dva porejona kot enega, pride k sosedu na vino.
—	Nekaj bi rad prigriznil pravi — ee ne, ne moreni piti.
—	Kaj pa bi? — Jaz imam klobase.
—	Dobro, dobro, pa mi daj klobaso. Pa veš tako. da bo zelo, zelo okrogla.
*
Čevlji so najbrže zato tako dra"
gi. ker primanjkuje papirja.
* * * *
Wilson je rekel po svojem prvem terminu, da nas bo ohranil v miru. — Ni pa nas samo pahnil a*
vojno, ampak celo miru noče dati.
* *
V New Yorku je pričal neki mestni odbornik proti pijači. Rekel je, da je to nekaj strašnega. Zadnjič, da je bil spil dva šnopsa, pa sta ga vrgla.
Dva šnopsa sta ga vrgla? Za božjo voljo, v proliibieiji je pa res
začel pešati človeški rod. *
*
Neki mož je tožil svojo ženo za ločitev zakona, češ, da je bila v treh letih samo en dan doma.
Nekateri ljudje pa res ne znajo ceniti posvetnih dobrot.
Vsak. kdor ne vidi sreče, pravi,
da je sreča slepa.
* * *
Rfbničan je videl nad trgovino prenovljen napis:
Jos. Adam poprej Kranjc
Virginia, Minn.
Starišem Ivanka r je umrla hčer-!ka Annie Kose. Pokojnica je le malo časa bolehala.
Mrs. Annie lJajuk je tožila svo-
jim kdo ne pove.) Pred leti sem namreč opisoval domišljavo kravo nekje na wisconsnnskih farmah. ki je hotela figuri rat i p«>-stajenačelnika na lokalni železnici. Posledica je bila, da se zdaj eden mojih prijateljev kisa v či-kaški puščobi. Kam ena sama krava lahko spravi človeka! Težko mi je zanj, ker kaj tako hudega res nisem nameraval in tudi zdaj ne. —
i leti zanimivosti južne Colorade spadajo skalnati ali peščeni, deloma z nizkimi borovci obrasli griči, črede parfumiranih koz. ki se pasejo po njih. male dolinice in potoki, ki imajo nekoliko vode le o posebno slovesnih prilikah. obširne planjave, porasle s kakti in jukami, živooke melii-kanske sefiorite, "bele mule", visok, čisti zrak, poln blesteče soln-čnc svetlobe, mehikanske koče. sezidane z blata in slame, kot la-stavičja gnezda, mali prerijski psi. ki stojijo "attention", ko vlak mimo vozi, ter ponosni Spanish Peak, ki nosi v vsakem letnem času belo kapo. katere cof sega v višino 14.000 čevljev in gleda v dolino poti seboj, kjer ravno sedaj spomlad raztresa e vetje in zelenje. Še mnogo bi imel popisati, pa ne bom. Popis vsebuje le malo suhih številk in datumov ter je sploh kratek, jmi-vršen. pomanjkljiv in kurijozen. kot šolska naloga tistega dečka, ki bi bil moral opisati morje in je začel: "Morje obstoji po večini z vode iu velikih valov, ki se ob kraju dotikajo zemlje. V mor-
j<"ga soproga, tla jo iljal ter ni hotel skrbeti za svoja j dva otroka, ki s*a oba pod IG. le-jtom starosti. Nicholas Kajuk jc bil na podlagi t«; obtožbe aretiran ter pripeljan na municipalno sodišče. kjer se ni hotel priznati krivim.
Xa municipalnem sodišču j« j set! ni k Bliss obsodil <»corge Kne-zoviča na :»0dnevno delo na prisilni farmi. Knezovič je bil obsojen radi beračenja.
Mrs. Cop iz KIT — 13. St. North je bila obsojena, ker se je pedala z opojnimi pijačami. 1'ri njej so našli agentje namočene rozine in " munšajn".
Indijanski agentje so obiskali dom Frank Zbeliča. kjer so našli dva soda namočenih rozin in pint "munšajnaT\ Po preiskavi so ga aretirali in odpeljali pred sf«lni-ka. Ker pa ni mogel položiti zadostne varščine, je bil prepeljan v okrajno ječo v Duluth.
Crosby, Minn.
Joe Visso in Joe Draškovič sta bila ubita, oziroma zasuta v Croft jami. Nesreča se jc pripetila potem. k«> sta omenjena prjšla na delo. thii. ki so imeli priliko videti. kako se je nesreča prigodila. so izjavili, tla j«- bila smrt trenotna.
— Glej ga zlodja — je rekel — ^ živč morske deklice; so ravno Kranjci smo pa res tiči. — Še pred takc kot <lrl,f?e ženske, samo me-
Adamom smo bili na svetu.
O mladina, kako si ljubka v svoji nedolžnosti in nepokvarjenosti.
Zadnjič sera gledal dva fantička, ki sta se kotalila po tTeh in si izmišljala novo igro.
— Veš, kaj — pravi prvi — igrajva se avtomobil, spredaj pihal, ti boš
«to zadnjih nog imajo plavute..
Anton J. Terbovec.
Sayreton, Ala.
Poročati nimam kaj posebnega. Kar se dela tiče, dela se vsak dan v premogorovih in se še tudi dobro zasluži. Na pick work plača-Jaz bom |jo J^V od tone. za strojem pa 72f-pa zadaj i Delo se zdaj lahko dobi, samo board je težko dobiti, zakaj tu-
--—-—--—>—j kaj ne mara nobeden boarder je v
cerkev, sezidana iz kamena pojinieti. Tukaj so sami Amerikanei mehiškem načinu: stoji na na-J'n črnci. Slovenca sva tukaj sa-
stprdel.
K sklepu mojih par vrstic pozdravim vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, tebi Glas Naroda pa želim mnogo zvestih naročnikov.
Frank Jurjevič, Box 45.	Sayreton, Ala.
New York, N. Y.
Slovensko pevsko in dramatično društvo "Danica*' uljudno vabi vse greaternewyorSke Slovence k svoji letni zabavi, ki se bo vršila dne 1C>. maja v cerkveni dvorani, G2 St. Marks PI., New York, N. Y.
sprotnem gričku. Precej zadaj za^nio dva in pa štiri nemške dm-cerkvijo je kravji hlev in tam se.zine. Draginja je pa tudi tukaj neha vsa idila..— Sedim na zvi-'velika, kakor povsndi ter je vse ženem socialnem stališču, na to- več kot polovica dražje nego je pleni kamnu vrh griča ter motrim bilo pred vojno. Kot rečeno, delo svet pod sefeoj in okoli sebe. Pojse lahko dobi. toda ne ve se. ko-j sosednih hribih se med kamenjem liko časa bo to trajalo.
BUCKEY pomen j a kakovost
garantiran stoprocentni čisti slatini ekstrakt hmela in stroj za maščuje steklenic vse to sc dobi pri:
JAMES CONNOK 24 8. Illinois St. Indianapolis, Ind. Pišite v slovenskem jeziku.
>N /
Polom železniških sistemov v
Avstriji
PREOSTALI DEL RAZKOSANE AVSTRO OGRSKE MONARHIJE JE ODREZAN OD SVOJIH SOSEDOV POTOM EKONOMSKIH IN TRGOVSKIH PLOTOV. — PISEC TEGA ČLANKA SE JE PRED KRATKIM VRNIL S TRGOVSKEGA POTOVANJA PO AVSTRIJI — PRIZADEVANJA NOVIH DRŽAV.
Poroča Fred L. Fischl.
J
Ko jc bila koncem oktobra 191S avstro-ogrska monarhija razbita v različne medsebojne neodvisne kose, kojih nekateri so se ustanovili kot samostojni države (Čeho-Slovaška, Madžarska in nemška Avstrija i, dočim so se drugi pridružili sosednjim državam (Poljska, Ruinunska, Jugoslavija, Italija), so skušale te nove države v \eejeui ali manjšem obsegu odpraviti ekctoimsko zvezo, ki je bila že preje delotua uničena vsled vojnega stanja.
Celio-Slovaki, Jugoslovani iu Poljaki so se pridružili zaveznikom ter se ipso facto smatrali za v vojnem stanju z Avstrijo. Raz-vcutega pa so se boteli poslužiti prekinjenja ekonomskih zvez z Avstrijo, ne le da si zagotove svojo lastno neodvisnost, temveč da zavr-i:cjo tudi vse finančne obveznosti, katere so imeli kot nasledniki avstro- odrske monarhije iti katere bi ><* lahko s silo izvedlo na temelju mduarodnega prava. V teh svojih prizadevanjih so bili v velikem obsegu uspešni.
Od prvega počet k* naprej je skušala nemška Avstrija odvrniti itovo stvorjene držav- od njih sklepa, tla prekinejo vse ekonomske slike ter kazala pri tem na dejstvo, da se ekonomskih stikov, ki so * bstajali skozi številna stoletja in ki so temeljili na izključno prosti truovrni v prejšnjem celokupnem carinskem ozemlju, gotovo ne more uničiti z enostavnih: ustanovljen jem novih držav, ne da bi imelo i.u posledico resnih izgub za vse prizadete. Takoj po polomu so bile poslane z Dunaja komisije v Prago in v Budimpešto z navodili, naj m1 zavzemajo za p ros* o izmenjavo potrebščin. Vsepovsod pa so te komisije sprejeli z najbolj odlornimi dokazi prekinjenja vseli ekonomskih stikov. Nove države niso hotele niti razpravljati o kaki pogodbi predno bi se ne latifieiralo mirovne pogodbe.
Na posetih v Češkoslovaški.
Prizadevanje novih držav, tla prekinejo vse ekonomske zveze, jc bilo še nadalje pospeši-no v sled dejstva, da se ni dovolilo nikakga izvoza ali uvoza blag.i v transito prometu, to jc izvoza in uvoza v runško Avstrijo preko ozemelj novih držav, razven na temelju posebnega dovoljenja. Ta odredba jei inela za posledico, da vlada nemške Avstrije ni mogla dobiti najbolj bistvenih potrebščin kot živila, premog, petrolej, volno, kože itd.
Nove države so '»v primeri z nemško Avstrijo v veliko boljši m |>oložaju. Ceho-Slov^ška obstaja iz ozemlja, ki je bogato na premogovnikih iu kjer so v«, nahajale glavne industrije prejšnje avstro-« "i-ske monarhije. Dežela je tudi v stanu preživljati samo sebe glede živil in lesa. Tudi Poljska proizvaja premog v velikih množinah in v notranjosti njenih meja sc nahajajo edina petrulejska polja prejšnje monarhije. .Ma<l/jr;ka in Jugoslavija sta poljedelski deželi, ki proizvajata veliko /i", il za eksport. Te države so skušale še nadalje povečati svoj ugodni ekonomski položaj s pomočjo politike odloče-iija. K'-r jim jc bilo dovoljeno ustanoviti narodi-e armade, so bile v Ktanu hermetično zapreti svoje meje, česar pa nemška Avstrija ni mogla storiti. lUokado. katero so uveljavili zavezniki, so na ta način /. vso ostrostjo izved'.c nove države, ki so vstale iz razvalin Avstro-Ogr*ke.
Kljub temu polo/nju pa je nemška Avstrija dovoljevala do sedanjega časa uvoz vsakovrstnih potrebščin iz Ceho-Slovaške, Madžarske in Poljske in sicer brez vsake kontrole. Edina izjema je bila uveljavljena v zadevi Jugoslavije od septembra 1919 naprej, ko je Avstrija prepovedala izvoz le najbolj bistvenih surovin. V seznam se j.* t itd i vključilo majhno število izgotovljenih predmetov., da se na ta način zagotovi uvoz najbolj bistvenih surovin.
Da kontrolira ta sistem plačevanja potoni izmenjave, je bil ustanovljen pol-ofieijelen department, po*l upravo trgovcev, katerega ji imenovala in ustanovila vlada. Ko so v pričetku leta 1M19 nove države, z izjemo MuJ/arske, naložile prvotne pristojbine prejšnjega avstrijskega carinskega tarifa na i 111 po rt i ran o avstrijsko blago, jt Avstrija sledila t'ltu vzgledu, čeprav z nekolikim obotavljanjem ter uveljavila v pričet ku maja 191?» uvozne pristojbine na vse transakcije z novimi državami, z izjemo Madžarske. Kcniečno, ko je tudi Madžarska proglasila svoje ozemlje za ekonomsko neodvisno., nani-lee koncem oktobra :f*H». je bila Avstrija prisiljena nastopiti s slič-no odredbo.
Posb'diea vsega teg.; je bila. da temelji sedaj izmenjava vsega blaga med Avstrijo in novimi dr/.avami na principu kompenzacije in avstrijska komisija skuša polagoma pospešiti to izmenjavo blaga. < il j njenih prizadevanj je dovesti polagoma do trgovskih in earin-skih pogodb s temi novimi državami V kolikor ni nemška Avstrija vezana vsled takozvanih kompenzacijskih dogovorov, skuša uveljaviti prepoved nvozov. da prepriča rove >žave o potrebi razveljavljanja odredb, ki omejujejo trgovinske od noša je.
^nadalje otežkoČala vse trgovske transakcije.
Nemška Avstrija je v glavnem trpela vsled te finančne separatistične in izolacijske politike. Dunaj ni bil le finančno središče cele monarhije, temveč tudi najbolj važno trgovsko središče.-To pojasnjuje, zakaj se je vse korake za olajšanje finančnih težkoč započe-Ic na Dunaju kot liapritner dokazujejo transakcije, ki so se pred
kratkim za vršile s Oeho-Slovaško. • • •
Polom transportnega sistema je imel naravnost usodepolne posledice. Avstriji, z izjemo treh velikih privatnih železniških družb, so bile vse železnice državne. Te so bile najprvo privatne, a jih je pozneje prevzela država ter zgra-uila še nadalnje nove. ('rte prejšnjih privatnihželeznic so se vedno obračale proti Dunaju, kot središču komunikacij. Vsled tega so imele železnice, katere homo omenili spodaj in katere jc pozneje prevzela država, svoja iztočiača na Dunaju;
— Zap»dna železnica, ki teče ob iztočni meji Nemčije in Švice: Se-verna železnica, ki teče skozi Moravsko in Galicijo; Severo-zapad-ra železnica, ki teče skozi Češko proti nemški severni meji: Državna železnica, ki teče paralelno z z« d njo imenovano in Franc Jože-fova železnica, ki teče skozi za-j adno Češko proti seški meji.
Vse druge železu iee so bile v večji ali manjši meri križne črte med zgoraj navedenimi. Administracija vseh državnih železnic je imela svoje središče na Dunaju in podpiralo jo je enjast železniških ravnateljstev. Ta obratna in prometna središča pa se niso umeša-\ula v trgovsko politiko železnic, liila je centralna uprava na Dunaju. ki je morala določati vsa ta temeljna vprašanja.
Državne železnice so obsegale nekako 18.000 kilometrov tračnic. Izmed treh glavnih privatnih železniških družb, katere smo omenili zgoraj, je bila najbolj važna
Piše dr. Ivan Lah.
Združitev Cehov in Slovakov v t-uo državo se izraža tudi v na-
skupni bodoči svobodi, ta razume bolest, ki izhaja iz razočaranja.
rodni zastavi in v himni: one lepe kajti slovaški narod ni mogel ta behi-rdeče zastave, ki so toliko-Jkoj pojmovati, kaj se je ž njim krat - radostno ^pozdravljale slo-tzgodilo. Xa Slovaškem se prej vanske goste na Češkem, so dobile sploh ni smelo mnogo politizirati; mal pridatek: moder trikotnik na ljudstvo je bilo zanemarjeno, sko-vrhu. Državna zastava je troboj- raj vsa inteligenca je bila poma-niea z belo barvo na sredi. Tudi džarjena: zato se narod ni mogel narodna himna "Kde domovtpripraviti na svoj novi čas. In ko muj se je združila s slovaško so prišli tja Čehi s svojim kultur "Nad Tatrou sa blyska". Ko sliši ni m programom, jih Slovaki niso človek prvič po znani pri prost i mogli razumeti. Poleg tega je iz češki himni one tožile glasove za-.prenteniha prinesla s seboj nove tiranega slovaškega naroda, se težkoče: Madžari so znali varo mu zdi nekako čudno, potem se vati svoje kraje pred rekvizicija privadi in začuti v tem nekaj lepega. Praga je bila okrašena:
Zvečer so godbe igrale po ulicah. Rekli so. da bo tudi kraljevski grad čarobno razsvetljen. Duša Prage je še vedno romantična: ljiibi svojo staro krasoto. Marsikateri (Vh je med vojno sanjal o tem. kako se bodo razsvetili kraljevski gradovi nad Vltavo v svojem nekdanjem sijaju, ko pride svoboda. Saj so celo stoletje stali kot mrtev spomenik davne slave. Zato je zvečer množica napolnila nabrežje ol> Vltavi. S Petrina so žarometi razsvetljevali mesto; razsvetljava gradu pa se je baje na željo predsednika Ma-sarvka opustila. Prešli smo iz romantike v realne čase. Po mestu je bilo šumno in veselo, saj je bil predvečer prezidentove sedemdesetletnice.
Naš program je bil tako polu. da liani je pustil le malo prostega časa. Zato se nisem vdeležil pregledovanja raznih tovaren in sem napravil nekaj posetov pri svojih praških znancih. Razume se. da se tudi nova češkoslovaška republika bori s težavami, zato jc tudi tam dovolj pritožil in vzdihovanja. A ne tako kakor pri nas: povsod se čuti več vere v bodočnost in proti lastni državi se ne sliši takih besedi, kakor, pri nas. To je menda naša špecijaliteta. Anglež. Južna železnica, ki je imela svoje j Kraneoz. Italjan ne bo nikdar v
V finančnem oziru je bil denarni standard skoro popolnoma uničen in A v>tro-ugrska banka, ki je imela pravico izdajati papirnati denar za celo monarhijo, je propadla. Jugoslovanska vlada j< v januarju 1?»19 prva storila korake, da doseže ta cilj s tem.
iicist. Izvoz papirnatih krOn ie bil prepovedan in razvmtega je nemška Avstrija prepovedala osebam, sianujoeim izven njenih meja izbili se njih avstrijskega denarja, dočim se je izvoz, iu uvoz vred-n ost n ill predmetov podvrglo posebnemu dovoljenju. Postavna
da je dala žigosati bankovce A v- j cirkulacija denarja ter vrednost-stro ogrska banke, ki so krožili v nili predmetov vseh vrst je bila Jugoslaviji ter proglasila vse dru-, š.» nadalje omejena radi odredb, Ue bankovce za ničvredne. Ceho-j katere so uveljavile nekatere 110-Sb.vaška jc takoj pričela razmi- vt države. vspričo konškripcije šljati o slirui odredbi ter izdala privatne lastnine, s katero politi-dne 6. februarja 1919 dekret, sjko je pričela na Madžarskem via katerim se je prepovedovalo vsa- da Karolvi-ja. Prepoved izplače-ko prenašanje ali plačevanje v vanja bančnih depozitov je bila kronah preko meja. Neposredna id i rek t na posledica tega. Prav potu varnikt z:t nemško Avstrijo je sebno je še treba omeniti dejstvo, obstajala v tem. da so bankovci, j da Jugoslavija ni le prepovedala katere je bilo treba umakniti radi (plačevanje vseh dolgih v ozemlje žigosanja, vreli nazaj v Avstrijo j nemške Avstrije, temveč nadalje ter večali deficit, dočim sc je av- celo določila, naj se zapleni ter v siro-ogrske bankovce v inozem- nekaterih slučajih celo likvidira bkih deželah smatralo za nemško j vso avstrijsko imetje. To je bila avstrijski deiibr, ki je izgubil svo- akcija, ki je popolnoma nasproto-jo vrednost za več sto odstotkov, j vala pogojem mirovne pogodbe v Ta nevarnost je prisilila nem- St. Germain. V nadaljne pojasni-ško Avstrijo, da je sama odredila j lo je treba dostaviti, da so skoro žigosanje svojih bankovcev ter] vse nove države ustanovile unov-iiveljavila odredbe za svoje last j te val nice za ureditev inozemske
upravno središče na Dunaju, kjer jc bil tudi organiziran celi njen sistem črt. ki so tekle na eni strani do Trsta ter do italjanske meji- preko južne Tirolske, na drugi strani pa do Budimpešte. Dve preostali privatni železniški družbi. ki sta imeli svoje upravno središče na Češkem, sta bili v glavnem zaposleni s prevažanjem premoga iz severne Cešlje. Kot je avstrijska monarhija razpadla, so imele drža vrne železnice pod svojo kontrolo le majhne dele črt. ki so preje pomagale pri prekladanju prometa z mednarodnih črt. Edi-nole črta, ki teče proti zapadu, je bila popolnoma pod državno kontrolo.
Posledica posebne porazdelitve industrijalnih ozemelj v Avstriji ter dogodkov, katere smo omenili zgoraj, je bila, da si izgubile državne železnice vso svojo ekonomsko važnost, kar je raz vido iz naslednjih izvajanj. Če vzamemo Dunaj kot središče kroga, ki meri 150 kilometrov v promeru, ne najdemo v tem krogu nikakih važnih industrij. Če vzamemo nadalje. da se nahajajo meje čelio-sl o vaške republike nekako sto kilometrov severno oil Dunaja, je izgubilo pzemlje. ki je ostalo av-sirijski državi, vso svojo ekonomsko važnost.
* * *
Severna železnica, ki je opravljala promet s premogom med gornje-šltzi jskiuii ter gališkimi premogovniki ter Dunajem, se u-stavi ali konča v nekem majhnem mestu t>4 kilometrov proč od Dunaja. Severo-zapadna železnica, ki teče skozi Češko proti Nemčiji, ima v Dolenji Avstriji le par ma-1 o važnih točk. Prane Jožefova že-U znica. ki jc zakladala Dunaj z mehkim premogom, se u»tavi v ntkem kraju 160 kilometrov od Dunaja, v Gmuendu in tamošnja železniška postaja je v eeho-slo-
družbi govoril proti svoji državi on ima svoj državni ponos: nit. bivši Avstrijci, teea nismo imeli: vso svojo nesrečo smo zvračali nad državo in to nam je ostalo tudi sedaj.
V narodnih čeških krogih je precej pekoča rana; Slovaška Kdor ve. s kakšno ljubeznijo so Čehi gledali na Slovake, kako so storili vse. kar so mogli, da bi jim bili pomagali, kako sanjali o svoji
^ V" PO ■k
potrebe ter svojo lastno var-1 denarne izmenjave. Ta odredba je
vaških rokah.
Južna železniea je bila razdeljena med nemško Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo, a te črte se sedaj še vedno upravlja kot celoto na Dunaju ter je upati, da bo ostala ta uravnava trajna, ko bodo te črte naeijonalizirane.
Celi sistem držarnih železnic je obratoval s skupno zalogo lokomotiv. Gotovo važnejša središča sc seveda razpolagala z gotovim
številom lokomotiv, potniških vozov ter dobrih tovornih vozov, a centralna uprava na Dunaju je po svoji volji in svojem pre vda r-ku razpolagala z množino materi-jala. ki je bil dan posameznim središčem na razpolago, soglasno s potrebami.
Ko se je završil preobrat, so različne liove države obdržale železniški mateiijal, katerega so našle na tračnicah ter ga spravile pod svojo kontrolo. Cehi so se prav posebno okoristili s tem položajem, kajti že več mesecev pred preobratom se jim je s pomočjo nplivnih Čehov na Dunaju posrečilo spraviti v notranjost čelio slovaSkega ozemlja najbolj moderni in najnovejši železniški materi jal. Ker so deli glavnih črt. ki so ostali pod kontrolo Avstrije brez ekonomske važnosti z ozirom na promet, je bila uprava držav L,ih železnic oropana vseh sredstev, da uveljavi s pomočjo teh železnic trgovsko politiko.
Celi izvoz, uvoz in transit o promet s severno Nemčijo je vsled ttga pod kontrolo ter podvržen carinskim pristojbinam čelio-slo-vaške republike. Položaj je isti z ozirom na prevoz premoga iz šle-zijskih rudnikov na Dunaj in glede preje tako vanze trgovske zveze, ki je obstajala preje med Dunajem ter Hamburgom ob Labi. Promet s premogom med se ve roža padno Češko ter Dunajem je bil tudi popolnoma umaknjen iz avstrijske sfere upliva.
Avstrijske državne zelenice niše le izgubile vse važnosti stališča prometne ekonomije, temveč celo ne morejo zmagati niti prometa, ki jim je še na razpolago in to vsled poslabšanja železniškega materi jala.
Položaj v tem oziru je vsled tega za Avstrijo vse prej kot obetajoč.	________
mi. Češka in Morava pa sta bili izčrpani, ker sta morali zalagati Dunaj in nemške dežele. Dovoz takoj po vojni ni bil mogoč. Slovaška je bila še precej bogata — in to so hujskači porabili v svoje namene. Prevelika zaupnost je lani zakrivila vpad madžarskih boljševikov na Slovaško in da je bila mera polna, je prišel še katoliški župnik Andrej Hlinka s svojo protidržavuo politiko. V Slovaški je rastla nezadovoljnost in madžarski agentje so imeli mnogo uspehov. To je bolelo Čehe. ki so se celo stoletje borili za svojo iu za njihovo svobodo. A ko b: slovaški odpor izhajal iz zavesti, bi se mogel imenovati ne hvaležnost, ker pa izhaja iz razmer, imenujemo to nesporazumi jen je in prve volitve bodo pokazale to vprašanje v jasni luči.
Druga bolest je zmaga socija-lizma iu bol jševištvo. Narodna demokracija je družila v sebi vse! one stranke, ki so se borile /.a češko samostojnost: — volitve pa so takoj v prvem letu potisnile narodno demokracijo v ozadje iu zavladal je socijalno - agrarni blok. Sicer je tudi v teh vrstah mnogo dobrih in zmožnih vodilnih nu»ž. toda meščanski narodni sloji čutijo v teiu nekak vzrok, da ni vse kot bi moralo biti in da se pojavljajo boljševiški dogodki.
s tem je v zvezi nemško in židovsko vprašanje. V narodnih krogih obsojajo popustljivost napram Nemcem in zanemarjenju narodne misli na obmejnih krajih. kjer so se cela desetletja pod najtežjimi razmerami borile češke manjšine. Tudi se opaža, da lezejo židi na vodilna mesta, in to budi nezaupanje. Zato ni čuda. da se je pojavila nekaka reakei-jonarna slovanska smer. ki skuša ohraniti stare narodne tradicije v teh državnih novot arijah. Ti "stari Slovani" izdajajo tudi svoj list: njih namen je dober, sredstva pa so napačna, kajti začeli so z novim bo jeni za pristnost " Kralje vod vorskega rokopisa " in so s tem sami sebe onemogočili.
Splošna bolest pa je tešiusko vprašanje in spor s Poljaki. O tem bi se dalo mnogo pisati, a moj namen ni politizirati.
Obiskal sem svojega starega znanca, vseuč i Irskega profesorja. Našel sem doma gospo. Seveda sva najprej govorila o — draginji. To je naravno. Služkinje ni več pri hiši. Gospa dela sama zase iu za otroke. Sicer bi ne izhajala. A vse to bi še bilo: da bi le vobče bilo bolje, da bi vzdržali do kraja, da bi premagali krizo, da bi nastal red iu da bi bila srečna država, za katero smo se toliko borili. Tako govori poštena Čelii-nja in dela povsod: doma. v kuhinji i u v društvih.
Popoldne je bilo zborovanje novinarjev. kjer se je obširno govorilo o poštni in železniški zvezi med Cehoslovaško in Jugoslavijo Ministrstvo nam je poskrbelo te meljite referate o teh važnih vprašanjih za naše kulturne in gosj>odarske zveze. Od časa. ko je med nami nastala nova država Nemška Avstrija — so se prometne ovire povečale. Zato je treba: da obe državi delata na to, da pride promet v pravi tir. Govorilo se je o konferenci v Gradcu, kjer se imajo rešiti vsa ta vprašanja. Čehi so nam v tem oziru že podali svoj načrt — kaj smo storili mi, ni znano. Čeiška industrija je danes v polnem teku, dela se povsod, kjer je dovolj surovin: naravno je. da se obrača češki iz: voz pred vsem na jug. ker so severne dežele po večini indu*tri-jalne: np »nio v industriji za ost a-
ugodnejšimi pogoji. Na gospodarskem polju seveda ne igra uloge kaka slovanska sentimentalnost; temveč realna zveza dveh mladih držav, ki druga drugo spopolnju-jeta in — potrebujeta. Čehoslova-ška osrednja zveza nam je priredila večer, na katerem se je mnogo govorilo o tem. Želeti je, da besedam sledijo dejanja.
Drugi dan je bila nedelja — slavnostni dan. Ulice so bile žive. na Mali Strani je bilo ta dan nenavadno živahno, po starem Karlovem mostu so drdrali avtomobili na Hradčane. Deputaeije so se peljale čestitat predsedniku Masaryku. Vsi listi so izšli v slavnostnih izdajah; članki so govorili o Masarvkit. o preteklosti, se-daujosti. bodočnosti.
Mi smo se pripravljali na odhod na Slovaško. Zvečer smo bili še gostje v Narodnem divadlu (gledališču), kjer je bila slavnostna predstava, katere se je
domeno kraljestva SIIS, Rumuni-je in Čelioslovaške. poVrnejo v svojo domovino. Scialoja jc poskušal izposlovati odlok, da bi se konferenca izjavila. da sklep o mejah ni definitiven, pa je propadel tudi s tem predlogom. V tukajšijih političnih krogih sc ta odlok konferenees živo komentira ter se izraža bojazen, da ne bi novi upravnik Madžarske države llorthv izrabil kaotičnega stanja raznih konferenc in ne napadel čehoslovaške republike, kar bi imelo nedogledne posledice za mir v jug. državi.
POZDRAVI IZ NEW Y0RKA.
Predno se podaui na parnik '•President Wilson", ki me popelje v staro domovino, še enkrat prav lepo pozdravljam vse znan-
ee in prijatelje po širni Ameriki, vdele-j posebno pa tiste, ki so me spre-žil tudi predsednik Masarvk. Hilojmili na postajo. Srčna hvala pa
je prisrčno radostno, ko je zbor pel pesem, ki je tako priprosto in iskreno izražala spoštovanje naroda do predsednika države.
Cfiambre de Commerce franco-yougoslave v Parizu
j družini John Koletic v Leadville. Colo., ker so mi tako izvrstno postregli pred mojim odhodom v New York. Rojaki, kateri ste namenjeni podati se v staro domovino, obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko Frank Sakser, ker gre prav lepo na roke vsem Slovencem. kakor je tudi meni. — Jožef Meglen.
Leta 1917 se je v Parizu ustanovila ob sodelovanju francoskih in srbskih političnih iu gospodarskih faktorjev francosko-srbska trgovska zbornica (Chambre de Commerce tranco-serbe). Že tedaj se je. kakor kaže člen 14 statutov te
" * w
Predno se vkrcam na parnik "President Wilson", ki me popelje preko širokega morja v milo domovino, našo lepo Jugoslavijo, še enkrat srčno pozdravim mojo ženo Agato Pengov in otroke na 181-"» S Ashland Ave. v Cliicagi iu
j tudi vse one. ki so me spremili na organizacije, mislilo na. kolodvor> kak«r tudi vse Slovence stike z jugoslovanskimi deželami.jpo	Ameriki. posebno pa Mr.
Lansko leto se je sklenil, vpošte vati izpremenjeni politični položaj ter preosnovati zbornico v francosko-jugoslovansko < chambre de commerce franco-yougoslave). V gospodarskem o?iru jc namen te zboru ice. širiti in poglabljati gospodarske stike med Fran-
Alojzija Skrahar. ki je bil tako prijazen, da nama je šel na roko iu v-se razkazal po New Vorku. Sc enkrat pozdrav vsem in na -videnje v Jugoslaviji! — Anton
Pengov. Mike Jazbec.
* »
*
Pred odhodom v Jugoslavijo še
* i jo in Jugoslavijo ter po-pešc-! enkrat pozdravi java vse najine vi*ti medsebojne praktične kup-1 prijatelje, jiosebiio pa mojega -o-
iiske veze. Francoski trgovski proga Johna Rupuik in mojo
hčerko Mrs. Angelo lieckcr ter sina Franka in Johna v Cliicagi. kakor tuil« družine Brilli, Kaznar in <irasbitz v* Lim-olnu. III. Na veselo svidenje! — Mary in K m a Rupnik.
krogi morejo dobivati vseh vrst informacije o naših prilikah, o-bratno je instituacija na razpolago našim trgovskim interesentom. Prizadevanje franeosko-jugoslo-\«• nske zbornice zlasti tudi meri na to. da se vzpostavi redna pomor-
• * *
Pred odhodom na široko morje
ska zveza med Marseillom in ja .	. .
, . . . ________se enkrat pozdravljam vse rojake
tiranskimi pristanisci. Zbornica	, ,	.	...
1	v Clevefaudu. posebno pa tiste,
si je postavila kot prvo točko svojega programa : Pospeševanje li-
st varit ve in poglobitve industrij jedilih, trgovskih, finančnih, tehniških, literarnih, intelektualnih zvez med Francijo in Jugoslavijo. Naše ebornice v Belgradu, Sarajevu, Zagrebu in v Ljubljani so imenovale že svoje zastopnike za predmetno trgovsko zbornico v Parizu, ki se v kratkem pretvori v franco-jugoslovansko. Trgovska ir obrtniška zbornica v Ljubljani jt imenovala na povabilo te zbornice za svoja zastopnika gospoda Friderika Juvančiča, profesorja in člana jug. delegacije v Parizu
ki so me dobro poznali, oba društva Zveza in Haraga. posebno pa moji sestri Johauo in .Marijo ter može in otroke sestre Johane. — Ignacij Struna.	,
•m •
Predno s hčerko odpotujem, še enkrat pozdravim vse prijatelje po Clevelandu, posebno pa mojega moža oziroma ata. mojo sestro, njenega moža in njih otroke, družini Milharčič in Ogrizek na St. Clair, nadalje prijateljici Marijo iPodlogar v MUmesoti ter Marijo Rupnik v lllinoisu, obe družini Dedek in družino Prime, liodite pozdravljene tudi vse tiste, ki
ter svojega predsednika gospoda večkrat k Martinu hodite. Z Ho-
T	goni, ljubi nioz, z Bogom, ata!
Ivana ivneza.	. .
/airav ostani, na mene in mamo
nikdar ne pozabi! — Kristina ;,i
moja hčerka Zofija Krnel.
Laška zahrbtnost
"Politika" je prejela od svojega dopisnika iz Pariza obvestilo, da so bile intrige madžarskih in italjanskih službenih krogov, ki so zahtevale revizijo nepodpisane mirovne pogodbe, poražene. Pri-lično dobro disciplinirano angleško časopisje temu dogodku ne pripisuje posebne važnosti ter se omejuje na to, da enostavno kon statira sklep mirovne konference, da se madžarske meje ne bodo iz-preminjevale. Ne bo brez interesa obvestiti javnost o lojalnosti naših sosedov onstran Jadranu v času, ko mislijo njihovi ministri,, da mora priti do sporazuma. Gospod Scialoja je izkoristil moment, ko je bila konferenca utrujena, in ker je zadosti pripravil teren pri nekaterih angleških delegatih, je naenkrat na seji zahteval revizijo mej, držeč se madžarske teze. ki ne zahteva nič mr.nj, kakor celokupnost teritorija krone sv. Štefana. Scialoja bi bil na tej seji uspel, ako bi ne bila večina članov sveta trdnega mišljenja. Pre-li. zato bomo kupovali tam, kjer tita je nevarnost, da se teritori-bo najq nam
Ineje. Čeaka industrija jalne klavzule uničijo in da se tri-svoje izdelke pod naj- je milijoni Madžarov, ki so
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 4-5 let. brez oirok, zdrave in čvrste postave, po poklicu "carpenter", ki zaslužim na osem ur dela na dan deset dolarjev. se želim spoznati z dekletom ali vdovo, staro —40 let, v svr-ho žen it ve. Na premoženje se ne oziram, saj imam že sam lep prihranek na banki, samo da je poštena. skrbna in dobra gospodinja, četudi ima enega otroka. Resne ponudbe naj sc pošlje, ako mogoče s sliko, katero na zahtevo vrnem, pod naslovom: Vdovec, c o Frank Sakser, 6104 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
(14-17—5)
NAPRODAJ FARMA
160 akrov. 22 za orati, lep vrt in ostalo pašnik; 22 glav goveje živine. 5 konj. 2 težka, 2 lažja in 1 za sedlo. 70 kokoši, žita za seme in vse gospodarsko orodje; hiša treh sob. hlev za konje in živino, v.se v dobrem stanju. Cena .$4200. Katerega veseli ta lepa prilika, naj se oglasi pri lastniku Jernej Krek. Yankee, X. Mex., ali pa pri bratu Frank Krek, Raton. N- Mex.	(13-14—5)
^ WI I kV^ I


GLAS NARODA, 14. MAJA 1920
ANZE PITOV
ALI
Spisal Aleksander Dnmaa, st.

- — A
Za jugoslovanske podanike, ki imajo interese v Nemčiji.
50	\	(Nadaljevanje.)
še nikdar se ni rohenejra povelja izpolnilo z večjo natančnostjo kot je bila izpolnjena tu prošnja. V enem trenutku so se sklonile nad padlim jrla\e ter s»* nagnile oborožene roke. lvouečno pa je prišla na\/^or ifLivu. t« I rez«, na o<l telesa in 1 glavo so dvignili visoko. « vi'/njeno na Milico Obraz pa je še vedno obranil svoj bledi, zanič-Ijivi smehljaj.
To je lul pr\ i.
Doktor l■ illn-rt j si o čaju je ItoVrl skoe Zadržalo ga je pa \ zdtlinil.
v •
I
I. Po mirovni pogodbi mora Nemčija našim državljanom takoj povrniti vso njih ituoviuo — premičine in nepremičnine —, pravice in interese vsakevrste. Naši državljani imajo eelo pravico zahtevati. «la se jim tudi vrne njih imovina v naturi. ako se je med vojno izvršila prodaja (likvida" *-ija) . Poleg tega so upravičeni zahtevati odškodnino, ki so jo pretrpeli s tem. da je njih imovina. J ki je bila vNemčiji, sekvestirana bil priča celejra tega prizor« in tudi v tem |a,i likvidirana zategadelj se poživit nav/.lol ter priskočiti nesrečnežu na p,Mll(M,| Ll^J«, «aj take škode prijavijo na-Ivcsto rok. Vsled l««ra s«
French Line
CUIMMIE GENERALE TRAISATUNTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
FRANCE ......
SAVOIE ____
ROCHAMBEAU LORRAINE ____
maja maja 27. maja 29. maja
nehala zato, k r niso plačevale pre-ra vn ost p«Mlpisaucmu oddelku. j mi je spričo vojnih odredb, je šla I Take imovine naših državlja-J zavarovancu ali njegovim zastop" | nov. ki so v Nemčiji, pa niso bile nikom ali tistim, katerim v prid j lilaia /. o< Iprt iini o« m. se je ravno dvijru.Ia. kot da g« l.oee po-predmet izjemnih vojnih odredb.lje zavarovan, pravica, da do dne .".dravit i. nasproti okni., kjer je stal Hesselles. obdan in zavarovan t opro8ewie taks in davkov na110. aprila 1. upostavijo zavaroJ ' ojih volilcev.	glavnico samo še do dne 10. aprila' van je, izplačavši premije, katerimi
je oltrnil vstran ter ilviirnila, kot da srn hoče
je izgubila vrednost zato. ker se niso izpolnile njene klavzule, gre zavarovancu ali njegovim zastopnikom ali tistim, katerim v prid je bil zavarovan, pravica, da v sak čas v dobi dvanajstih (12T [
mesecev od dne. ko stopi ta pogod" I ki»aj « »dpi.lmbta s.s. -kuaxce" in ___, - ^ , - , , -ir. •	i "SAVOIE" no OBJAVLJENO KASNEJE
v veljavo, to je do dne 10. januar-1	.
ja 1921, zahtevajo od zavaroval" j Hitri parniki • itirimi in tfvtma vijakoma.
nie vrednost police, kolikor ie zna. _ _ . . .. ,
„	1	*	Poaebnl zastopnik jugoslovanska vlada bo
sala tistega dne. ko je pogodba oričakal potnike ob prihodu natih par-
preneliala ali ko je bila ravzveljav- ^ V'nlm.n'eni.^ točno
ljena.	j parntkl Francosko črte so transportlrall
l e je pogodba med vojno pre-|tefcom v°in« n» t:^oče čehosiovažkih vo-
Jakov brez vse neprlllka.
Za šlfkarte In cene vpralajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St., N. Y. C.
ali pa pri lokalnih agentih.
IŠČE SE DELAVCE
KBOJAČI, POZOR, KROJAČI! |
Delo dobita 2 izurjena krojača, za delati drva v ravnini, fina najsibo kar najbolj ugaja za vrli- kampa in dober ' ard, tri milje nje suknje ali rekelee, hlače, te-J od .Masten, Pa. Plača tri dolarje lovnike, ali samo za popravljanje. <h1 kvarta. Komponista sta Sini
Delo stalno, plača po dogovoru. Pridite ali pišite na naslov: .T. A. Ambrož ieh, 413 Pierce St., E ve-
in Semi na Masten. Katerega veseli, naj pride. Za vse se poizve pri John Kuans, llox •{. Masten,
letli. Minn.
(11-5 v d)'Pa
ul
t. 1. Imovine, ki so bile predmet; je rok potekel, in obresti .">. odst.i
Težko bi bilo ITI-!, » j'- bil hledejši, živi ali mrtvi.
Naenkrat pa s«- j. Uvi<_'ir.l velik kraval na mestu. kjer je ležalo takem odredbam, so oproščene tak-! na leto. trupi«, .te l.aunaN a Pui-kali so obb ko ter naš] i v n j listek. kate-jse.in davkov na glavnico do dne.	Pogodbe o pomorskem zava-j
lega ilul pisal Kle—••llles da Leui.ay-u in katerega je pokazal de j ko se vrnejo lastnikom. I .utilit y majorju I.ostne.	Točni predpisi o tem predmetu
Kol spominjajo ."itatelji j.' imel ta listek naslednjo vsebino; ? «o v členih 297. In 295. mirovne Vstrajajte trdno na svojem mestu. -Ja/. zabavam Pa- pogodlie z Nemčijo in njiju dodat"
ri/.i ne s kok ,:-dami in obljubami. Koncem dneva vam bo .
ii	< i i» . , ..i	I H- Zasebnopravne pogodbe,
poslal gospou tie lienzeval ojaceiija.	\	1	, ,
Klcssclles sklenjene pred dnem IS. oktobra
, .	.	, i - i •	1916 med pripadniki kraljevin
ie dvignil s ceste proti okrni lusc, kjer se je na-.,	. -	. .
J i-	i	j »srluje m 1 rnogore na eni in nem
škimi pripadniki na drugi strani
se smatrajo z gori navedenim
dnem za razveljavljene.
Strašen krik liajal de Fb-sseile*.
Ne da bi vedel /a vzrok tega krika, pretil jo tel se vrgel l":zaj.
je vendar takoj razumel
drugi strani, j Od te razveljavitve je moči iz" vzeti one pogodbe, katerih izvr-
N an nI pa ga je /> videl ter vedel, da se nahaja v mestni hiši. j Jstotaka so razljavljene z dnem \ si planih proti >tnpnjicam in sieer s takim navalom, da so od- 5 februarja 1919 zasebnopravne stianili tudi ljudje, ki so nosili doktorja (Jilberta 11a ramenil	i pogodbe, sklenjene pred navede-
Tudi doktor tJilb.ii je hotel priti v mestno hišo, a ne v name- nim dnem med našimi sedanjimi mi. tla preti, temveč <ia zavaruje de Flesselle* a. Prišel je že preko i pripadniki, ki so bili prej avstrij-pivih >tinl< stopnjie. I o ga je nekdo hitro potegnil nazaj. Obrnil se j ski in ogrski državljani, oziroma . tla i/Ve za \zrok. .. ' tem slu'"a ju je spoznal Rillota in Pitova. j bosenskohereegovski pripadniki <»	vzk!:k"il zdravnik z visokega stališča, 11a katerem na eni in nemškimi državljani na
sr je nahajal. — kaj pa se potit tam '
Pri tem je pokazal z roko proti Rile de la Tiatanderie.
Pojdite doktor.— sta rekla Hillot in Pitov istočasno.	. „ , ,
1	sltev zahtevala nasa vlada za-O ti morilei. je vzkliknil doktor. — ti morilci!
. , , A .	. to. da se zadosti temu ali onemu
V onem trenutku je padel major de Losn.e, zadet na glavo	od splo*nomu intereMI bi iz_
s. kire Narod je ^ ,vojen, srdu zamenjaj sebičnega 111 barbarskega v^hvi tako VZtlržaili., zasohllo-^overnerja, ki je bil okruti iiiučitelj jetnikov, s plemenitim morem. pravnih p0godb ena pogotlbena l i .je vedno s. it l ter aroval jetnike.	stranka zaradi izpremenibe v tr"
I>;i. je rekel doktor Gilbert, — pojdimo, kajti skoro me «rnvskih razmerah imela znatno pričenja hiti tiitn. da so me oprostili taki ljudje.	škodo, bo mešano izborilo sddišcc
- Doktor. je rekel Hillot. — lahko ste piepričani, da ne more 1 r»škodovaneu priznalo pravično t ikaj oni. ki so m* borili tam.
S* trenutku, ko ji hotel tloktor po stopujicah navzgor, da zava-1 nje lie hMcsrselletsa. s - je množica ljudi, ki je planila po stoptljicall r av/gor, zopet vrnila tet držala v *voji sredi nekega človeka, ki se je neizmerno upiral.	1 V _ *
Proti kraljevi palači! — je kričala množica.	.	.
I Ki. prijatel ji moji, proti kraljevi palači, - je ponavljal člo-ku najpozneje do dne 30. aprila m k, katerega ->0 vlekli s seboj.
Ljild.,e. ki so jra .m, li \ svoji sredi, ga pa niso vlekli proti kraljevi palači, temveč proti reki Seine, kot tla ga hočejo vtopiti.	veljavi-
Ah. je vzkliknil tloktor. — tu je zopet nekdo, katerega , dolgovi in druge ffenarne o%-hočejo umoriti. Poskusimo rešiti vsaj lega.	. : veznosti. ki izvirajo i/, tega. da se
Komaj pa -O liile izgovorjene te besede, ko jo bilo čuti odmeve j,, izvršilo to ali 0110 delo ali pla-strela 1/ pištole ler je .zginil ile Klcssclles sredi dima.	čilo. izrečeno z dotično zasebno'
Doklor Gilbert - je pokril \ navalu pravične jeze oči z obema pravno pogodbo: l okama. Prokliujal je narotl, ki je bil sicer dober, ki pa ni(znal o-i 2. pogo<ll>e. sklenjene s pristati pravičeu ter se ouečastil s tem trikratnim umorom.	trdilom naše ali nemške vtade;
Ko je zopet iNUienuil roki s svojih oči, je videl tri glave, ki so: -1- zasebnopravne pogotlbe o bile nasajene na sulicah.	| 'fkupu, liajemini in zakupne ob-
Prva glava je bila ona tie Flesselles-a, druga ona majorja dt ;'Ju^e: Losn.es ... tretja glava ona de Launay-a.	' 4' zasebnopravne pogodil o hI-
—	O Iialsamo, Balsamo, — je mrmral doktor, — ali predstavlja po*ekl »»stanlih;
, , ,	I 5. koneesije za rudnike, jame
to znamenje svol>«xle-	!. , 111
■	1 -	«11 * • i> , . i-i i? i. i 111 rudne skladovej
Potegnil je za -''bo i	Hillota 111 Pitova ter z bezal po Kue de la ~	.
.	*	b- zasebnopravne pogodbe.
,	.	. .	j sklenjene med posamezniki in dr*
Na kom u Kue Hlaiiclie-Mibrav je zapazil nekega izvosčeka, ka- žavo Oi)lastvom 0l>ein0 ali drxlgi
terega je poklical k m>'oi.	fini podobnimi administrativnoprav
Vsi trije m> stopili v kočijo.	| nimi osebami, in koneesije, ki jih
—	Proti zavodu 1 ouis le Grand. — je rekei doktor. Nato pa se je podelila naša ali nemška država, je naslonil v vozu nazaj ter zapadel v sanje, iz katerih ga Hillot in 1 ohlastvo, občina ali druga podobna Pitov nista hotela motiti.	administrativnopravna oseba.
Otlpeljali so se preko Pont-au-Change ter dospeli kmalu nato Posebna določila so predpisana
'/letle zavarovalnih pogodb, sklen-
rovanju, sklenjene med našimi 110 voosvobojenimi državljani in nemškimi pripadniki, se smatrajo za razveljavljene z dnem ."». februarja 1919. razen če ni rizik začel teči' pred tem dnem.
4.	Za druga zavarovanja velja-jo isti predpisi kakor za zavarova-j nja zoper ogenj .
5.	Vsa povratna zavarovanja . so ukinjena, toda s tem se ne 1110-j re oškodovati pravica glede živ Ijenskega ali pomorskega rizika.' ki je začel teči preti vojno, da se po vojni plačajo vsote, ki se dolgujejo po teh rizikih. Ta razvelja-j vitev datira pri srbskih zavarovalnih družbah od dne IS. okto-1 bra 1917, pri družbah iz novoos* v oho jenih krajih pa od dne •"». februarja 3919.
Ce pa vsled sovražnih vpadov
odškodnino
Zato se pozivljejo vsi naši državljani. ki jim je do tega. da se iz-vrše pogodbe, sklenjene pred o_ značenimi roki z nemškimi državljani. naj se prijavijo temu (MbleT*
!t. 1. 1
' Od tega splošnega pravila se iz-i vzemajo in ostanejo vsekakor v
Gosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ... SUSQUEHANNA PRES. WILSON
. .. 5. Junija .... 12. junija ..... a julija
Potom listkov. Izdanih za vso kraje v Jugoslaviji In Srbiji
Razkošne ugodnosti prvega, drugega in tretjega razreda
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplaCno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Passenger Department
4 West Street	New York
Rati bi izvedel za svoja prijatelja FRANKA in TOMAŽA PRIMOŽIČ. doma iz Novakov pri Cerknem na Primorskem. Rojake prosim, če kdo ve za njuno bivanje, da mi naznani njun naslov. ali naj se pa sama oglasita na naslov: Mike Frelih, r»!M»1 I Prosser Ave.. Cleveland. Ohio (13-14—5)
(12-14
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Pennsylvania rojak
Rada bi izvedela, kje je moj mož AVGUŠTIN RO.H\ rojen leta 1S7:{ v Cerknem, okraj Tolmin. V Združenih državah biva že T.j let in pred 4. leti sem zadnjič prejela od njega pismo. Njegov!
naslov je
bil; Augustine Rojc.i Red I>otli:c, Mont.I
Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da ga opozori 11a ta oglas in meni poroča njegov
naslov, za kar bom zelo hvalež-
| *......———————«
na. Njega pa prosim, da se o-
glasi svoji ženi Katarini Roje.! GEORGE WALETTCH, Dol. Novake Št. 4.">. p. Cerkno,'ki je pooblaščen pobirati naroč-Venezia Giulia, via Italia. t nino za Glas Naroda in izdajati (1:5-14—.Vi	! pravoveljavna potrdila. Sedaj se
-—--j nahaja v državi Pennsvlvaniji
Dr. M0Y je uspešno ozdravil na-! trosimo rojake, da mu gredo na drho, božjast, ataksijo, vodenico,!roKe 'n priporočamo. Za naklo-nrce. jetra, ledice njenost se vam že vnaprej zahva-n želodčne bole- i Ijujemo.
čine .na .čudežen način. Bolečine v trebuhu, v prsih očeh, nogah, rokah ali križu; o-tekline, re vmati-zem, kožne bole^-
U pravu i št v o Gla«; Naroda.
NAZNANILO.
Girard, Ohio.
Vsem delničarjem Slovenskega v Srbijo in Crnogoro povratno za-!Don,a v <J'»*anhi naznanjam, tla^i, izpuščaje, ogree. Možke ali varovana oseba ni mogla najti dru.j se ne ,M> '»bdržavalo delničarske j ženske bolezni ali slabo kri se lah" ge družbe, ki bi bila prevzela po !	»»aja. ali četrto nedeljo j ko ozdravi brez operacije v naj-
vratno zavarovanje, ostane pt)god"'!<ot Ponavadi, temveč seja se bo,krajšem času in po najnižji ceni. ba v veljavi, dokler ne poteče rok; vršila :J<>. maja oziroma peto ne-1 treh (3) mesecev potem, ko stopi i deljo v maju ob 10. uri dopoldne v veljavo mirovna pogodba z Nem- v domovih prostorih. Vzrok je čijo (to je bilo dne 10. aprila 1920) 11:». ker s.- bo vršilo :$0. in :il. ma-^»pecialna določila o povratnem! ja glavno zborovanje te korpt>ra-zavartivanju pri posebni pogodbi ''i j p. torej seja četrto nedeljo bo za življensko zavarovanje osta" | izostala. Dne -»0. maja zjutraj sej liejo v veljavi.	| prične mesečna seja ob 10. uri do-«
Točna določila o zasebnoprav- poldne: ob *J. uri se prične zboro-i tiili pogodbah med našimi in nem- vanje, ker se bodo delala nova škimi državljani so navedena v pravila do ."». ure zvečer: ob 7. uri j členu 299. mirovne pogotlbe z se zopet prične zborovanje ter
Doctor
KOLER
Uradna ure: ob delavnikih od 9. Jop.doi (
pop. Ob nedellab In nra*nlklh- od 9
Dr. JIN FUEY MQY
301 Grant Stmt PinSBURGH. P«.
Edini tlovrnski govoreči rdn?-šprcijaliil motiti h bolrzni.
638 PENN AVE.
Pittsburgh, Pa.
Jar ozdravim zastrupljen je krvi. l>o!r/ni mehurja, kil«, trganje. ho|»-čine. otekline, srherire in dnute bolezni, ki nastanejo vsled nečiste Itrvi.
VJVWVA
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Nemčijo in njega dodatku.
traja do 10. ure: ostalo se prične;
IK. Roki zastaranja, ki so bi* j v pondeljek 'JI. maja ob uri li spričo vojne ustavljeni, so pri-!ter se zaključi ob 11.30 dftpoldne. čeli teči dne 11. aprila t. T.	,V slučaju, da bi ne bila pravila
fe je v kateremkoli vprašanju j dovršena, se bo vršila seja tudi meti vojno nemško sodišče izrek* popoldni
lo razsodbo zoper pripadnost kra- Rojaki, delničarji, pripravite se ljevine v sporu, v katerem se ta z;, ta dan! PiMlrohnosti Imm še n i mogel braniti, more Jugoslov. j pravočasno objavil v tem listu, pripadnik, ki je s tem oškodovanj dobiti odškodnino, ki jo dolo«"i me" šano izborilo sodišče.	i
IV. O sporih »rlede zasebno-i pravnih pogodb, ki so jili pred; dnem 10. januarja t. 1. naši pripadniki sklenili z nemškimi pripadniki, bo razpravljalo mešano izborno sodišče vselej, kadar bi bilo za te spore pristojno nemško { sodišče. Spore pa, za katere so
Suho, import i rano \i. starega kraja. Najboljša vrsta too funtov S'.'HM) druga vrsta 100 funtov $?1.00
MOŠT, svežega grozdja 51 gal Sfi4».."»0. MOŠT. svežega grozdja '»G gal $10.
Zdravilno vino Frrro China 12 sleklenir $1K.00. Narorite, dokler je ras, ker so vse cene veljavne le za kratek fa*. Posebna rena na debelo. Denar se pošlje v priporočenem pismu ali po
Money Orderu.	S . K U C I C H
Dalmatian Cal. Grapes Co. GG C'ORTLANDT STREKT	NEW VOI{K CITY
Frank Kramar. X. State St.. C.irard,
SVARILO
Ohio
Zadnje čase se je doznalo, da se na pošti v Jugoslavijo mnogokrat pripeti, da je iz registriranih pipo splošnih predpisih pristojna na-!sem nkraden gotov denar in celo
jenih med našimi državljani in nemškimi zavarovalnimi družbami
b'lo zapaziti odsev novega položaja stvari.
Tekom vožnje ni izgovoril doktor Gilbret niti ene besedice. Pri-; znavaini kriki naroda imajo vedno tudi svojo smešno stran in dok-
pred zavod.
Celi Pariz, se je lahajal v mrzličnem stanju. Vest o bojih se je nzširila na vse strain in med pripovedovanja o slavnem zavzetju
T 1 1 V"1
P.ist ile so sc mešala nidi pripovedovanja o umorih. Xa vseh licih je! uoioeiia so:
j 1. Pogodbe o zavarovanju zo ner požar ostanejo tudi v veljav!, •e ena pogodbena stranka ni izpop
_.„ . ,	.	. . ,, .nila po?o<lbene klavzule ob času
tor til bert ie upošteva liredvsem to. Zdelo se mu je. da je padlo ne- • „	- . ,
1	1	I vojne ali v času treh meseeev po
ka j kapljic krvi, ki je lula prelita na nepošten način, na njegovo vojnj <lno 10 apri]a t j )
li stno telo.	ta posebno opozarjamo
Ko je zdravnik pred vratmi izstopil iz voza. je rekel Billotu. naj! Te pogtwlbe se razveljavijo po
mu sledi. Pitov pa je ostal ponižno v kočiji.	' preteku plačilnega roka letne pre.
Sebastijan je bil še vedno v bolniški sobi. Ko je prišla vest. da	ki zaPade tri mesece potem,
ie dospel doktor Gilbert, ga je predstojnik zavoda sam spremil v ko sto^'1 pogrmlba v veljavo. D«.
1 oluiško sobo.	toff*'1 r!lsa moraj° zavarovane!
. ,• •	, , •	ii-	"i - ulačat i premije, nemške zavaroval-
Hillot, ki sicer ni bil izurjen opazovalce, ki pa je poznal značaj; . '	, .	,
. . .	...	, .«•	1 nice pa trpe nastalo skotlo.
tako oeeta kot sina. je z veliko pozornostjo sledil prizoru, ki se je'
I .i
Zaostale premije plačajo naši dr-
žavljani iz kraljevin Srbije in (V-
odigral preti njegovimi očmi.
Čeprav je bil deček v svojem obupu nasilen in razdražen, jejnegore. čira bo odpravljen mora' bil v svojem veselju miren it. zadržljiv. Ko je zapazil svojega oče-; torij.- Xovoosvobojeni državljani
t;1., je prebletlel ter i.i mogel izgovoriti nobene besedice. Le ustnice pa jih morajo plačati takoj.
so mu zadrhtele.
Nato pa je pland proti doktorju (»ilbeftu ter ga objel.
Doktor je pozdrevil svojega sina bolj z žalostnim kot pa veselim usmevom.
Kak bolj premeter i opazovalec kot pa je bil Billot bi si rekel, da stoji med tema obem« človekoma kaka nesreča ali kak zločin.
Veliko bolj dostt.pen jp bil deček proti Hillotn. Kakorhitro se je oprostil objema očtia. je pohitel proti poštenemu najemniku ter mu rekel:
_ iMj« prikodnjii.)	__
Ker nastopi rok. po katerem se ta zavarovanja razveljavijo, kaj skoro. je treba, da se naši državljani. ki so bili doslej zavarovani pri nemških zavarovalnicah, pravočasno zavarujejo pri domačih družbah.
2. Pogodlie o zavarovanju na življenje ostanejo v veljavi. Če je pogodba med vojno prenehala, ker se niso plačevale premije, ali če
ša sodišča, bo razsojalo jugslovan~ sko sodišče.
"Slovenec."
čeki. Pismo prejme naslovnik, a gotov denar in čak pa izgine. To se pa pripeti, ker vojaška cenzura odpira pisma, in nepoklicani cenzor pobere zase, kar mu prav pride v teh časih navijanja cen Izvedeli smo, da je Slovenka ku-, okraj Kočevje. Prosim cenjene jpila čck za 2000 kron in ga posla^ rojake, če kdo ve za njegov na- la v	v registriranem pi
Rad bi izvedel za svojega prijatelja PETRA 1 »I'KOVAČ, rodom od Žurg. občina Osilniea.
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
slov, da mi javi. ali naj se mi
sam oglasi. — Valentine P>oX 12-">. Linden. Ala. (14-15—5)
Turk.
smn, ček je izginil, besede pa v pismu: tu ti pošljem ček za 2000 kron pa tako prečrtane s črnilom, da se ni dalo brati.
Kdo ve. kje je .JOIIX ŠOLAR: Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji; Pred 10. leti je bival na 47:J0 j kradejo, a dobe se pa le brez j Hamilton Ave. X. K.. Cleveland, veztneži, ki take stvari zasebe oh
Ohio. Za njega skrbi žena v j drže.
starem kraju. Sporoči naj se:I gojake svarimo, da naj nikari
11 'več ne pošiljajo gotov denar v pi-! smih v Jugoslavijo, ker pripeti se kaj lahko, da ga ne dobi on, ko mnr je namenjen. Najboljše je de jnar pošiljati po dobri banki, lci [ ima v Jugoslaviji dobre zveze, ka tere hitro, sedanjemu času pri
Valentine Uenedicich. :J1."j St.. Rock Springs. Wyo. (14-18— r»>
Suho Grozdje
pROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjij* tega časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kaznje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsiliti absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $3.00
importirano is starega kraja 22 centov fant. Boksa 50 funtov $11.00
Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO
51 53 Cherry Street Mew York, H.
7. naročilom pošljite v naprej.
KOJAJQ, HAXOCUTE 8S NA *OLA8 NAKODA", HAJVEČJ1 8LOVKNOT DMEVNUL V ZD*
— »■—
memo izplačujejo, tako na -primer smo dobro prepričani, da kr čekovni urad v Ljubljani prav dobro sedaj posluje in tudi primeroma hitro plačuje. 8 kr. čekov-niu) uradom v zvezi pa je tudi FKAKK SAK8ER, 82 Cortlandt St., New York, kateri je sedaj prav zadovoljen, da se poslužuje tc poti, ker prepričal se je, da Če kovni urad izplača nakazila od dueva ko gredo is New York* v 4 do 5 tednih.
1,1 STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. Ž« ved ko« trideset M —m zdravil vse bolezni. Kožne, krvne. ±l»dne, telodtn« in rovmatlzem ter vsakovrstno drugo bolezni. Lahko vam pokalom vet dokazil naiih rojakov, kater« sem ozdravil. Jaz som ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne Čakajte. Pridite k m oni orodno Jo prepozno. Cone so taka, da Jih lahko vsakdo emoro. Preiskava brezplačna
Prof. Dr. U. G. BAEB v iPECIJALIIT
Naaprotl poštnega
311 SMITH FIELD STREET urada.
PITTSCURQH. PA


■■ ------ ^ - J..
A
. . Ji,:"i. .. i.;^.■
....C '-ki' .

■

J