Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 28, 1986, str. 81-149 Oxf.: 686.31:383(497.12) Izvleček: DOBRE, A.: NARAVNE DANOSTI ZA NAČRTOV ANJE IN GRADNJO GOZDNIH CEST V SLOVENIJI Na podlagi podatkov iz popisa gozdov (1980) je bilo proučenih 8 dejavnikov (vrsta kamnin, relief, naklon terena, način spravila, spravilne razdalje idr.), ki vplivajo na načrtovanje in gradnjo gozdnih prometnic, predvsem cest. Dejavniki so analizirani na osnovi dveh vhodov - nadmorske višine in naklona terena - ter prikazani z deležem površin gospodarskih goz- dov v Sloveniji. Prikazani so tudi izsledki proučevanj upoštevanja različnih interesov pri načr­ tovanju gozdnih cest. Podrobno so razčlenjeni negozdarski interesi in sicer po gospodarskih dejavnostih ter lastništvu gozdov. Abstract: DOBRE, A.: GROUND SITUA TION AND ITS SIGNIFICANCE FOR PLANNING AND CONSTRUCTION OF FOREST ROADS IN SLOVENJA On the basis of the data of the forest inventory in 1980, eight factors which influence the plan- ning and construction of forest thoroughfares, especially roads (rock kind, relief, ground in- clination., skidding method, skidding distance etc.), have been analysed. These factors have been analysed on the basis of two criteria - the altitude and the ground inclination - and presented by the economy forest share in Slovenia. The research of various interests in forest road planning is also presented. Interests of non-forestry character have been analysed in detial, the economic branche and the ownership being the criteria of the research. 81 mag. Andrej DOBRE, dipl. inž. gozd. višji raziskovalni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 82 KAZALO PREDGOVOR l. UVOD 84 85 85 85 90 2. METODADELA 3. 2.1. Metoda proučevanja elementov popisa gozdov 2.2. Upoštevanje gozdarskih in negozdarskih interesov pri načrtovanju gozdnih cest ZNAČILNOSTI TERENA 3.1. Značilnosti elementov terena po višinskih pasovih 3.1.1. Delež površin 3.1.2. Vrsta kamnin 3.1.3. Razpadlost kamnin 3.1.4. Relief 3.1.5. Stanje površja 3.1.6. Naklon terena 3.1.7. Način spravila 3.1.8. Spravilne razdalje 3.2. Značilnosti elementov terena glede na naklon terena 3.2.1. Delež površin 3.2.2. Vrsta kamnin 3.2.3. Razpadlost kamnin 3.2.4. Relief 3.2.5. Stanje površja 3.2.6. Način spravila 3.2.7. Spravilne razdalje • 3.2.8. Višinski pasovi 91 91 91 96 98 100 101 103 105 107 113 113 116 117 118 119 120 122 126 4. UPOŠTEVANJE RAZLIČNIH INTERESOV 127 PRI NAČRTOVANJU GOZDNIH CEST 4.1. Upoštevanje gozdarskih interesov pri načrtovanju gozdnih cest 128 4.1.1. Naloge, ki izhajajo iz transportne funkcije 129 4.1.2. Naloge, ki niso povezane s funkcijo transporta 130 4.1.3. Pozitivni učinki gozdnih prometnic 130 4.1.4. Negativni učinki gozdnih prometnic 131 4.2. Upoštevanje negozdarskih interesov pri načrtovanju gozdnih cest 132 4.2.1. Razčlenitev negozdarskih interesov 139 5. POVZETEK GLAVNIH UGOTOVITEV 143 6. LITERATURA 147 83 PREDGOVOR Pogoj za obvladovanje gozdnega prostora, s čimer je dana možnost za uspešno go- spodarjenje z gozdnim sestojem, je prav gotovo dovolj gosto omrežje prometnic. Osnovno prometno omrežje v gozdovih Slovenije je že zgrajeno, ni pa še dovolj go- sto, saj je gostota cest v gospodarskih gozdovih konec leta 1985 v povprečju znašala 14,5 m/ha, kar pomeni, da smo komaj presegli polovico tiste odprtosti gozdov, ki jo ocenjujemo kot potrebno za intenzivno gospodarjenje v naših terenskih in splošnih razmerah. Vprašanje nadaljnjega odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami bo aktualno še nekaj desetletij, zato je povsem opravičeno, da nastajajočo problematiko spremlja- mo in rešujemo tudi z raziskovalnim delom. S tem namenom je bila v srednjeročnem obdobju 1981-1985 v obdelavi širše zasnovana raziskovalna naloga: Optimizacija mreže gozdnih prometnic ter racionalizacija njihove izgradnje. Naloga je bila vklju- čena v redni raziskovalni program Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani in je bila financirana od združenega dela gozdarstva. V okviru omenjeae naloge so bili proučeni različni problemi, ki se pojavljajo pri na- črtovanju, projektiranju in izgradnji predvsem primarnih prometnic v gozdu. Posa- mezne teme, ki predstavljajo določeno zaokroženo celoto, so bile samostojno obde- lane in publicirane oziroma v ustrezni obliki posredovane naročniku raziskovalne naloge. Kot četrto in zadnje delo v sklopu navedene raziskovalne naloge smo pripravili ela- borat z naslovom: Naravne danosti za načrtovanje in gradnjo gozdnih cest v Slove- niji. Pričujoče delo je nekoliko skrajšana oblika tega elaborata. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri na- stajanju tega elaborata, posebej dipl. inž. Vidu Mikuliču za prizadevanje pri raču­ nalniški obdelavi podatkov, dipl. inž. Borutu Bitencu za tehnično opremo elabora- ta, Janji Albreht pa za izdelavo grafikonov. 84 l. UVOD V študiji sta obravnavani dve temi: značilnosti terena za gradnjo gozdnih prometnic v Sloveniji - negozdarski interesi pri načrtovanju gozdnih cest. Že dolgo se je kazala potreba po boljšem poznavanju terenskih razmer, v katerih načrtujemo in gradimo gozdne prometnice v Sloveniji. S popisom gozdov l. 1980 se je ponudila priložnost, da zbrane podatke izkoristimo in jih posebej proučimo z vi- dika gozdnega gradbeništva. Osnovni namen proučevanja je bil dobiti čim boljše in- formacije o značilnostih tistih terenov v Sloveniji, kjer rastejo gozdovi z opredelje- no lesnoproizvodno funkcijo in zahtevajo ustrezno odprtost s prometnim omrežjem.Izsledki proučevanja res dajejo le povprečne vrednosti, ki veljajo za celo Slovenijo, vendar so kljub temu zelo dobra osnova za oceno deleža posameznih teh- nologij pri nadaljnji gradnji gozdnih prometnic in nakazujejo smeri poglabljanja raziskovanj. Tudi podrobna proučitev negozdarskih interesov, ki so upoštevani pri načrtovanju gozdnih cest, nam nudi koristna spoznanja o kompleksnosti pri odpiranju gozdnega prostora. Tokrat smo prvič prišli do kvantitativnih podatkov o tem, koliko goz- darstvo z gradnjo gozdnih prometnic prispeva k izboljšanju prometnega omrežja pri nas, s tem pa tudi h gospodarskemu razvoju celotne družbe. 2. METODA DELA Že v uvodu smo pojasnili, da sta v študiji obravnavani dve povsem različni temi: elementi iz popisa gozdov, ki obsegajo značilnosti terena in značilnosti spravi- la lesa gozdarski in negozdarski interesi, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju gozdnih cest. Metodo dela bomo prikazali za vsako temo posebej. 2.1. Metoda proučevanja elementov iz popisa gozdov Ob pripravah na prvi obsežni popis gozdov pri nas - osnovni podatki naj bi bili pri- lagojeni za računalniško obdelavo - smo tudi v gozdnem gradbeništvu pripravili delovno gradivo z opisom tistih podatkov, ki bi jih bilo treba za načrtovanje in gradnjo gozdnih prometnic s popisom zajeti. Na delovnem sestanku posebne komi- sije je bilo ugotovljeno, da so za kakovostno načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic (predvsem gozdnih cest) potrebni naslednji podatki, ki naj bi jih zajeli pri vsaki osnovni popisni enoti: 85 1. rastišče 8. vodne razmere 2. način gospodarjenja 9. občutljivost na zemeljsko plazenje 3. tip reliefa 10. občutljivost na erozijske pojave 4. geološka podlaga 11. občutljivost krajine na gradnjo 5. naklon 12. spravilna razdalja 6. položaj v pokrajini 13. prevozna razdalja 7. oblikovitost terena Podrobneje so bili obrazloženi naslednji elementi: tip reliefa (gre za makrooblikovitost terena) - geološka podlaga (vidik geomehanskih lastnosti tal) - vodne razmere (vidik določanja tehničnih elementov gozdnih prometnic ter ugotavljanje drugih hidrotehničnih elementov) občutljivost predela na zemeljsko pla:zenje (tudi erozijski pojavi) - dolžina transporta zajema spravilno in prevozno razdaljo Pri nadaljnji pripravi gradiva za popis gozdov so nekateri zgoraj navedeni elementi izpadli. V končniredakciji popisnega obrazca so bili za vsako popisno enoto poleg drugih podatkov (gozdni fondi; gozdna združba, način gospodarjenja itd.) zajeti le naslednji, za načrtovanje in gradnjo gozdnih prometnic uporabni elementi: - nadmorska višina - kamnina: - vrsta - razpadlost oblika terena: - relief površje - naklon terena - način spravila - spravilna razdalja V navodilih za popis gozdov so nekaterim elementom dodana pojasnila o načinu zbiranja in vrsti iskanih podatkov, med drugim: a) Nadmorska višina je povprečna nadmorska višina popisne enote. b) Pri vrsti kamnin zajemajo: karbonatne kamnine: apnence, dolomite in dolomitizirane apnence nevtralne nekarbonatne kamnine (silikati): tonalite, amfibolite, peščenjake in skrilavce, kvartarne sedimentne kamnine, alkalne silikate ipd. kisle nekarbonatne kamnine: permokarbonske skrilavce in peščenjake mešane kamnine: nanose (aluvij), presute substrate c) Razpadlost kamnine zajema naslednje stanje: - kompaktna kamnina (npr. apnenec, bazalt) - krušljiva kamnina (npr. močno dolomitizirani apnenci, dolomiti, skrilavci ipd.) 86 - razdrobljena kamnina: - morena, - grušč, prod, pesek - ilovica, glina d) Oblikovitost reliefa zajema: relief, ki je po mikrooblikovitosti terena lahko naslednje oblike: - ravno do blago nagnjeno - valovito do kotanjasto vrtačasto jarkasto površje, ki je glede na kamnitost in skalovitost opredeljeno kot: - gladko - kamnito (od 20 do 50 %) - kamnito (nad 50 %) - skalovito (od 10 do 30 %) skalovito (nad 30 % ) e) Naklon terena predstavlja povprečno vrednost naklona terena, na katerem leži osnovna popisna enota. Nagnjenost terena je razčlenjena na naslednje razrede: ravno (do 10 %) položno ( od 10 OJo do 20 % } zmerno strmo (od 20 % do 35 %) strmo (od 35 % do 70 %) zelo strmo (nad 70 % ) V navodilih ni pojasnjeno, s kakšnimi merili so bili določeni navedeni razredi. Razčlenitev nagnjenosti terena na pet razredov izhaja iz izkušenj in sicer pri vred- notenju gozdnega prostora z bioloških izhodišč (Košir, 25) ter tehnologij pri spravilu lesa (Krivec, 26). Tudi v osnovnih virih nismo našli nobenega pojasnila o delitvi in značilnostih posameznih naklonskih razredov. Prav četrti razred (na- · klon 35-70 % ) je za potrebe načrtovanja in gradnje gozdnih prometnic pri popi- su gozdov dosti preširok. Te pomanjkljivosti so se zavedali pri GG Postojna (Re- bula, 38) in že pri zbiranju podatkov za popis gozdov uporabili dodatno razčleni­ tev. Iz razpoložljive literature smo zbrali različne vrste klasifikacij terenov in pri raz- ličnih avtorjih ugotovili zelo pestro razčlenitev nagnjenosti terena. (Glej tabelo št. 1 ). Iz podatkov v tabeli lahko razberemo, da je razčlenitev naklona terena z vidika rabe tal (obdelave tal) do 30 % precej podrobna, nad to mejo pa zelo groba. Z vi- dika spravila lesa ali gradnje gozdnih prometnic so najpogosteje postavljeni trije razredi: - položen teren z naklonom (O - 20 OJo) - strm teren z naklonom (20 - 50 (60) %) - zelo strm teren z naklonom (nad 50 (60) %). 87 f) Način spravila zajema naslednje štiri možne oblike: ročno traktorsko - animalno z žičnico V primeru kombiniranega spravila se v obrazcu za popis gozdov upošteva prevla- dujoči način. g) Spravilna razdalja je bila za vsako popisno enoto ocenjena in uvrščena v precej široko oblikovane razrede: do 200 m od 500 do 800 m - od 200 do 500 m od 800 do 1200 m nad 1200 m Vse navedene elemente popisa gozdov smo pi naših razčlembah proučili 12 dveh vhodov in sicer: a) glede na višinske pasove b) glede na naklon terena PREGLED KLASIFIKACIJ TERENA GLEDE NA NAKLON Tabela št. 1 Avtor Razčlenitev nagnjenosti terena Pojasnilo Klemenčič, l. OUJo 0-20% 20--60% 60-IOOUJo Razčlenitev pri 1970, /li!.23/ raven položen strmo pobočje zelo strmo pobočje spravilu s konjem teren teren ali parom konj spravilo spravilo spravilo možno na v ;:gor navzdol z žičnicami Samset, L 0-200/o 20-300Jo 30-50% nad 50% 1967 /44/ 0-10% 10-20% 20-35% 35-70% nad 70% Člet1itev glede na 1975 /49/ orno poljede)s(vo pašna živinoreja pašna drobnka izrabo in bio~ 1o~ko stabilnost Košir, 2 0-5' 6-15° 15-25' 26-35° nad 35° 1975 1251 0-8,70/o 8,7-26,8% 26,8-46,6% 46,6-70% nad 70% raven do položen zmeren nagib slrm zelo strm blago nag. terena Banovec, T. 0-2% 3-8% 9-20% 21-30% 31-50% 51-70% 71-100% nad 100% Členitev 1.a 1975 /4/ raven nagnjen zelo strm teren zelo strm teren digitalni model teren nagnjen reliefa Slovenije Krivec, A. 0-10% 0-15% 0-25% 0-500/o Členitev glede na 1979126/ vlačenje navzgor vlačenje navzdol možnosti vlačenja adap. zgibni adap. zgibni lesa s traktorji traktor traktor traktor traktor Rebula, E. 0-2% 21-35% 36-450Jo nad 45% Členi1ev glede na 1978 /36/ območje vseh uporaba uporaba uporaba žičnic uporabo spravil- strojev adap. traktorjev zgibnih traktorjev nih sredstev in možnost I za delo Doležal, J. 0-IO% !0-300/o 30-600/o nad 600/o Členitev glede na 1981 /14/ uporabo tal in gradnjo ces! 88 Avtor Razčlenitev nagnjenosti terena Pojasnilo Gams, l., 0-2° 2-6° 6-12° 12-30° 30-32° nad 32° Členitev glede na Natek, T., 0-3,5% 3,5-I0,5% I0,5-21,3"lo 21,3-36,4% 36,4-62,5% nad 62,5'1• možnosti za 1981 /16/ ni denudacije, ni ovir za še možna ni več njiv močna erozija obdelavo tal mehanizacijo orna obdelava (posipni kot) Mednarodna 0-·2° 3-5° 5-15° 16-35° 35-55° nad 55° klasifikacija / 16 0-.J,5% 5,2-8,7% 8,7-16,8% 28,7-70% 70-.)40% nad 140% Kuonen. V. 0-10% J0-.25% 25-60% nad 60% Členitev glede na 1983 /28/ rnvno položno strmo zelo strmo načrtovanje odpi~ teren za preseke za teren za teren za ranja gozdov spravilo poti za uporabo stroje žičnk Dobre, A, 0-3011/o 30-50% 50-70% nad '7011/o Členitev po na- 1984 /1.l/ spravilo po padnki spravilo po vlakah spravilo z žičnico neprimerno za činu spravila in gradnjo cest gradnji gozdnih prometnic gradnja z gradnja z bagrom gradnja z bagrom buldožerjem + odvoz Diclz, P„ 0-25% 25-55% nad 550/o Členitev po spra- Kniggc, V„ lahke razmere težke razmere zefo težke razmere vilnih razmerah Loffle, H. za spravilo I '~ ""' uporaba !rak1orjev uporaba prenosnih žičnic Nikoli,;, S, 0--200/o 20-35(40)% 35-60(65)'1, nad 60(65)% Členitev po 1984 /35/ raven in blago blago do srednje strm teren zelo strm teren smeri spravila nagnjen teren nagnjen teren spravilo na obe strani spravilo po padnici 'saradun, H. 0-10% 10-30% 30-60% nad 60% Členitev glede na 1985 15/ uporabo tal in gradnjo cest Rebula, E. 0-10% ll-20% 21-35% 36-50% 51-70% nad 70% členitev po te- 1985 /38/ ravno položno zmerno strmo strmo zelo strmo izredno strmo žavnosti spravila J0rgen, F. 0-IO% 10-20% 20-33% 33-50% nad 50% 1985 /22/ Ad a) Višinski pasovi so razporejeni po enakomernih stopnjah (200 m višinske razlike od O do 1600 m nadmorske višine, do kamor sega zgornja gozdna meja. Širino višinskih stopenj (200 m) smo izbrali iz praktičnih razlogov, da smo lahko kljub množici po- datkov grafično prikazali značilnosti posameznih analiziranih elementov. Ad b) Pri proučevanju elementov glede na naklon terena smo izbrali iste razrede naklonov terena, kot so bili uporabljeni pri popisu gozdov. Osnova za proučevanje posameznih obravnavanih elementov je bila površina os- novne popisne enote. Ker smo celotno proučevanje zasnovali z vidika polaganja in gradnje gozdnih cest, nam je površina kot osnovni ponder povsem zadostovala, za- to nismo upoštevali še drugih možnih izhodišč (npr. lesno zalogo, prirastek ali etat). 89 Podatke o značilnostih terena, smo dobili iz osnovnih podatkov popisa gozdov z ra- čunalniškim programskim paketom STATJOB na računalniku CYBER pri RRC- računalniške storitve v Ljubljani. 2.2. Upoštevanje gozdarskih in negozdarskih interesov pri načrtovanju gozdnih cest Kadar načrtujemo gozdno prometno omrežje v predelih z zgolj gozdarskimi intere- si, ga načrtujemo po gozdarskih načelih, pri čemer upoštevamo potrebe smotrnega gospodarjenja z gozdovi. V mnogih predelih Slovenije je treba zaradi krajevnih raz- mer poleg gozdarskih upoštevati tudi interese drugih porabnikov prostora. Zanima- lo nas je, v kakšni meri so bili pri načrtovanju gozdnih cest upoštevani negozdarski interesi in pri katerih gospodarskih dejavnostih so se posamezni interesi pojavljali. Zato smo proučili načrtovanje gozdnih cest v šestih gozdno-gospodarskih organiza- cijah: GG Bled, GG Kranj, GG Ljubljana, GG Kočevje, GG Nazarje in SGG Tolmin. Pri izbiri gozdnogospodarskih organizacij smo upoštevali naslednja merila: - letni obseg gradenj gozdnih cest je približno v okvirih povprečja vseh GGO v Sloveniji, - v vzorcu so zajeti predeli, ki ležijo v osnovnih geografskih področjih Slovenije (alpsko področje: GG Bled, deloma SGG Tolmin, GG Kranj ter GG Nazarje; predalpsko področje: GG Ljubljana, deloma GG Kranj in GG Nazarje; dinar- sko področje: GO Kočevje). Podatke o načrtovanju gozdnih cest smo zbrali za šestletno obdobje (1975-1980). V tem obdobju smo imeli na razpolago dokumentirane podatke (glavni projekti ali priglasitve gradenj), predvsem pa je pomembno, da so načrtovalci dobro poznali krajevne in druge razmere, v katerih so posamezne ceste načrtovali in gradili. Za vsako gozdno gospodarstvo smo iz letnih poročil ugotovili, katere ceste so bile načrtovane v posameznem letu. Po seznamu posameznih tras smo skupaj z načrto­ valci vse načrtovane in kasneje tudi zgrajene ceste razdelili v dve skupini: l. skupina: gozdne ceste, kjer pri načrtovanju niso bili upoštevani negozdarski in- teresi (interesi drugih uporabnikov prostora) II. skupina: gozdne ceste, pri katerih so negozdarske interese upoštevali, in sicer pri: poteku trase v situaciji - poteku nivelete - utrditvi vozišča - udeležbi pri ekonomski utemeljitvi gradnje ceste 90 Podatke iz II. skupine smo še naprej razčlenili v dve podskupini in sicer: podskupina A: ceste, pri katerih so bili negozdarski interesi zastopani le delno (pre- vladajoči so bili gozdarski interesi) podskupina B: ceste, pri katerih so bili prevladajoči negozdarski interesi. Vse ceste iz II. skupine smo podrobno proučili, pri vsaki cesti smo ocenili: kateri interesi so bili upoštevani in v kakšni meri katerim gospodarskim dejavnostim so posamezni interesi pripadali ali so (in koliko) v gradnjo gozdne ceste sovlagali tisti, katerih interesi so bili upoštevani ali je cesto zgradil TOZD za gozdarstvo ali TOK (temeljna organizacija koope- rantov) 3. ZNAČILNOSTI TERENA Razgibanost terena predstavljena z makro- in mikroreliefom, talno podlago in nad- morsko višino, gotovo močno vpliva tako na načrtovanje gozdnih prometnic kot na njihovo gradnjo. Razmere v Sloveniji so sicer zelo raznolike, vendar lahko iz podat- kov popisa gozdov povzamemo osnovne značilnosti terena, ki veljajo za slovenske razmere v celoti, ne pa za posamezne predele. Značilnosti elementov terena in dru- gih elementov iz popisa gozdov smo proučevali z dveh vidikov glede na nadmor- sko višino (razvrščeno v višinske pasove) in glede na naklon terena. 3.1. Značilnosti elementov terena po višinskih pasovih Z vidika višinskih pasov smo proučili naslednje elemente: l. delež površine 5. stanje površja 2. vrste kamnin 6. naklon terena 3. razpadlost kamnin 7. način spravila 4. relief 8. spravilne razdalje V sak element smo proučili posebej in računalniško obdelane podatke tabelarno ali grafično prikazali. 3.1.1. Delež površin Že v metodi dela smo se opredelili samo za proučevanje površin gospodarskih goz- dov. Posebej smo razčlenili družbene in zasebne gozdove ter vse gospodarske goz- dove skupaj. Iz obdelanih podatkov DMR (digitalni model reliefa) smo za iste vi- šinske pasove prikazali tudi razčlenitev celotne površine Slovenije. 91 V tabeli št. 2 so prikazane površine gospodarskih gozdov v Sloveniji in površine ce- lotnega ozemlja Slovenije, razčlenjene na dvestometrske višinske pasove od nad- morske višine O do 1600 m. Izračunali smo tudi delež površine posameznih višinskih pasov. Podatke iz tabele smo zaradi boljše ponazoritve prikazali tudi na grafikonu št. 1. Potek krivulj pojasnjuje naslednje: - Vse krivulje so si precej podobne, kar je povsem razumljivo, saj so med seboj odvisne. - Krivulja deleža površin celotnega ozemlja Slovenije se do višinskega pasu 200-400 m hitro dviga, nato pa precej enakomerno pada v blagi konkavni obli- ki in pri zadnjem višinskem pasu (1400-1600 m) doseže vrednost 0,77%. Le 90/o (natančno 8,980/o) celotne površine Slovenije leži nad 1600 m nad morjem. - Krivulja deleža površin vseh gospodarskih gozdov se v začetku tudi strmo dvi- ga, doseže v višinskem pasu 400-600 m svoj maksimum, nato pa v blagi kon- . kavni obliki pada proti zadnjemu višinskemu razredu. Nad 1600 m je le 0,02% vseh gospodarskih gozdov v Sloveniji. Največ gospodarskih gozdov leži v višin- skem pasu 400-600 m (27,60/o). - Obe krivulji (delež površine celotne Slovenije in delež površine gospodarskih gozdov) imata podoben potek, le da je krivulja gospodarskih gozdov na koordi- natnem sister.1u za en višinski razred pomaknjena proti desni. Do nadmorske vi- šine 400 m krivulja gospodarskih gozdov poteka pod krivuljo celotne površine Slovenije, od višine 400 m dalje pa nad njo v nižinskih predelih (do 400 m) to- rej prevladujejo negozdne površine, v višjih predelih pa gozdne, kar je razvidno tudi iz podatkov o gozdnatosti. - Krivulja deleža površin družbenih gozdov med vsemi poteka najbolj umirjeno. Približno do nadmorske višine 700 m leži precej pod krivuljo vseh gospodarskih gozdov, potem pa jo močno preseže, to dokazuje, da so v nižinskem svetu (do 700 m) gozdovi pretežno zasebni, v višjih predelih pa družbeni. - Krivulja deleža površin zasebnih gozdov je podobna krivulji vseh gospodarskih gozdov, le da do nadmorske višine 700 m poteka nad, v višjih višinskih pasovih pa pod njo, torej v nižinskih predelih prevladujejo zasebni gozdovi, kar smo po- jasnili že v prejšnjem odstavku. Zanimivi so tudi podatki tabele 3, kjer so prikazane kumulativne vrednosti deležev posameznih površin tako za gospodarske gozdove kot za celotno površino Sloveni- je. Tudi iz teh podatkov je jasno razvidno, da so zasebni gozdovi porazdeljeni predvsem v nižjih višinskih pasovih. Do nadmorske višine 600 m je že 65% zasebnih in le 38,5% družbenih gozdov. Kumulativno vrednost deležev posameznih površin lahko za poljubno nadmorsko višino odčitamo na grafikonu št. 2. 92 \,C) w RAZČLENITEV POVRŠIN GOSPODARSKIH GOZDOV PO VIŠINSKIH PASOVIH Tabela št. 2 ·---- ·-···-- - - - ----- ------- Višinski Celotna Slovenija Gospodarski gozdovi v Sloveniji ---- -- - -- - --·· razredi Vsi gozdovi Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Gozd- ---- --- --- -------- natost Površina Delež Površina Delež Površina Delež Površina Delež - - -·-· --- ·-- m ha % ha % ha % ha % % O- 200 181. 785 8,97 38.660 4,07 9.558 3,00 29.102 4,63 21,27 201 - 400 654.273 32,30 231.262 24,31 44.447 13,76 186.815 29,74 35,34 401 - 600 444.850 21,96 262.407 27,59 70.337 21,78 192.067 30,57 58,99 601 - 800 286.271 14,13 193.303 20,32 66.129 20,48 127.174 20,24 67,52 801 - 1000 147.154 7,27 113.920 11,97 53.708 16,63 60.211 9,59 77,40 1001 - 1200 71. 728 3,54 66.556 7,00 41.796 12,94 24.760 3,94 92,79 1201 - 1400 42.169 2,08 37.947 4,00 30.548 9,46 7.399 1, 18 90,00 1401 - 1600 15.645 0,77 6.793 0,72 6.217 1,92 577 0,09 43,12 nad 1601 181.855 8,98 210 0,02 145 0,03 96 0,02 - . --··· ....__ _________ -- -··-·-·· Skupaj 2,025.730 100,00 951.259 100 % 322.927 100 % 628.332 100 % 46,96 ---- Delež DELEZI POVRSIN GOSPODARSKIH GOZDOV PO VISINSKIH PASOVIH površine 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 I I), __ I '- /; /! II /1 ;! / / /, /J Graf .št. 1 Legenda: gospodarski gozdovi površina SR Slovenije družbeni gozdovi zasebni gozdovi 200 400 600 800 1000 1200 1400 m Višinski pasovi Tabela št. 3 KUMULA TIV A DELEŽEV POVRŠIN PO VIŠINSKIH PASOVIH Višinski Celotna Gospodarski gozdovi razredi Slovenija Vsi gozdovi Družbeni Zasebni m Kumulativni delež površin v O'/o O- 200 8,97 4,07 3,00 4,63 201 - 400 41,27 28,38 16,76 34,37 401 600 63,23 55,97 38,54 64,94 601 800 77,36 76,29 59,02 85,18 801 - 1000 84,63 88,26 75,65 94,77 1001 - 1200 88,17 95,26 88,59 98,71 1201 - 1400 90,25 99,26 98,05 99,89 1401 - 1600 91,02 99,98 99,97 99,98 nad 1600 100,00 100,00 100,00 100,00 94 Delež površine 10Q 90 80 70 60 50 40 30 20 10 Graf.št.2 KUMULATIVA DELEZEV POVRŠIN PO VIŠINSKIH PASOVIH // !/ !; 1/ I; I / '1 I; I; I; I; I; !; /; /2 20.0 400 600 / I / / / / / / ,.,- /" --- - _ .. Legenda: 800 površina SR Slovenije gospodarski gozdovi družbeni gozdovi zasebni gozdovi 1000 1200 1400 m Višinski pasovi 95 Gozdnatost DELEZ GOZDNATOSTI PO VISINSKIH PASOVIH Graf.št.3 % 100 90 80 70 60 50 Y1 = 47,0 '1, povprečna gozdnatost 40 30 20 10 200 400 600 800 1000 1200 1400 m Višinski pasovi Z grafikonom št. 3 pa smo prikazali delež gozdnatosti po višinskih pasovih. Podat- ki veljajo le za gospodarske gozdove. Ker pa ti zajemajo kar 91 % vseh gozdov v Slo- veniji in ker domnevamo, da so med ostalimi skupinami gozdov varovalni gozdovi razporejeni v višjih višinskih pasovih, gozdovi s posebnim družbenim pomenom pa v nižjih, lahko sklepamo, da bo krivulja gozdnatosti vseh gozdov potekala zelo po- dobno kot krivulja z grafikona št. 3, le da bo pomaknjena za 4-5% višje, ker je povprečna gozdnatost Slovenije (51,6%) za 4,6% višja od povprečne gozdnatosti gospodarskih gozdov (47,0%). Iz poteka krivulje grafikona št. 3 je razvidno, da je gozdnatost do nadmorske višine 400 m pod povprečjem gozdnatosti, ki znaša za go- spodarske gozdove 47,0%, v višjih višinskih pasovih pa gozdnatost zelo hitro naraš- ča in v višjih predelih (1000-1400 m) dosega celo 90%. Z nadaljnjo rastjo nad- morske višine gozdnatost hitro pada, saj v višinskem pasu 1400-1600 m poteka zgornja gozdna meja. 3.1.2. Vrsta kamnin Kamnine so bile za potrebe popisa gozdov uvrščene v štiri skupine: - karbonatne - nekarbonatne: nevtralne - nekarbonatne: kisle - mešane 96 Poznavanje vrst kamnin ima praktični pomen tudi pri zemeljskih delih (odpornost proti drobljenju, obstojnost kamnine v različnih vremenskih razmerah), predvsem pa je v pomoč pri načrtovanju ozelenitve brežin. Prav vrsta matične podlage močno vpliva na izbor rastlinskih vrst (trave, zelišča, grmovnice), s tem pa na intenzivnost in uspešnost naravne in umetne ozelenitve golih površin. Računalniško obdelani podatki iz popisa gozdov so prikazani z grafikonom št. 4. Delež površine % 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 \ \ \ \ \ \ \ VRSTA KAMNIN - DELEZI PO VISINSKIH PASOVIH \ \ \ Legenda: karbonatna kamnina nevtralna kamnina kisla kamnina mešana kamnina Graf.št.4 ..... \ '~ \ ~~~ ...... / ............... ___ _\_,__ .,,,,,..,,,,.,,,, ' ............ \ -------------- ... \ \ ------ ------------ 200 400 600 800 1000 1200 1400 m Višinski pasovi Iz poteka krivulj na grafikonu razberemo: Prevladujejo predvsem karbonatne kamnine. Njihov delež z dviganjem nad- morske višine hitro narašča vse do višinskega pasu 800-1000 m, kjer je povpre- 97 čno 73% karbonatnih kamnin, nato pa pada približno do 60%. V vseh višinskih pasovih nad 400 m je nad 50% karbonatnih kamnin. Delež nekarbonatnih nevtralnih kamnin je v vseh višinskih pasovih precej izrav- nan (10-17%). - Delež nekarbonatnih kislih kamnin bolj niha (12-15%). Mešanih kamnin je največ v višinskem pasu do 200 m (42%), nato naglo upada- jo do višinskega pasu 400-600 m, kjer dosežejo vrednost 5%. Ta delež se ohra- ni tudi pri vseh višjih legah. 3.1.3. Razpadlost kamnin Podatki so bili pri popisu gozdov razvrščeni v pet skupin: - kompaktne kamnine - krušljive kamnine razdrobljene kamnine: morena razdrobljene kamnine: grušč, prod, pesek - zemljine: ilovica, glina. Podatki o razpadlosti kamnin so lahko zelo uporabni pri pripravi delovišč na trasi gozdnih prometnic, pri gradnji gozdnih cest in vlak. Velik delež kompaktne kamni- ne pove, da bo na trasi treba precej minirati. Večji delež krušljive kamnine nas us- merja v uporabo take mehanizacije, kjer z ustreznimi priključki (riperji) in močnej­ šimi stroji dosežemo najučinkovitejši način dela v raščenih tleh. Najbolj si pri gradnji gozdnih prometnic gotovo želimo veliko razdrobljene hribine - morene, grušča in proda, z ilovico in glino pa so vedno težave, saj taka trasa zahteva navoz večje količine materiala za utrditev, dostikrat je pri gradnji težko napredovati, zlasti v neugodnih vremenskih razmerah. Na trasah, kjer prevladujejo zemljine, je treba posebej skrbeti za dobro odvodnjavanje. Podatke o razpadlosti kamnin iz popisa gozdov moramo ocenjevati previdno, saj je ocenjevanje stanja kamnin na terenu povsem subjektivno. Na določenih predelih se stanje hribine zelo hitro spreminja, mnogokrat pride kasneje pri gradnji gozdne prometnice do presenečenj, meter ali dva pod površjem je hribina povsem druga- čna, kot smo jo prej z opazovanjem površja ocenili. 98 Delež RAZPADLOST KAMNIN - RAZCLENITEV PO VISIIISKIH PASOVIH povržine % 55 50 l!O 35 30 25 20 15 10 5 ·-·- 200 I I I ' \ \ \ 7 I I \ \ \ \ Legenda: kompaktna kamnina !70% Površina (ha) l Družbeni gozdovi 7,03 19,91 36,26 29,10 7,70 322.927 ;~ Zasebni gozdovi 8,57 20,40 35,85 29,48 5,70 628.332 > Vsi gospodarski gozdovi o 8,04 20,23 35,99 29,36 6,38 951.259 C>. >N Celotna Slovenija 25,00 25,50 .!< 28,90 18,40 2,20 2,025.730 o ~···---· Kumulativni delež površin 7,03 26,94 63,20 92,30 100,0 vseh gospodarskih gozdov --~-------- Za primerjavo je po enakih razredih navedena tudi razčlenitev celotne površine slo- venskega ozemlja. Delež površine 1, 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0-10 DELEZI POVRSIN GOSPODARSKIH GOZDOV PO NAKLONIH TERENA Graf.št. 13 ---- ........ -----------.... ' 10-20 20-35 L e g e n d a : ' ' ', 35-70 gospodarski gozdovi površina SR Slovenije ' ' ' ' ' ' ' ' ' > 70 % Naklon terena številčne podatke smo grafično prikazali z grafikonom št. 13, kjer iz poteka krivulj lahko razberemo: - Delež površin v posameznih razredih naklonov terena je pri družbenih in zaseb- 114 nih gozdovih skoraj enak, zato na grafikonu nismo narisali ločenih krivulj, am- pak le krivuljo deleža vseh gospodarskih gozdov. Manjše odstopanje med družbenimi in zasebnimi gozdovi je opaziti le na ravnem terenu (z naklonom 0-10%) ter zelo strmem terenu (z naklonom nad 70%). Na ravnem terenu so močneje zastopani zasebni, na zelo strmem terenu pa družbeni gozdovi, saj je v nižinskih predelih okoli kmečkih naselij več zasebnih, na odmaknjenih, težjih te- renih pa nekoliko več družbenih gozdov. Potek krivulje ima konveksno, nekoliko nesimetrično obliko, kjer delež površin z naklonom terena raste od 8 do 36% (pri zmerno strmem terenu), nato pa pola- goma pada proti 6% (pri zelo strmem terenu). V Sloveniji kar 2/3 vseh gospo- darskih gozdov raste na terenih z naklonom do 35%, dobra tretjina gospodar- skih gozdov pa uspeva na strmih in zelo strmih terenih, ki so z vidika odpiranja gozdov in spravila lesa neugodni. žal je bil pri popisu gozdov razred z naklonom terena 35-70% preširok, zato nimamo podrobnejših podatkov o deležih tere- nov, ki so primerni za traktorsko spravilo in terenov, kjer je treba uporabljati žične naprave. Podatki iz tabele št. 6 so lahko dobra usmeritev pri globalni oceni izbora naju- streznejše tehnologije pri gradnji gozdnih cest v Sloveniji. Izkušnje kažejo, da je na današnji stopnji tehničnega razvoja primerna naslednja tehnologija: naklon terena: 0-35% 35-70% tehnologija gradnje: osnovna zemeljska dela opravlja buldožer - zemeljska dela opravlja bager nad 70% - zemeljska dela opravlja bager, potreben je odvoz iz- kopane hribine V gospodarskih gozdovih Slovenije je tako: 64 OJo površin primernih za delo z buldožerjem 29 OJo površin primernih za delo z bagrom 7 OJo površin primernih za delo z bagrom, kjer je potreben odvoz izkopane hri- bine. Gornji podatki so samo okvirni, ugotovljeni po prvotnih podatkih iz popisa goz- dov, ki pa se z vidika gradnje gozdnih prometnic od dejanskega stanja na terenu lahko precej razlikujejo. Krivulja deležev površin celotnega ozemlja Slovenije precej drugače poteka in si- cer bolj ali manj stalno pada - z 29 OJo na ravnem terenu na 2 OJo na zelo strmem terenu. - Krivulja deležev površin celotne Slovenije pri položnih terenih poteka znatno nad krivuljo deležev površin gospodarskih gozdov. Pri 20 % naklonu terena se obe krivulji križata, potem pa poteka krivulja gospodarskih gozdov precej nad 115 krivuljo celotne površine Slovenije. Takšen potek obeh krivulj je logičen, saj so tereni z naklonom do 20 OJo predvsem izkoriščeni za poljedeljstvo, torej kot ne- gozdne površine, strmejši tereni pa so prepuščeni gozdni zarasti. 3.2.2. Vrsta kamnin Pomen poznavanja vrste kamnin za gradnjo gozdnih prometnic smo pojasnili že pri proučevanju vrste kamnin po višinskih pasovih. Podatki o zastopanosti osnovnih skupin kamnin glede na naklon terena so grafično prikazani z grafikonom št. 14. Delež površine % 60 55 50 45 40 35 30 25 2Q 15 10 5 \ \ \ \ \ / / 0-10 \ \ / VRSTA KAMNIN \ \ \ \ DELEZI PO NAKLONIH TERENA Graf.št.14 Legenda: karbonatna kamnina nekarbonatna kamnina kisla kamnina mešana kamnina --- ------;~~------------ --------- / ,/ -... -.. 10-20 20-35 35-70 ------- > 70% Naklon terena Ugotovitve so naslednje: - Delež karbonatnih kamnin z večanjem strmine terena narašča, kar je povsem ra- zumljivo, vendar je to naraščanje zelo neenakomerno. Le na ravnem terenu je karbonatnih kamnin manj kot 45%, pri vseh drugih naklonih pa nihajo od 54% do 62%, v primerjavi z drugimi skupinami jih je daleč največ. 116 Potek krivulj deleža nevtralnih in kislih kamnin je zelo podoben in sicer blago konveksen, le da je kislih kamnin skoraj pri vseh naklonih okoli 70% več kot nevtralnih. Delež mešanih kamnin z večanjem naklona terena zelo hitro pada. Na ravnem terenu jih je celo do 30%, od 30% naklona dalje pa delež polagoma pada z 8 na 6%. 3.2.3. Razpadlost kamnin Pomen podatkov o razpadlosti kamnin smo obravnavali že pri zastopanosti tega ele- menta po višinskih pasovih. Obravnavan element je glede na naklon terena prikazan z grafikonom št. 15. Iz poteka krivulj lahko ugotovimo: Delež površine % 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 \ \ \ \ \ \ / / / I RAZPADLOST KAMNIN - RAZCLENITEV PO NAKLONIH TERENA ----- .,,,.,,..,,. Graf.št.15 -------------.,,..,,..,,. Legenda: kompaktna kamnina krušljiva kamnina razdrobljena kamn.- morena grušč, prod,pesek ilovica, glina ------ --- --·-·---·-·-·-·-·-·- ·-· ·-·---~---·-·-·-· d-10 10-20 20-35 35-70 --- > 70 % Naklon terena Delež kompaktnih kamnin, ki jih je na rastiščih gospodarskih gozdov Slovenije 43,4%, ni močno odvisen od naklona terena, kar nekako preseneča, saj bi priča- 117 kovali, da bo z večanjem strmine terena delež kompaktne kamnine naraščal. - Krušljivih kamnin je v povprečju 36%, njihov delež z večanjem naklona parabo- lično raste. Največ jih je na terenih z naklonom nad 35% (40-53%). - Razdrobljenih kamnin (morene oziroma grušča ali peska) je razmeroma malo (30Jo-60Jo) in to ne glede na naklon terena, nekoliko večji je delež grušča (21 OJo) v ravninskem svetu. - Zemljine (ilovica in glina) so v vseh razredih naklonov, vendar njihov delež na večjih strminah pada. Povsem razumljivo je zemljin več na ravnem terenu (34%). 3.2.4. Relief Podatke o obliki reliefa smo razčlenili predvsem zaradi sistematičnosti obravnave podatkov iz popisa gozdov kot zaradi njihove uporabnosti v praksi. Da so bili pri popisu gozdov podatki o tem elementu subjektivno ocenjeni, dokazujejo nelogični izsledki, kajti pri vseh naklonih terena nad 20% najdemo določen delež (60Jo-70Jo) ravnega ali blago nagnjenega sveta, kar pa je v nasprotju z razredi strmin. Torej pri popisu gozdov v popisnem obrazcu oblike reliefa niso bile ustrezno določene, zlasti Delež površine % 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0-10 118 10-20 RELIEF' - RAZCLENITEV PO NAKLONIH TERENA 20-35 Graf.št. 16 Legenda: ravno do blago nagnjeno valovito do kotanjasto vrtačasto jarkasto 35-70 > 70 J Haklon terena prva oblika z oznako „ravno do blago nagnjeno", saj tako oblikovana členitev tere- na dejansko odgovarja na vprašanje o naklonu terena, ne pa o njegovi obliki. Opis oblike reliefa: ,,ravno do blago nagnjeno", kot je navedeno v popisnem obrazcu, je pojmovno istovetno z opisom prvega (,,raven teren") in drugega (,,položen teren") razreda pri členitvi naklonov terena. 3.2.5. Stanje površja Stanje površja je pogojeno predvsem z geološko podlago. Odvisnost površja od na- klona terena pa je prikazana z grafikonom št. 17. Delež površine % 70 65 60 55 50 40 35 30 25 20 15 10 5 / / / / / / / / POVRSJE - RAZCLENITEV PO NAKLONIH TERENA r-_ / - I -- ---------- Graf.ŠL 17 L e g e n d a -- gladko kamnito (20-50%) kamnito (nad 50%) skalovito (10-20%) skalovito (nad 20%) ------- ------_. ...... .,,,,.,..: ___ _ -·-·-·-·-·-·---·-·-·-·-·-,..;.-:,.-'..:.---· ___ .---· _._. ...... ,.,,,.--· --- - - -.,,, ------ / ---:::::------ 0-10 10-20 20-35 35-70 > 70 % Naklon terena Iz .teh podatkov lahko razberemo: - Delež gladkega površja z večanjem naklona naglo pada. Največ gladkega površ- ja (77%) je na ravnem terenu (naklon 0-10%), kar je povsem razumljivo, na 119 zelo strmem terenu gaje še vedno 23%, na ostalih terenih se delež giblje od 40 do 500/o. - Kamnito površje (20-25% kamenja) je po vseh terenih ne glede na naklon pre- cej enakomerno porazdeljeno (25-35 % ), manj ga je le na ravnem terenu (20% ). - Terenov z nad 50% kamenja je v povprečju le 7%, njegov delež raste z večanjem naklona terena (1 % do 11 %). Skalovitega terena je okoli 15%, njegov delež z naklonom raste od 2% do 40%. Na približno 1/3 takih terenov je skalovitost močneje izražena (skale pokrivajo nad 30% površja). - Na položnih terenih (do 20% naklona) se deleži posameznih vrst površja med se- boj zelo močno razlikujejo (skalovitega terena je malo, veliko je gladkega), z ve- čanjem naklona se raznolikost zmanjšuje in na zelo strmem terenu (z naklonom nad 70%) so deleži posameznih vrst površja že precej izravnani. 3.2.6. Način spravila Način spravila lesa je prav gotovo pogojen predvsem z naklonom terena, saj so po- samezni načini spravila vezani na določena območja naklonov - ročno spravilo je npr. mogoče šele pri naklonu, ki omogoča drsenje lesa. Stanje v Sloveniji konec sedemdesetih let nam ponazarjajo podatki v tabeli št. 7, še bolj pa potek krivulj grafikona št. 18: NAČIN SPRAVILA - RAZČLENITEV PO NAKLONIH TERENA Tabela št. 7 -------····--------. ___________ ,. __ Razredi strmin Način spravila 0-10% 10-20% 20-35% 35-70% >700/o Skupaj ·--------··~·--····- ----- ·---~----· ----------------- l Ročno spravilo 2.17 2.20 7.26 19.41 32.67 11.01 f Animalno spravilo 6.35 20.40 32.64 33.0I 24.34 27.63 C Traktorsko spravilo 91.44 77.08 58.54 41.63 25.86 57.90 o. ifl Spravilo z žičnico 0.34 0.32 1.56 5.95 17.13 3.46 ~ Največ je traktorskega spravila (58%). Njegov delež z večanjem naklona od rav- nega do zelo strmega terena zelo hitro pada v obliki blago upognjene krivulje (z 91 OJo na 26%). Razmeroma velik delež traktorskega spravila na strmih terenih (nad 35% naklona) bi bilo treba dodatno pojasniti. Nekateri avtorji (Abegg /lit. 2/, Krivec /26/, Rebula /36/) navajajo, da so področja traktorskega spravila (z adaptiranimi traktorji) tereni do naklona 30-35%, tereni z večjim naklonom pa 120 Delež NACIH Sf'RAVILA - RAZCLENITEV PO NAKLONIH TERENA površine % 70 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 I / I I I I I 0-10 / / / / / / Graf.št. 18 L e g e n d a : ,,...,-----------....... ročno spravilo animalno spravilo traktorsko spravilo spravilo z žičnico / . -- / -- ..... _ / - --------- ------ .,...,.,...,.,...,---- ,,.- -------------- 10-20 20-35 35-70 > 70 % Naklon terena so pri mehaniziranem načinu spravila primerni za uporabo žičnih spravilnih na- prav oziroma zgibnih traktorjev do naklona 45-50. V razredu z naklonom tere- na 35-70% bi torej lahko pričakovali zelo majhen delež traktorskega spravila, na zelo strmih terenih (z naklonom nad 70%) pa traktorskega spravila sploh ne bi bilo več. Po podatkih popisa gozdov pa je celo na zelo strmem terenu še vedno 26% traktorskega spravila, kar moramo razumeti tako, da je bila osnovna po- pisna enota po povprečnem naklonu uvrščena v omenjeni razred strmin, zaradi posebne oblikovitosti terena (pobočja s terasami) pa v področje, kjer je predvi- deno traktorsko spravilo oziroma je tak način spravila prevladujoč. Tudi podatke o deležu drugih načinov spravila v posameznem razredu strmin moramo presojati podobno, drugače nas privedejo do povsem napačnih skle- panj. Animalnega spravila je v celoti še vedno precej (280/o), glede na naklon pa krivu- lja poteka konveksno, pri čemer je delež animalnega spravila na strmem terenu 121 {z naklonom 20-700/o) 330/o, na položnejših terenih hitro pada, nekoliko manj izrazito pa pada tudi na zelo strmih terenih. Ročno spravilo od 200/o naklona dalje narašča linearno (od 4% do 3.3% na zelo strmem terenu). Majhen delež (2%) ročnega spravila na ravnem in položnem te- . renu si lahko pojasnimo podobno kot prevelik delež traktorskega spravila na ze- lo strmem terenu, osnovno popisno enoto so v ustrezni razred strmin uvrstili po povprečju. Spravila z žičnimi napravami je najmanj (v povprečju le 3,50/o). Delež spravila z žičnicami hitreje narašča z večanjem strmine, kar je povsem logično, saj ta način spravila zaradi tehnične izvedbe spravilnih naprav in prednosti, ki jih pri tem do- sega, na strmih terenih zamenjuje druge načine spravila. Na ravnem in položnem terenu močno prevladuje traktorsko spravilo, na strmem (z naklonom 35-70%) je traktorsko spravilo še vedno prevladujoče (42%), zaradi nedograjenosti sekundarnega prometnega omrežja je na teh tere- nih navzoče tudi animalno spravilo (33%) in ročno spravilo (20%). Na zelo strmem terenu pa so deleži posameznih načinov spravila precej izravnani (od 17% do 33%). V bodoče bo na terenih z naklonom nad 50% gotovo več spravila z žičnimi napravami. 3.2.7. Spravilne razdalje Pri popisu gozdov so bile osnovne popisne enote glede na spravilne razdalje razvr- ščene v enega izmed petih stopenj, ki so navedene v legendi grafikona št. 19. Podat- ki o deležu posameznih stopenj so prikazani v tabeli št. 8. STOPNJE SPRAVILNIH RAZDALJ TER POVPREČNE SPRAVILNE RAZDALJE PO NAKLONIH TERENA Tabela št. 8 Razredi strmin Stopnje spravilnih razdalj 0-10% 10-20% 20-35% 37-70% >70% Skupaj ~ do 200 m 15.91 8.23 5.19 4.89 4.20 6.51 ., 200-500 m 48.94 47.80 38.95 35.86 28.79 39.99 ~ 500-800m 22.39 26.83 . 31.51 29.07 30.01 29.02 > o 800-1200 m "" 7.92 10.69 15.29 16.86 18.17 14.41 )N nad 1200 m " 4.82 6.44 9.07 13.31 18.78 10.06 .; CI Povprečna t (m) 487 551 629 677 747 623 122 STOPNJE SPRAVILNIH RAZDALJ PO NAKLONIH TERENA Delež površine Graf.št.19 % 50 40 35 30 25 20 15 10 5 ----, ' ' ' ', 200-500 m ,_ --------- ........ ..._ --500-800 m • - _ ._ ....,¾-·-·-~ ...._ ,,,,,,,.,,,,,,,,,.~ -·-·-·-·-·-·-·-·-·-·-~~ .,,.. ..-· 0-10 10-20 800-1200 m nad 1200 m ____ ..-- ------ do 200 m 20-35 35-70 ------ > 70 % Naklon terena če na grafikonu razčlenimo stopnje spravilnih razdalj, pridemo do naslednjih spoz- nanj: Delež spravilne razdalje do 200 m z večanjem naklona terena pada s 16% na 4%, kar je povsem logično in sicer hitreje na položnih, počasneje na strmejših tere- nih, saj je delež na vseh terenih nad 30% naklona skoraj enak (4-5%). Pov- prečno je te razdalje okoli 6,5%. - Podobno poteka tudi krivulja spravilne razdalje 200-500 m, vendar mnogo viš- je v koordinatnem sistemu, saj je njen povprečni delež 40%. Potek krivulj daljših spravilnih razdalj je povsem drugačen. Te imajo obliko pa- rabole, kar pomeni, da njihov delež z večanjem naklona terena raste, in sicer hi- treje na položnejših terenih. Pri tem je značilno, da je krivulja tem bolj podobna premici, čim daljša je spravilna razdalja. Za praktično uporabo so podatki o dejanskih spravilnih razdaljah pri posameznih naklonih terena mnogo bolj koristni od podatkov o spravilnih razdaljah, razvršče- 123 nih v posamezne stopnje. Po istem postopku kot pri višinskih pasovih smo tudi za posamezen razred strmin izračunali povprečno spravilno razdaljo in jo prikazali v zadnji vrstici tabele št. 8, oziroma grafično ponazorili z grafikonom št. 20. Podatki v tabeli posebej prikazujejo razmere v družbenih, zasebnih ter v vseh gospodarskih gozdovih v Sloveniji. Spravilna razdalja m 700 600 500 liOO 300 POVPRECNE SPRAVILNE RAZDALJE IN GOSTOTA CEST PO NAKLONIH TERENA r---- gostota cest // --------- / ' / ' / ', / ' / ' / ' ~/ ' - ' -- ' - ' ' 0-10 10-20 20-35 35-70 ' ', Graf.št.20 ' ' ' Gostota cest ro/ha 16 15 14 13 12 11 10 > 70 :t Naklon terena Iz poteka krivulj na grafikonu izhaja, da so v zasebnih gozdovih na ravnem terenu in na zelo strmem terenu spravilne razdalje nekoliko krajše kot v družbenih gozdo- vih, na vmesnih terenih pa daljše. To ugotovitev pojasnjujemo s tem, da je v ravnini več zasebnih kot družbenih gozdov, v ravninskih predelih pa je tudi več cest, pred- vsem javnih in krajevnih, kar skrajšuje spravilne razdalje v zasebnih gozdovih. Brez podrobnejših prou-čevanj pa je težje pojasniti, zakaj je tudi na zelo strmih terenih spravilna razdalja v zasebnih gozdovih krajša kot pa v družbenih gozdovih. Preseneča pa velika podobnost povprečne spravilne razdalje v vseh družbenih in za- sebnih gozdovih, saj gre le za razliko 10 m (povprečna spravilna razdalja v družbenih gozdovih po statističnih izračunih meri 617 m, v zasebnih gozdovih pa 627 m). Tako majhna razlika spravilnih razdalj je v nasprotju s podatki o boljši odprtosti družbenih gozdov v Sloveniji. 124 Iz podatkov o gostoti produktivnih cest v gospodarskih gozdovih Slovenije, ki smo jih v letu 1985 zbrali po gozdnogospodarskih organizacijah, ugotovimo, da je bila po stanju konec leta 1984 v strnjenih družbenih gozdovih gostota cest 19,0 m/ha, v ostalih gozdovih, torej v zasebnih in nestrnjenih družbenih gozdovih pa 12,5 m/ha. S preračunavanjem podatkov ter ob domnevi, da so nestrnjeni družbeni gozdovi enako odprti kot zasebni, ugotovimo, da je povprečna gostota cest v družbenih goz- dovih 17,4 m/ha, v zasebnih pa 12,5 m/ha, za vse gospodarske gozdove pa 14,0 m/ha. Torej je gostota cest v zasebnih gozdovih za 28% nižja, razlika v gostoti med družbenimi in zasebnimi gozdovi pa precej večja, kot jo izkazujejo povprečne spra- vilne razdalje iz podatkov popisa gozdov. V tem poglavju bi radi ugotovili tudi gostoto cest v gospodarskih gozdovih Slovenije za posamezne razrede naklonov terena. Podatki za izračun so prikazani v tabeli št. 9. Ugotovljene gostote so seveda le približne vrednosti, ker so bili nekateri elementi pri izračunavanju le ocenjeni (spravilni koeficient Ps, delež gradnje cest v obdobju 1979-84), vhodni podatki pa precej nezanesljivi (izračunane povprečne spravilne razdalje). Kljub temu nam podatki prikažejo določeno sliko odprtosti gozdov po posameznih razredih naklonov terena, če odprtost gozdov predstavimo z gostoto cestnega omrežja, IZRAČUN GOSTOTE CEST PO NAKLONIH TERENA Tabela št. 9 Naklon terena 0-10% 10-20% 20-35% 35-70% nad 70% Skupaj Ocena deleža gradnje cest 1979-84 10% 10% 20% 40% 20% 100% Delež površin gospodarskih gozdov 8,0% 20,2% 36,0% 29,4% 6,4% 100% Novozgrajene ceste 1979-84 (km) 61 154 554 890 91 1750 Povprečne spravilne razdalje (1979) 487 m 551 m 629 m 677 m 747 m 623 m Ocenjeni spravilni koeficient Ps 0,55 0,66 0,88 0,77 0,63 076 Gostota cest 1979 (m/ha) 11,2 11,9 13,9 11,4 8,4 12,2 Povečana gostota cest 1979-84 (m/ha) 0,8 0,8 1,6 3,6 1,5 1,8 Gostota cest 1984 (m/ha) 12,0 12,7 15,5 15,0 9,9 14,0 Za nazornejšo predstavitev odvisnosti gostote cest od naklonov terena smo na grafi- konu št. 20 poleg krivulje povprečnih spravilnih razdalj narisali tudi krivuljo gosto- te cest. Iz njenega poteka ugotovimo, da gostota cest narašča z naklonom vse do zmerno strmega terena (z naklonom 20-35%), nato pa pada; čeprav povprečna 125 spravilna razdalja z naklonom stalno narašča. Potek krivulje gostote cest je zelo po- doben ustrezni krivulji iz obravnave višinskih pasov (glej grafikon št. 12). V obeh primerih na konveksno obliko krivulje vpliva spreminjajoča se vrednost spravilnega koeficienta Ps, pri katerem krivulja v odvisnosti od naklona tudi konveksno poteka. 3.2.8. Višinski pasovi Razčlenitev višinskih pasov glede na razrede naklonov sicer nima posebne praktične uporabnosti, opravili smo jo zaradi doslednosti obravnave vseh elementov, ki so za teren z vidika načrtovanja in gradnje gozdnih prometnic značilni in so bili pri popisu gozdov zajeti. Podatki o deležu višinskih pasov so prikazani z grafikonom št. 21. Iz poteka krivulj razberemo: Delež površine ;t 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 \ \ ' 0-10 \ \ ' \ ' ' VIŠINSKI PASOVI - DELEZI PO NAKLONIH TERENA ' ' Legenda: 0-200 m 201-400 m 801-1000 m 1001 ... 1200 m _ ·-· _ 1201-1400 m -··-··- 1401-1600 m 401-600 m 601-800 m Graf.št,21 .r---':-...,. _______________________________________ . / ', ·-··-··-··-··-··-··-··- ./ ,...... . . .-- .... -~·-· ·' _."-:-::::-~ .. ~- ~·,,,,,.,.·~ ............. .~.,,,,··"' ...................... ··"" ....... / ,• ---------- ---~,----------- ~~- ---·-· . ·-·-·-·-·-·-·-·-· 10-20 20-35 35-70 > 70 :i Naklon terena - Krivulja višinskih pasov do 400 m z večanjem naklona pada in to tem bolj, čim nižji je višinski pas. - Vse ostale krivulje višinskih pasov (nad 400 m) potekajo parabolično, torej nji- 126 hov delež z večanjem naklona narašča hitro v nižjih višinskih pasovih in zelo počasi v višjih višinskih pasovih. V vsakem razredu naklonov so zastopani vsi višinski pasovi, seveda različno. Ugotovitev velja tudi obratno, in sicer: vsak naklon terena bomo našli v vsakem višinskem pasu. - Višinski pasovi nad 400 m kažejo jasno zakonitost - ne glede na naklon tere- na je njihov delež tem manjši, čim višji je višinski pas. Le pri višinskih pasovih pod 400 m je razmerje obrnjeno, najnižji je delež najnižjega višinskega pasu (0-200 m). Po dosedanjem proučevanju posameznih elementov in njihove odvisnosti od naklo- na terena lahko zapišemo naslednje pomembnejše ugotovitve: - Največ gospodarskih gozdov v Sloveniji raste na zmerno strmih terenih z naklo- nom 20-35%. Na terenih pod 35% naklona raste 2/3 vseh gospodarskih goz- dov (64,3%), nad tem naklonom pa 1/3 gozdov (35,7%). Povprečni naklon tere- na, poraslega z gospodarskimi gozdovi, je 33,9%. - Količina posameznih vrst kamnin ter stopnja njihove razpadlosti ni bistveno po- gojena z naklonom, razen na ravnem terenu. - Oblika reliefa je močno pogojena z naklonom, dosti manj pa je od njega odvis- no stanje površja (delež kamnitosti in skalovitosti). Na način spravila naklon terena odločilno vpliva. - Povprečna spravilna razdalja z večanjem naklona parabolično raste. - Krivulji gostote cest in spravilnega koeficienta Ps potekata konveksno. 4. UPOŠTEVANJE RAZLIČNIH INTERESOV PRI NAČRTOVANJU GOZDNIH CEST Gozd je ena redkih naravnih dobrin, ki se sama obnavlja in ima za človeka tudi več­ namensko vlogo. Nudi mu raznotere dobrine, ki so materialne (gozdni lesni sorti- menti in številni drugi netesni proizvodi) in nematerialne narave (socialna in varo- valna funkcija gozda). Če želimo te dobrine (predvsem les) koristno uporabiti, po- tem moramo v gozdu zgraditi različne prometnice z različno gostoto. Pravimo, da hočemo gozd odpreti in ga napraviti dostopnega človekovim potrebam. Način odpiranja gozda - kakšne prometnice bomo v gozdu zgradili in s kakšno go- stoto - je prilagojen njegovemu namenu. Zato moramo gozdu, ki ga hočemo od- preti, prej določiti in jasno opredeliti njegovo primarno funkcijo, tej pa potem pri- lagoditi izhodišča in zasnove načrtovanja prometnega omrežja. 127 Glede na osnovni namen lahko vso gozdno površino v Sloveniji razdelimo takole: - gospodarski gozdovi - varovalni gozdovi - gozdovi s posebnim namenom - gozdno neobrasla površina Vsa gozdna površina 951.259 ha ali 91,00Jo 48.189 ha ali 4,6% 45.306 ha ali 4,3% 6'13 ha ali 0,1% 1,045.367 ha ali 100% Podatki so povzeti po zadnjem popisu gozdov v Sloveniji (stanje 31. 12. 1979). Pri vsaki zgoraj navedeni skupini je način odpiranja gozdne površine drugačen. V razpravi se bomo omejili le na obravnavo gospodarskih gozdov, ki zajemajo največ, kar 91,0% vse gozdne površine pri nas. Pri gospodarskih gozdovih je poudarjena lesnoproizvodna funkcija, ta je primarna, pri čemer seveda ostale funkcije (varoval- na, socialne) ne bi smele biti okrnjene. Na izhodišča za odpiranje gospodarskih gozdov vpliva veliko dejavnikov, med kate- rimi imata odločilno vlogo oblikovitost in naklon terena, ki pogojujeta izbiro naj- ustreznejšega načina spravila, temu se mora prilagoditi tudi zasnova polaganja pri- marnih prometnic. Pri načrtovanju primarnih gozdnih prometnic moramo upoštevati še en dejavnik in sicer položaj gozda - ali se predel, ki ga odpiramo, nahaja v strnjenem gozdnem kompleksu ali pa gre za nestrnjene gozdne površine. 4.1. Upoštevanje samo gozdarskih interesov pri načrtovanju gozdnih cest V strnjenem gozdnem kompleksu prevladujejo gozdarski interesi. Seveda imajo v gozdnem prostoru svoje interese tudi druge gospodarske dejavnosti (lovstvo, turi- zem), vendar so zaradi narave gozdnih prometnic prevladajoči gozdarski interesi. Za gozdove v strnjenem kompleksu je značilno, da so pretežno v družbeni lastnini in se razprostirajo po visokogorskih planotah kot: Pokljuka, Jelovica, Trnovski gozd, Pohorje, Snežnik idr. Po grobi oceni je v Sloveniji okoli 60% vseh gospodarskih gozdov, ki imajo značilnosti strnjenih gozdnih kompleksov. Zelo koristno bi bilo v Sloveniji ugotoviti tudi razpršenost gozdnih površin. Skoraj neverjetno je, da take- ga podatka do sedaj še nismo mogli nikjer najti. Pri načrtnem odpiranju strnjenih gozdnih kompleksov praviloma upoštevamo samo potrebe gozdarstva, torej prometno omrežje v gozdu polagamo in gradimo po goz- darskih načelih. S tem nikakor ne trdimo, da gozdne prometnice uporabljajo samo gozdarji. Nimamo dejanskih podatkov o tem, v kakšni meri posamezne gozdne pro- metnice uporabljajo drugi uporabniki gozdnega prostora (turisti, lovci idr.), vendar 128 njihov delež v prometu prav gotovo ni majhen. Seveda je v posameznih predelih ze- lo različen, pač glede na krajevne razmere. Potrebno je samo poudariti, da njihovih interesov pri načrtovanju gozdnega prometnega omrežja posebej ne upoštevamo, ker prometnice, zgrajene za potrebe intenzivnega gospodarjenja z gozdom po svoji gostoti, manj pa po kakovosti, popolnoma zadoščajo potrebam ostalih obiskoval- cev oziroma uporabnikov gozdnega prostora. Pri odpiranju gozdne površine pa vse prometnice nimajo enake naloge. Glede na pomen jih lahko razdelimo v dve večji skupini: - primarne prometnice, ki imajo trajnejši značaj in opravljajo tudi večnamensko funkcijo. To so ceste različnih kakovosti; - sekundarne prometnice, ki se hitreje prilagajajo tehnološkim procesom v gozdu, zato so bolj začasne. Sem štejemo gozdne vlake in razne poti. Pri naši nadaljnji obravnavi se bomo omejili le na primarne prometnice v gozdu, to- rej na gozdne ceste. Omenili smo že, da so gozdne ceste pri odpiranju strnjenih gozdnih kompleksov na- menjene predvsem gospodarjenju z gozdom, seveda pa jih hkrati lahko izkoriščajo tudi drugi uporabniki gozdnega prostora. Pri gospodarjenju z gozdom lahko njihove naloge opredelimo z dveh vidikov: naloge, povezane s transportom v gozdu (transportna funkcija) - naloge, ki s to funkcijo niso povezane. 4.1.1. Naloge, ki izhajajo iz transportne funkcije V sklopu transportne funkcije gozdne ceste opravljajo naslednje naloge: Omogočajo dostop na gozdno površino delavcem in strokovnemu osebju pri de- lih različnih dejavnosti v gozdu npr.: gojenje, varstvo, urejanje gozdov, pridobi- vanje gozdnih lesnih sortimentov, vzdrževanje objektov in prometnic itd. Pro- metnice, ki omogočajo dostop z motornimi vozili v gozdni prostor imajo zelo pomembno vlogo, omogočijo, da je delo pravočasno ali sploh opravljeno. V da- našnjem času splošne razvajenosti je namreč delavce zelo težko spodbuditi k te- mu, da bi pešačili po strmem, neugodnem terenu in s seboj še prenašali razna orodja (motorne žage z vsem priborom, orodje za saditev, redčenje itd.). Napor- na hoja delavca zelo utrudi in zmanjša njegov delovni učinek, vsaj na začetku dela. Povsem drugače je to pri delavcih v tovarni, ko bi krajša hoja skozi gozd na delo celo povečala njihov delovni učinek. Pri dostopnosti gozdne površine je treba omeniti še veliko prednost hitrega posega gasilske enote in drugih v prime- ru gozdnega požara. 129 - Omogočajo ali olajšajo dovoz raznih stvari v gozd npr.: - sadik, gnojil idr. - toplih obrokov hrane med delovnim dnem - goriva in druge opreme za stroje - lažje servisiranje, kar je zelo pomembno za bolj učinkovito delo, zlasti pri dragih strojih - dovoz in odvoz raznih strojev, naprav in orodja - možnost uporabe sodobnih žičnih naprav (prenosne žičnice) - Omogočajo odvoz gozdnih proizvodov. Pri tem najpogosteje mislimo odvoz gozdnih lesnih sortimentov. Pri odvozu lesa z ustrezno gostoto cest v gozdu lah- ko: zmanjšamo poškodbe lesa, ki ga spravljamo iz gozda zmanjšamo poškodbe sestoja, ki nastajajo pri spravilu lesa zmanjšamo poškodbe na tleh, ki se pojavljajo zaradi prevelikih obremenitev tal pri spravilu - uporabimo droben les, ki bi zaradi prevelikih spravilnih stroškov ostal ne- izkoriščen v gozdu. 4.1.2. Naloge, ki niso povezane s funkcijo transporta Poleg transportne funkcije pa gozdne ceste opravljajo še druge naloge, ki niso pove- zane s prometom, ampak z njihovim položajem v gozdnem prostoru. Te so: - primarne prometnice so lahko osnova za notranjo razdelitev gozdne površine pri urejanju gozdov. Mnoge ceste so meje odseka, oddelka ipd.; - ceste pomenijo odlično orientacijo v gozdnem prostoru, zlasti na nepreglednem, močno razčlenjenem kraškem svetu; - preseke, ki nastanejo zaradi gradnje cestnega omrežja, so zelo dobri protipožarni pasovi; cestišče ali razširjeni prostor ob vozišču lahko uporabimo za: namestitev strojev (žičnih žerjavov, premičnih strojev za obvejevanje in lup- ljenje / ,,Erntezug" /); prostor za dodelavo lesa pred prevozom; prostor za odlaganje in sortiranje lesa pri spravilu ter prostor za nakladanje s pomočjo nakladalnih naprav na kamionih. 4.1.3. Pozitivni učinki gozdnih prometnic Pri vseh prometnicah, ki so zgrajene v gozdnem prostoru, lahko ugotavljamo pozi- tivne in negativne učinke njihovega delovanja. Pri primarnih prometnicah - ka- mionskih cestah - lahko naštejemo te pozitivne učinke: - v gozdu omogočajo učinkovitejše delo zaradi lažjega in hitrejšega prihoda delav- 130 cev na delovišče, boljšega nadzora, boljše organizacije dela po deloviščih, lažje organizacije servisne službe itd. - večji donos zaradi boljšega gospodarjenja z gozdom (učinkovitejše gojenje zara- di možnosti pogostejših posegov ter učinkovitejših varstvenih posegov); - zmanjšanja poškodb pri spravilu lesa zaradi skrajšanja spravilne razdalje; - smotrnejša uporaba odkazanega in posekanega lesa, saj je v dobi pomanjkanja energije drobni lesa za kurjavo (pa seveda tudi za predelavo v celulozo in iverke) zelo iskan; - zmanjšanje neugodnih posledic umiranja gozdov. V zadnjih nekaj letih ima po- jav umiranja gozdov tudi pri nas zastrašujoče razsežnosti. Gozdarji se za enkrat proti temu zlu še ne znamo boriti. Ustrezno gosto prometno omrežje v gozdu pa omogoča lažje površinsko spremljanje pojava in zmanjšanje pogubnih posledic vsaj z delnim ovrednotenjem posekanih dreves, ki že umirajo. Tako preprečuje­ mo širjenje kalamitet zaradi sekundarnih škodljivcev. 4.1.4. Negativni učinki gozdnih prometnic Poleg pozitivnih učinkov prinašajo gozdne prometnice tudi negativne kot so: - gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic zaradi visokih stroškov vežeta velika finančna sredstva pri gozdnogospodarskih organizacijah, kar zahteva smotrno porazdelitev pri drugih gozdarskih dejavnostih; - gradnja gozdnih prometnic povzroča, odvisno od občutljivosti predela, mnoge ekološke spremembe, med katerimi omenjamo: spremembe vodnega režima, ki nastane zaradi zmanjšanja hidrološko aktiv- ne gozdne površine, ki jo zajema novozgrajena prometnica. Prihaja tudi do koncentracije odtekanja vode, zla~ti na strmem terenu, kar v erodibilnih predelih povzroča zelo škodljive erozijske pojave; sprememba vlage v sestoju, kot posledica izsekanega pasu gozda za promet- nico, ki poteka v smeri najpogostejšega delovanja vetra; sprememba svetlobe, ki neugodno deluje na robna drevesa ob prometnici, ki so nenadoma iz strnjenega sestoja prešla v odprt prostor; večja občutljivost dreves na snegolom, vetrolom; izguba gozdne površine. Zaradi gradnje ceste je treba izsekati določeni pas goz- da. Širina tega pasu je odvisna predvsem od naklona terena in talne podlage, v povprečju meri 8-9 m. Izguba gozdne površine je seveda odvisna tudi od gosto- te cest. Pri današnji gostoti cest v gozdovih Slovenije (14,5 m/ha) je okoli 1,2% izgubljene površine, pri gostoti 25 m/ha pa bi je bilo okoli 2,2%; izguba prirastka. Zaradi močnejšega priraščanja robnih dreves izguba prirastka ni enaka deležu izgube gozdne površine. V povprečnih terenskih razmerah za 131 mešane gozdove velja, da je izguba prirastka pol manjša od izgube površine gozdnega pasu, ki je bil posekan zaradi gradnje ceste; delitev gozdnega prostora kot enotnega biotopa. Pri tem bi omenili predvsem motnje živali zaradi hrupa, ki ga prinaša promet po cesti v gozdu. Povzamemo lahko, da je prometnica sama, predvsem to velja za cesto, kot promet- na naprava, gozdu pretežno le škodljiva, ker jo gozd za svoj naravni razvoj in ob- stoj ne potrebuje. Potrebuje jo le človek, da lahko uporablja gozdne dobrine. Šele promet po tej prometnici pa prinaša pozitivne učinke za gospodarjenje z gozdom. Enako primerjavo bi lahko napravili med glasbenim instrumentom in melodijo. Glasbeni instrument, npr. klavir, predstavlja le negativne učinke, če pomislimo, ko- liko denarja zahteva za nakup in koliko dragocenega prostora zavzema v stanova- nju. Šele igranje na klavir, glasba, nam vzbuja prijetne občutke. 4.2. Upoštevanje negozdarskih interesov pri načrtovanju gozdnih cest Poleg strnjenih gozdnih kompleksov precejšen del Slovenije pokrivajo nestrnjeni gozdovi, kjer se gozdne površine prepletajo s kmetijskimi. Ocenjujemo, da je takih okoli 400/o vseh gospodarskih gozdov v Sloveniji. Za nestrnjene gozdove je značilno, da ležijo večinoma v nižinskih in gričevnatih pre- delih, oziroma v hribovitem svetu, kjer so terenske razmere omogočale, da se je v dobi naseljevanja močneje razvila kmetijska dejavnost. Nestrnjeni gozdovi so pretežno zasebni, družbene so le posamezne parcele, raztresene med zasebnimi goz- dovi. Za vse navedene gozdove je značilna močna razdrobljenost. V gospodarskih zasebnih gozdovih Slovenije povprečna parcela meri le 1,2 ha. Nestrnjene gozdove deloma odpirajo gozdne, deloma pa negozdne ceste (javne in krajevne). Negozdne ceste so bile zgrajene pred mnogimi leti za potrebe javnega in krajevnega prometa, njihov osnovni namen je po najkrajši poti povezati posamezne kraje med seboj, oziroma z večjimi prometnimi središči. Negozdne ceste so položene in zgraje- ne po načelu povezovanja posameznih prometnih točk, če pri tem odpirajo tudi goz- dove, jim je to njihova drugotna naloga, ki jo opravljajo poleg osnovne, transport- ne. V nestrnjenih gozdovih gozdnega prometnega omrežja ni mogoče načrtovati izključno z vidika potreb gozdnega gospodarstva, v mnogih primerih je treba upo- števati tudi interese drugih porabnikov prostora. Da bi imeli vsaj okvirni vpogled v obseg upoštevanih negozdarskih interesov pri načrtovanju primarnega omrežja v gozdu, smo pri šestih gozdnogospodarskih organizacijah proučili vse načrtovane gozdne ceste v obdobju 1975-80. Izsledki teh proučevanj so prikazani v tabeli št. 10. 132 UPOŠTEVANJE RAZLIČNIH INTERESOV PRI NAČRTOVANJU GOZDNIH CEST, ZGRAJENIH V OBDOBJU 1975-1980 Tabela št. 10 ----·-·- --- - - ----- -------------··--- - -· - -----~- ---- Dolžina l. skupina II. skupina ------- ------- Gozdno vseh Upoštevanje Podskupina A Podskupina B Skupaj zgrajenih samo gozdarskih Drugi interesi so Drugi interesi so gospodarstvo cest interesov delno zastopani prevladujoči --- ---··----------- - ------ --·------ Dolžina Delež Dolžina Delež Dolžina Delež Dolžina Delež - - ------· -- - --------- ----- -- -- km km "7o km "7o km % km % -- - - ---- ------------ 1 Ljubljana 97,0 68,5 70,6 20,7 21,3 7,8 8,1 28,5 29,4 2 Kranj 100,7 84,6 84,0 9,0 9,8 7,1 7,1 16,1 16,0 3 Bled 134,2 110,7 82,5 16,3 12,1 7,2 5,4 23,5 17,5 4 Kočevje 167,9 122,9 73,2 28,6 17,0 16,4 9,8 45,0 26,8 5 Tolmin 122,2 69,4 56,8 35,3 28,9 17,5 14,3 52,8 43,2 6 Nazarje 106,2 46,0 43,4 50,5 47,6 9,6 9,0 60,l 56,6 ------- Skupaj 728,1 502,1 69,0 160,4 22,0 65,6 9,0 226,0 31,0 --··----- Iz zbranih podatkov lahko ugotovimo, da smo proučili 728,1 km gozdnih cest - 40,4% vseh gozdnih cest, v tem obdobju zgrajenih v Sloveniji. Vzorec je dovolj ši- rok, da nam nudi precej zanesljivo sliko o zastopanosti različnih interesov, ki so bili v praksi pri načrtovanju primarnega prometnega omrežja v gozdu dejansko upošte- vani. Iz skupne dolžine vseh zgrajenih cest smo izračunali, da je bila povprečna dolžina posamezne ceste dolga 1,88 km. Pri posameznih skupinah oziroma podskupinah cest ni bilo velikih odstopanj: povprečna dolžina cest v I. skupini meri povprečna dolžina cest v II. skupini meri povprečna dolžina cest v podskupini A meri povprečna dolžina cest v podskupini B meri 1,86 km 2,04 km 2,08 km 1,93 km Iz tabele št. 10 lahko razberemo tudi deleže dolžin cest, ki so razvrščene v dve skupi- ni oziroma podskupini glede na to, ali so bili pri načrtovanju poleg gozdarskih upo- števani tudi negozdarski interesi in v kolikšni meri. Osnovne ugotovitve so nasled- nje: Od skupno zgrajenih cest je bilo v obravnavanem obdobju 69,00Jo dolžin cest, pri katerih so pri načrtovanju upoštevali le gozdarske interese ter 31,00Jo dolžin cest, pri katerih so bili upoštevani tudi drugi interesi. Seveda je to razmerje v po- sameznih gozdnih gospodarstvih različno. Z večjim deležem cest v II. skupini (ceste, pri katerih so upoštevali negozdarske interese) izstopa GO Nazarje 133 (56,6%), deloma tudi GG Tolmin (43,2%), pod povprečjem pa sta GG Kranj (16,5%) in GG Bled (17,5%). II. skupino cest smo razdelili na podskupino A (negozdarski interesi so delno za- stopani) in podskupino B (negozdarski interesi so prevladujoči) in ugotovili, da v podskupino A lahko uvrstimo 22,0% od skupno zgrajenih dolžin cest, v podsku- pino B pa 9,0%. Podskupini A pripada 71 % in podskupini B 29% dolžine cest, uvrščenih v II. skupino. Razlike deležev dolžin cest v podskupini A in B so pri posameznem gozdnem go- spodarstvu še bolj izrazite. V podskupini A močneje izstopa GG Nazarje (47,6%), kar lahko pojasnimo z raztresenostjo hribovskih kmetij, ki so jih želeli odpreti z gozdnimi cestami ob odpiranju gozdov. V podskupini B od povprečja odstopa GG Tolmin (14,3% od vseh zgrajenih cest), kjer je opazna težnja po od- piranju posameznih zaselkov, pri tem so širši družbeni interesi prevladovali nad gozdarskimi. Podatke iz II. skupine smo razčlenili še glede na to, ali je bila gozdna cesta načrtova­ na in grajena v okviru TOZD-a za gozdarstvo ali TOK-a (temeljne organizacije koo- perantov). Razmerje dolžin cest med TOZD-i in TOK-i je za podskupini A in B ter za celotno II. skupino prikazano v tabeli št. 11. UPOŠTEVANJE NEGOZDARSKIH INTERESOV PRI NAČRTOVANJU GOZDNIH CEST, ZGRAJENIH V OBDOBJU 1975-80 PRI TOZD-ih IN TOK-ih r---·-- --- --- - -- - - Podskupina A Podskupina B ---- -- Tabela št. 11 Gozdno Drugi interesi so delno Drugi interesi so Skupaj Gospodarstvo zastopani prevladujoči ----- --- -- - TOZD TOK TOZD TOK TOZD TOK ~~- ---- Dolžina Delež Dolžina Delež Dolžina Delež Dolžina Delež Dolžina Delež Dolžina Delež . ~--~-- - ----- km O/o km O/o km O/o km O/o km O/o km O/o ·~----· - 1 Ljubljana 10,0 48,3 10,7 51,7 7,8 100 10,0 35,1 18,5 64,9 2 Kranj 3,0 33,3 6,0 66,7 1,3 18,3 5,8 81,7 4,3 26,7 11,8 73,3 3 Bled 4,5 27,6 11,8 72,4 1,1 15,3 6,1 84,7 5,6 23,8 17,9 76,2 4 Kočevje 18,6 65,0 10,0 35,0 9,1 55,5 7,3 44,5 27,7 61,6 17,3 38,4 5 Tolmin 19,2 54,4 16,1 45,6 1,6 9,1 15,9 90,9 20,8. 39,4 32,4 60,6 6 Nazarje 11,8 23,4 38,7 76,7 0,5 5,2 9,1 94,8 12,3 20,5 47,8 79,5 ~- - ··----- Skupaj 67,1 41,8 93,3 58,2 13,6 20,7 52,0 79,3 80,7 35,7 145,3 64,3 Pričakovali bi, da TOK-i gradijo več takšnih cest, pri katerih je treba upoštevati tudi negozdarske interese (II. skupina). Takšno domnevo popolnoma potrjujejo podatki iz tabele št. 11, saj so TOK-izgradili 64,3%, TOZD-i pa le 35, 7% vseh cest v II. sku- pini. Seveda navedeno razmerje-velja le za povprečje. Povsem obrnjeno razmerje lahko ugotovimo pri GG Kočevje. Nadpovprečni delež cest ugotavljamo pri GG Na- 134 zarje (79,50/o), GG Bled (76,2%) ter GG Kranj (73,3%). Vzroki, ki pogojujejo dolo- čeno razmerje med TOZD in TOK, izhajajo predvsem iz krajevnih razmer. še bolj izrazite razlike med TOZD-i in TOK-i lahko ugotovimo, če podatke razčleni­ mo po podskupinah A in B. V podskupini A je razmerje med TOZD-i in TOK-i za vsa gozdna gospodarstva v povprečju sicer precej izenačeno (TOZD-om pripada 41,8% dolžin cest, TOK-om pa 58,20/o), pri posameznem gozdnem gospodarstvu pa so ta razmerja dokaj neizravnana. V podskupini B pa tudi v povprečju TOK-om pri- pada pretežni del cest (79,30/o dolžin), TOZD-om pa le 20,70/o. Pri posameznih gozdnih gospodarstvih pa je to razmerje še dosti bolj neenakomerno. Pri GG Lju- bljana so TOK-izgradili 1000/o, pri GG Nazarje 94,80/o, pri GG Tolmin 90,9% vseh dolžin cest, uvrščenih v podskupino B. Vsi do sedaj navedeni podatki izkazujejo le sorazmerje med dolžino cest, pri kateri so bili upoštevani gozdarski oziroma negozdarski interesi in skupno zgrajeno dolžino cest. Pri našem proučevanju nas je seveda zanimalo, kako bi to razmerje lahko preračunali v absolutne vrednosti, bodisi v dejansko dolžino cest, ki pripada negozdarskim interesom ali pa v denarno vrednost. Zato smo vse ceste iz II. skupine preračunali v t.i. reducirane dolžine. Reducirana je tista dolžina, ki bi glede na delež, ki je bil za vsako cesto posebej ocenjen na začetku razčlembe, pripadal gospo- darski dejavnosti, katere interes je bil pri načrtovanju upoštevan. V tabeli št. 12 so prikazane izračunane reducirane dolžine po gozdnih gospodarstvih ter razmerje teh dolžin glede na TOZD-e in TOK-e. REDUCIRANE DOLž!NE ZGRAJENIH GOZDNIH CEST V OBDOBJU 1975-80, PRI KATERIH SO BILI UPOŠTEVANI NEGOZDARSKI INTERESI Tabela št. 12 ···---···-·· TOZD TOK Skupaj ~· Gozdno Reducirana Delež Reducirana Delež Reducirana Delež gospodarstvo dolžina dolžina dolžina vseh cest km % km % km % - l Ljubljana 2,00 20,7 7,65 79,3 9,65 9,9 2 Kranj 1,50 22,1 5,30 77,9 6,80 6,7 3 Bled 1,63 23,5 5,31 76,5 6,94 5,2 4 Kočevje 10,12 62,0 6,19 38,0 16,31 9,7 5 Tolmin 5,71 28,3 14,45 71,7 20,16 16,5 6 Nazarje 2,53 15,0 14,37 85,0 16,90 15,9 Skupaj 23,39 30,5 53,27 69,5 76,76 10,5 Iz tabele št. 12 je razvidno, da je v povprečju od skupne dolžine zgrajenih cest 10,5 O/o reducirane dolžine. Pri posameznih gozdnih gospodarstvih je delež reducira- nih dolžin mnogo večji, pri GG Tolmin npr. 16,5%, pri GG Nazarje 15,90/o. 135 Če sedaj iz podatkov tabel št. 10, 11 in 12 izračunamo letno povprečje in predposta- vimo, da podatke iz šestih gozdnih gospodarstev, ki so bila izbrana za vzorec, lahko razširimo na celotne slovenske razmere (kar je prav gotovo veliko posploševanje), pridemo do naslednjih ugotovitev (prilogi št. 1 in 2): - Od povprečno 301 km letno zgrajenih gozdnih cest v Sloveniji v obdobju 1975-1980 je bilo 208 km dolžin zgrajenih zgolj z upoštevanjem gozdarskih in- teresov, pri 93 km cest pa so bili poleg gozdarskih upoštevani tudi drugi interesi, pri 27 km so bili drugi, torej negozdarski interesi celo prevladujoči. Če bi ceste, pri katerih so upoštevali tudi druge interese, strnili v skupno reducirano dolžino, bi dobili 32 km. če pa upoštevamo samo gradnjo v okviru TOZD-ov, potem ti zgradijo 149 km na leto, od tega 116 km cest z le gozdarskimi interesi in 33 km cest ob upošte- vanju drugih interesov. Povprečno so na leto zgradili 10 km cest (reducirana dolžina) za negozdarske potrebe, kar pomeni 6,5% vseh v okviru TOZD-ov zgrajenih cest. V okviru TOK-ov pa je od povprečno na leto zgrajenih cest (152 km) 93 km, pri katerih upoštevajo le gozdarske interese, pri 59 km (39%) pa upoštevajo druge interese. Letno so v povprečju zgradili 22 km cest (reducirana dolžina) za negoz- darske potrebe ali kar 14,5\t/o vseh cest, zgrajenih v okviru TOK-ov. Naj ponovno omenimo, da cest, ki so bile načrtovane in zgrajene samo z vidika po- treb gozdarstva, ne uporabljajo izključno le gozdarji in ne služijo le gospodarjenju z gozdom. Take ceste so bolj ali manj namenjene tudi drugim uporabnikom prostora pač glede na krajevne razmere, vendar so pri ekonomski utemeljitvi teh cest zado- stovali le interesi gozdarstva. Torej so stroški za zgraditev in vzdrževanje takih cest v celoti upravičeni in pokriti z dohodkom gozdarske dejavnosti. Pri cestah, pri katerih so bili upoštevani tudi drugi, torej negozdarski interesi, pa ni tako. Gradnja take ceste ni popolnoma ekonomsko utemeljena samo s potrebami gozdarstva, ampak so pri tem upoštevali in posredno vrednotili tudi druge interese. Če gre za gozdno cesto, pri kateri so drugi interesi prevladujoči (II. skupina, pod- skupina B), gozdarji take ceste sploh ne bi gradili, ker jo za svoje potrebe ne bi mo- gli ekonomsko upravičiti. Edino pravilno bi bilo, da je tista gospodarska ali družbena dejavnost, ki ima svoj interes za zgraditev določene ceste, soudeležena pri gradnji in vzdrževanju z enakim deležem, kot pri samem načrtovanju in gradnji pro- metnice. Ker so interesi izven gozdarstva dostikrat zelo splošni in je težko opredeliti konkret- no dejavnost, govorimo v tem primeru o širših družbenih interesih. V gozdarsko razvitih deželah se zavedajo, da gozdarstvo ni dolžno gmotno pokrivati širših družbenih interesov, zavedajo pa se tudi, da je gradnja cest predpogoj za uspešno gospodarjenje z gozdom, močno gozdarstvo pa osnova razvoju številnih gospodar- 136 Priloga 1 RAZČLENITEV INTERESOV, KI SO BILI UPOŠTEVANI PRI NAČRTOVANJU CEST V OBDOBJU 1975-80 A) Načrtovanje gozdnih cest v družbenih gozdovih Letno zgrajenih gozdnih cest 149 km Samo gozdarski interesi .-----'/_G_o..,,darnk; ;n drug;~ [][] 27 km 18,5% Delno drugi interesi B) Načrtovanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih Letno zgrajenih gozdnih cest 152 km /~ ,----'---, .-----'----.. 93 km 60,9% 59 km 31,1% Pretežno drugi interesi Samo gozdarski interesi Gozdarski in drugi interesi / ~ 38 km 25,1% Delno drugi interesi 21 km 14,0% Pretežno drugi interesi 137 Priloga 2 RAZČLENITEV INTERESOV, KI SO BILI UPOŠTEVANI PRI NAČRTOVANJU GOZDNIH CEST V OBDOBJU 1975-80 138 C) Načrtovanje gozdnih cest v vseh gospodarskih gozdovih Slovenije 208 km 69,IOJo Samo gozdarski interesi Letno zgrajenih gozdnih cest 301 km 93 km 30,9% Gozdarski in drugi interesi / ~ ~--'----~ 66 km 21,9% Delno drugi interesi 27 km 9,0 OJo Pretežno drugi interesi REDUCIRANE DOLŽINE GOZDNIH CEST, ZGRAJENIH V OBDOBJU 1975-80, KJER SO UPOŠTEVALI NEGOZDARSKE INTERESE 269 km 89,5% Samo gozdarski interesi Letno zgrajenih gozdnih cest 301 km 32 km 10,5% Samo družbeni interesi / 10 km 6,5% od 149 km Družbeni gozdovi 22 km 14,4% od 152 km Zasebni gozdovi skih panog, zato državna blagajna podpira gradnjo gozdnih cest. Naj navedemo le nekaj podatkov: V Švici pokrivajo iz negozdarskih virov (zveza, kanton, občina) 50-55% stro- škov gradnje gozdnih cest. Kuoneri (lit. 28) navaja, da podpirajo celo gradnjo pomembnejših, stalnih vlak; v Avstriji država v zasebnih gozdovih pokriva 30-50% stroškov gradnje gozd- nih cest, v varovalnih gozdovih pa celo do 90%; v ZR Nemčiji, v deželi Bavarski, država pokriva 53 OJo stroškov. Pri nas je po novem zakonun o gozdovih (iz leta 1985) gradnja gozdnih cest dejav- nost posebnega družbenega pomena, politiko gradnje gozdnih cest ter skrb za združevanje finančnih sredstev naj bi torej vodila območna skupnost za gozdarstvo. Iz dosedanje prakse pa je znano, da so izvengozdarske dejavnosti največkrat gospo- darsko zelo šibke in da je njihova finančna soudeležba pri gradnji gozdnih cest pre- cej skromna. Pri našem proučevanju nas je zanimalo, kolikšna je soudeležba pri gradnji gozdnih cest iz II. skupine. V obdobju 1975-80 so bile druge dejavnosti soudeležene pri gradnji 69,6 km , kar pomeni le 9,6% celotne dolžine zgrajenih cest oziroma 30,8% dolžin cest, pri katerih so upoštevali druge interese. če zgornje podatke preračunamo v reducirano dolžino in jih posplošimo za vso Slo- venijo, potem ugotovimo, da je bilo iz sredstev drugih sofinancerjev vsako leto zgrajenih 10,5 km gozdnih cest, kar znese le 32,8% reducirane dolžine. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da druge dejavnosti pokrivajo le 1/3 stroškov, ki izhajajo iz upoštevanja njihovih interesov oziroma, da gozdarstvo nosi kar 2/3 bremena dru- gih, negozdarskih interesov. če to finančno breme preračunamo v dolžino gozdnih cest, potem dobimo 21,5 km, kar je 7, 1 OJo vseh letno zgrajenih gozdnih cest v Sloveniji. 4.2.1. Razčlenitev negozdarskih interesov Posebej nas je zanimalo, katere gospodarske dejavnosti se s svojimi interesi pojav- ljajo pri načrtovanju in gradnji gozdnih cest. V ta namen smo proučili vsako cesto posebej in vse negozdarske interese združili v štiri skupine: a) - javni interes 70 % b) - kmetijstvo 11 % c) - lovstvo in turizem 13 % d) - ostali interesi 6 % 139 Vsako skupino smo še nadalje razčlenili in dobili podrobnejši vpogled v zastopanost posameznih interesov. Pri skupini a) (javni interes) gre predvsem za odpiranje posameznih kmetij, zaselkov in vasi ali pa za zboljšanje prometne povezave med kraji oziroma kraji in dolino, pri čemer so bili kraji sicer že odprti, vendar neustrezno današnjemu načinu prometa. Notranja razmerja: odpiranje kmetije odpiranje dveh kmetij odpiranje treh ali več kmetij odpiranje zaselka odpiranje dveh zaselkov - odpiranje treh ali več zaselkov - odpiranje vasi - boljša povezava med kraji skupaj Skupina b - kmetijstvo Notranja razčlenitev: poljedelstvo pašništvo planšarstvo skupaj 19 % 10% 5% 23% 3% 6% 2% 32% 100% 36 % 50 % 14 % 100 % V skupini kmetijskih interesov je najmočneje zastopano pašništvo (50%), kar je ra- zumljivo, saj so pašniki in travniki običajno bolj oddaljeni od kmetije in pot do njih pogosto vodi skozi gozdove. Skupina c - lovstvo in turizem - lovstvo - rekreacija - turizem - planinstvo skupaj 29% 18 % 46% 7% 100% V tej skupini zavzema vidno mesto turizem s 46% deležem. Pri tem gre za dostop do turističnih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja javnih prometnic, zato so se morali navezati na gozdno cestno omrežje. 140 Skupina d - ostali interesi V to skupino so zajeti: Jugoslovanska ljudska armada Republiška skupnost za ceste (RSC) RTV urejanje hudournikov komunalne storitve skupaj 20 % 45 % 11 % 16 % 8 % 100 % Izračunani podatki kažejo, da je v tej skupini najmočneje zastopan interes RSC (45%), vendar je treba pojasniti, da gre za izjemen primer in sicer za gradnjo ceste k prezračevalnemu jašku za karavanški predor. Gradnjo 7,2 km ceste so financirali: - gozdarstvo RSC - pašna skupnost 50 % 30% 20% Pri drugih dejavnostih iz skupine d gre za naslednje interese: JLA: dostop do karavle RTV: dostop do RTV pretvornika urejanje hudournikov: dostop do gradbišča večje hudourniške pregrade. Zaradi boljše preglednosti smo razčlenitev negozdarskih interesov prikazali s prilo- go št. 3. Iz razčlenitve lahko spoznamo, kako zelo različni interesi lahko nastopajo vzpored- no z gozdarskimi pri gradnji gozdne ceste. Skoraj polovico vseh negozdarskih intere- sov je iz skupine javnih interesov, kjer gre predvsem za odpiranje posameznih kme- tij ali zaselkov ali za sodobnejšo povezavo krajev odmaknjenih od javnih prometnih poti. Ko gozdarstvo pretežno iz lastnih sredstev gradi in vzdržuje ceste, ki daleč pre- segajo samo gozdarski interes, ampak imajo mnogo širši družbeni pomen, s svojo dejavnostjo prav gotovo prispeva k ohranjanju naselij v hribovitih predelih, s tem pa k skladnejšemu gospodarskemu razvoju celotne dežele ter ne nazadnje k bolj zdravi družbi sploh. 141 Priloga 3 RAZČLENITEV NEGOZDARSKIH INTERESOV, KI SO BILI UPOŠTEVANI PRI NAČRTOVANJU GOZDNIH CEST Delež negozdarskih Vrsta interesov: interesov: ~ - javni interes 1 11% - kmetijstvo ~ - lovstvo in turizem 6% - ostali interesi 142 Podrobna razčlenitev interesov: ~ - odpiranje kmetij - odpiranje zaselkov - odpiranje vasi -------- - boljša povezava med kraji -------- - poljedelstvo -------- - pašništvo - planšarstvo ~ - lovstvo - rekreacija ~ in turizem - planinstvo -JLA ~ - Republiška skup- nost za ceste - urejanje ~ hudournikov - komunalna ureditev 34% 32% 2% 32% 36% 50% 14% 29% 64% 7% 23% 50% 18% 9% · 5. POVZETEK GLAVNIH UGOTOVITEV V študiji smo proučili podatke iz popisa gozdov v Sloveniji (stanje 31. 12. 1979) in sicer tiste elemente popisa, ki vplivajo na načrtovanje oziroma na samo gradnjo gozdnih prometnic (predvsem gozdnih cest). Obdelali smo tudi podatke o upošte- vanju interesov različnih gospodarskih dejavnosti pri načrtovanju gozdnih cest v obdobju 1975-80. Iz obeh delov študije povzemamo glavne ugotovitve: V literaturi smo naleteli na zelo različne razčlenitve naklonov terena, kar kaže na veliko neenotnost in različen pristop k obravnavanju te teme. Razčlenitev naklonov terena uporabljena pri popisu gozdov potrebam načrto­ vanja in gradnje gozdnih prometnic ne ustreza, ker je razred z naklonom 35-700Jo dosti preširok. Največ gospodarskih gozdov v Sloveniji leži v višinskem pasu 400-600 m, in si- cer 27,60Jo površine. Do nadmorske višine 600 m leži 560Jo, do 800 m pa kar 880Jo vseh gospodarskih gozdov. Največ gospodarskih gozdov raste na zmerno strmih terenih z naklonom 20-35% (360Jo gozdov). Na položnejših terenih (do 350Jo naklona) raste 64%, na strmejših (nad 350Jo naklona) pa 360Jo gospodarskih gozdov. - Zastopanost posameznih vrst kamnin ter stopnja njihove razpadlosti ni bistveno pogojena z naklonom terena, ampak z nadmorsko višino - pri karbonatnih in mešanih hribinah, pri nekarbonatnih hribinah pa tudi ta pogojenost ni izrazita. - Oblika reliefa ni pomembneje pogojena z nadmorsko višino (razen v prvem in zadnjem višinskem pasu), močno pa nanjo vpliva naklon terena. Stanje površja je močno odvisno od nadmorske višine in od naklona terena. Delež kamnitosti in skalovitosti z nadmorsko višino in večjo strmino narašča. Naklon terena z nadmorsko višino hitro narašča le do višine okoli 600 m, nad to višino pa se povprečni naklon skoraj ne spreminja več in zavzema vrednost okoli 400Jo. Povprečni naklon terena vseh gospodarskih gozdov v Sloveniji je 33,90Jo. Na način spravila odločilno vpliva naklon terena, vendar izsledki popisa gozdov zaradi metode zajemanja osnovnih podatkov ne pokažejo jasnejših razmejitev med posameznimi načini spravila. Povprečna spravilna razdalja z večanjem naklona terena parabolično raste, opazno pa je tudi njeno hitro povečanje v višinskem pasu 1400-1600 m. Gostota cest in spravilni koeficient Ps imata glede na naklon terena konveksni potek krivulje. - V nestrnjenih gozdovih gozdnega prometnega omrežja ni mogoče načrtovati 143 izključno z vidika gospodarjenja z gozdovi, ampak je v mnogih primerih treba upoštevati tudi interese drugih uporabnikov prostora. Od skupno zgrajenih gozdnih cest v obdobju 1975-80 so pri 31 % dolžin cest pri načrtovanju upoštevali tudi interese drugih dejavnosti. - Pretežni del cest (64,3%) pri katerih so upoštevali negozdarske interese, so zgra- dili v okviru TOK-ov in 35,70Jo v okviru TOZD-ov. Od povprečno 301 km letno zgrajenih gozdnih cest v Sloveniji so v obdobju 1975-80 zgradili 93 km cest, pri katerih so upoštevali interese drugih gospo- darskih dejavnosti oziroma 27 km cest, pri katerih so bili ti interesi prevladujo- či. če bi delež gozdnih cest z negozdarskimi interesi strnili v skupno dolžino, bi ta znašala 32 km. 2/3 sredstev za gradnjo te dolžine je dalo gozdarstvo, 1/3 pa druge dejavnosti, čeprav bi te morale pokriti celotne stroške gradnje. V tem ob- dobju je torej gozdarstvo vsako leto z lastnimi sredstvi zgradilo 21,5 km cest za potrebe drugih gospodarskih dejavnosti. 144 SUMMARY GROUND SITUA TION AND rts SIGNIFICANCE FOR PLANNING AND CONSTRUCTION OF FOREST ROADS IN SLOVENIA The thesis deals with the data obtained in the forest inventory in Slovenia (establi- shed on I 2/31/1979) concentrating on the factors which have great influence on the planning and construction of forest thoroughfares (roads in the first place). Data concerning the interests of various economic branches in road planning in the period of I 975-80 have also been dealt with. Both parts of the thesis can be summarized into the following facts: - Different analyses of ground inclination can be found in the literature which proves a great disunity and various different approaches in dealing with this theme. - The ground inclination analysis applied in the forest inventory does not corre- spond to planning requirements and forest road construction due to the fact that the class including inclines of 35-70% is far too broad. - Most economy forests in Slovenia lie in he mountain zone at 400-600 m above sea level which represents 27 ,6% of the economy forest area. 56% of ali eco- nomy forests lie up to an altitude of 600 m and even 88% to an altitude of 800 m. As regards the ground inclination, most economy forests grow on a moderately steep ground with an inclination of 20-35% (which is 36% of forests). On gra- dual ground (with an inclination of up to 35%) there are 64% and on more steep slopes (with an inclination of more than 35%) there are 36% of economy forests. - The share of individual rock kinds and the disintegration rate of the former is not essentially conditioned by the ground inclination but on the other side by the altitude, which is the case in carbon and mixed materials and it does not hold true of noncarbon ones. The relief form is not significantly conditioned by the altitude (except in the first and the last zone) but the ground inclination has a strong influence upon it. - The surface condition strongly depends on the altitude and the ground inclina- tion. The share of stones and rocks of the ground increases with the altitude and steepness. - The ground inclination quickly increases only to an altitude of about 600 m and above this level, the average inclination remains almost the same, which in some 40%. The average ground inclination of all economy forests in Slovenia totals 33.9%. 145 - The ground inclination has a decisive influence on the skidding method yet no clear demarkation line can be drawn between individual methods due to the met- hod of acquiring the basic data in the forest inventory. - The average skidding distance parabolically increases with the ground inclina- tion increase and its significant increase can be noticed in the mountain zone from 1400-1600 m. - The road density and the skidding coefficients Ps have a growth curve of a con- vex shape as regards the ground inclination. - In not dense forests, the forest traffic network can not exclusively be planned from the point of view of forest management but the interests of others forest beneficiaries often have to be taken into consideration. - In the planning of 31 OJo of all forest roads built in 1975-80, the interests of other branches of economy were taken into consideration. - The road share (64.3%) in the planning of which non~forestry interests were taken into consideration as well was built by TOKs and 35. 7% by BOALs (BOAL - basic organisation of associated labour). Out of the average 301 km of forest roads which are annually built in Slovenia, 93 km of roads were built in the construction of which the interests of other eco- nomic branches were taken int~ consideration and 27 km of those where these interests prevailed. The total share of forest roads built out of non-forestry pur- pose amounts to 32 km. Two thirds of the funds for the construction of this road length were provided for by the forestry and one third by other economic bran- ches in spite of the fact that the latter should have provided for the total con- struction expenses. In this period, thus, the forestry built 21.5 km of roads out of its own funds for the needs of other economic branches each year. TOK = BOC (Basic Organisation of Co-operators) 146 6. LITERATURA l. ABEGG, B.: Wald- und Alperschliessung aus der Sicht der Naturschutzes, Schweizerische Zeitschrift fiir Forstwesen, 1981, 4, str. 273-276 2. ABEGG, B.: Erschliessung aus waldbaulicher und wirtschaftlicher Sicht; Eid. Anstalt fiir das forstl. Versuchwesen, Berichte, Birmensdorf, 1981, 226 3. AL TWEGG, D.: Vorschlag fiir die Bewertung der Dringlichkeit fiir den Bau von Waldstrassen im Gebirge, Schweizerische Zeitschrift fiir Forstwesen, 1984, 1, str. 41-52 4. BANOVEC, T., LESAR, A.: Digitalni model reliefa Slovenije. Inštitut geodet- skega zavoda SRS, Ljubljana, 1975 5. BARANDUN, H.: Anlage von landischen Wegnetzen im Berggebiet dergestellt am Beispiel des Oberhalbsteins, Schweizerische Zeitschrift fiir Forstwe- sen, 1985, 3, str. 207-215 6. BECKER, G.: Entwicklung der Forsttechnik aus des Sicht der Walderschlies- sung, Allgemeine Forstzeitschrift, 1985, 16-17, str. 398-399 7. BOJANIN, S.: Problemi klasifikacije šumskih terena, Mehanizacija šumarstva, 1980, 5-6 8. BROGGI, M.: Gedanke zur Walder'schliessung aus der Sicht der Natur und Landschaftsschutzes, Schweizerische Zeitschrift fiir Forstwesen, 1982, 1, str. 45-58 9. DIETZ, P.: Walderschliessung und Nutzungstechnik in schwierigen Hang- lagen, Allgemeine Forstzeitschrift, 1984, 4, str. 58-59 10. DIETZ, P., KNIGGE, V., LOFFLER, H.: Walderschliessung, Hamburg, Berlin, Parey, 1984 11. DOBRE, A.: Nove naloge gozdnih prometnic, Sodobno kmetijstvo, 1974, 9, str. 459-461 12. DOBRE, A.: Odprtost gozdov v Sloveniji, Inštitut za gozdno in les. gosp., Lju- bljana, 1980 13. DOBRE, A.: Model perspektivnega načrta gozdnega cestnega omrežja, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 1984 14. DOLEŽAL B.: Prostorno uredjivanje šuma u brdsko-planinskim uslovima Eu- rope, Jugosl. poljoprivredni-šumarski centar, Beograd, Informacije, 1981, 1 15. FRANK, P.: Forststrassenbau und Umweltschutz, Allgemeine Forstzeitung, 1981, 3, str. 97-98 16. GAMS, I., NATEK, K.: Geomorfološka karta 1 : 100000 in razvoj reliefa v Li- tijski kotlini, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Geografski zbornik XXI, Ljubljana, 1981 17. GONDERMANN, E.: Die Auswirkungen des Forststrassenbaus im Hochgebir- ge auf die Walderholung und des Landschaftsbild, Forstwissenschaftliches Centralblatt, 1981, 2, str. 65-75 18. GORTON, F.:.Praxis und Kosten einer landschaftsschonenden Bauausfiihrung von Forststrassen, Allgemeine Forstzeitung, 1985, 9, str. 241-244 147 19. HANN, P.: Walderschliessung der letzten 50 Jahren in Kanton Luzern, Schwei- zerische Zeitschrift fiir Forstwesen, 1980, 2 20. HERPAY, I.: Mehr Walderschliessung, effektivere Bewirtschaftung, referat na simpoziju Zalesina 1983 21. JELIČIC, V.: Otvaranje šuma primarnom i sekundarnom mrežom šumskih puteva, referat, Zagreb, 1983 22. J0RGEN, F.: Off-road transport by different forest mashines, Report on Fo- rest Operations Research, 28, As, 1985 23. KLEMENČIČ, I.: Gospodarno polaganje gozdnih prometnic, BF, Gozdarski oddelek, Ljubljana, 1970 24. KLINAR, S.: Pomisleki planinca o gozdnih cestah, Planinski vestnik 1983, 5 25. KOŠIR, ž.: Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvod- nem pomenu na osnovi naravnih razmer, Zasnova uporabe prostora, Ljubljana, 1975 26. KRIVEC, A.: Proučevanje traktorskega spravila lesa, Inštitut za gozdno in les- no gospodarstvo, Ljubljana, 1979 27. KRIVEC, A.: Problemi spravila lesa in razvojne perspektive, Gozdarski vest- nik, 1980, 4, str. 153-163 28. KUONEN, V.: Wald und Gtiterstrassen, Ztirich, 1983 29. LENZ, R.: Wird von forstlicher Offentlicheitsarbeit zu viel erwartet? Allge- meine Forstzeitung, 1981, 11, str. 397-398 30. LOFFLER, H.: Forsttechnische Gelandeklassifikation, Forsttechnische Infor- mationen, 1979, 12, str. 89-92 31. LOFFLER, H.: Walderschliessung als Kulturaufgabe, Allgemeine Forstzeit- schrift, 1982, 1-2, str. 12-16 32. LOVRI C, N.: Utjecaj gradjenja šumske cestovne mreže odnosno cestovnih pra- vaca na ekološke sustave okoline, Bilten društva ekologa BiH, Sarajevo 1984, str. 447-450 33. MOLLMANN, A.: Wald und Infrastruktur, Allgemeine Forstzeitschrift, 1982, 45, str. 1358-1360 34. NEUBER, B.: Forststrassenbau: Nutzen oder Schaden?, Allgemeine Forst- zeitung, 1985, 6, str. 132 35. NIKOLIČ, S.: Traktorenwege-Schlepperfahrwegenetz als Bedinung der Mecha- nisierung der ersten Transportphasen-Holzriickung, referat na 18. med- nar. simpoziju - mehanizacija gozdnega dela, 1984 36. REBULA, E.: Načrtovanje organizacijsko-tehnološkega podsistema v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, VTOZD za gozdarstvo, Inšt. za gozd. in les. gosp., Ljubljana, 1978 37. REBULA, E.: Prispevek k opredeljevanju optimalne gostote omrežja gozdnih cest, Gozdarski vestnik, 1980, 9, str. 372-397 38. REBULA, E.: Vlačenje ali vožnja pri transportu gozdnih sortimentov, VTOZD za gozd., Inštitut za gozd. in les. gosp., Ljubljana, 1985 39. REMIC, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1978, Inštitut za gozd. in lesn. gosp., Ljubljana, .1979 148 40. PEST AL, E.: Forstaufschliessung morgen-Optimierung und Alternativen, Allgemeine Forstzeitung, 1982, 1, str. 8-11 41. PIST, K.: Einfliisse auf Walderschliessung und Wegegestaltung, Forsttechni- sche lnformationen, 1974, 4, str. 27-30 42. RAGETH, B., BAVIER, G.: Die Bedeutung der Walderschliesung fiir das Berggebiet, Biinder Wald, 1985, 1, str. 6-11 43. SAMSET, I.: Driftsteknisk klassifisering av skogforholdene: Telemark fylke, Telemark fylke, 1955 44. SAMSET, I.: Terrain Classification of Forest Areas in the Greek Mountains, Det Norske Skogfors0ksvesen, Vollebekk, 1967 45. SCHANTZ, W.: Wegebau und Naturschutz bei der Walderschliessung in Bayern, Allgemeine Forstzeitschrift, 1983, 42, str. 1128-1129 46. SCHNYDER, H.:Die Walderschliessung aus der Sicht des F6rsters, Schwei- zerische Zeitschrift fiir Forstwesen, 1982, 1, str. 37-44 47. SCHW AB, P.: Praktizierter Umweltschutz-Landschaftsschonender Forst- strassenbau im Bergwald, Holz-Kurier, 1984, 31, str. 9-13 48. STERGIADIS, G.: Das Forstwegenets in den Bergwaldern Griechelands, Allge- meine Forstzeitung, 1984, 1, str. 17-18 49. * Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, Samoupravna inte- resna skupnost za gozdarstvo Slovenije, Ljubljana, 1975 149 Oxf. 561-015.5 Math.subj.Class. (1980)92A90 rastna funkcija, najboljša aproksimacija, kvadratično programiranje, metoda najmanjših kvadratov CEDILNIK, Anton, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta univerze E. Kardelja v Ljubljani OPTIMALNA APROKSIMACIJA RASTNIH FUNKCIJ Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 28, 1986, 5-16 slov, angl, 4 ref, 2 si, 3 tab V sestavku so izpeljane obstoj, enoličnost in metoda določevanja točkovne rastne funkcije, za katero je vsota kvadratov odklonov od danih podatkov minimalna. Avtorjev izvleček Oxf. 181.65-174.7 Picea abies Karst. rastišče, rastna območja, sušno-vlažnostne različice, sušno rastišče, sveže rastišče, vlažno rastišče, prirastno rastiščne zakonitosti ELERŠEK, Lado, YU, 61000 Ljubljana, \'ečna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo PISKERNIK, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Postojnska 27 VPLIV RASTIŠČA NA VIŠINSKO RAST MLAJŠIH SMREKOVIH NASADOV V SLOVENIJI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 28, 1986, 17-30 slov, nem, 15 ref, 2 graf, 3 tab V Sloveniji smo razčlenili 41 smrekovih nasadov na karbonatni podlagi, ki pripadajo preddinarskemu, dinarskemu, predalpskemu, alpskemu in predpanonskemu obmo- čju rastja. Nasadi so bili stari od devet do petnajst let. Namen raziskav je bilo ugo- tavljanje prirastnorastiščnih zakonitosti pri starosti nasadov od sedem do devet let. Povprečna letna višinska rast tega triletnega obdobja je prikazana po rastlinskih združbah, sušno-vlažnostnih vrstah, različicah in po višinskih pasovih. Višinska rast se povečuje od sušnega proti vlažnemu rastišču ter od višjih pasov proti nižjim. Več tevja (Hacquetia epipactis) na rastišču praviloma pomeni slabšo rast. Po rasti so naj- bolj nehomogeni nasadi, ki pripadajo svežim združbam. Avtorjev izvleček Oxf. 156.5:174/176:187:539(497.12) parkljasta divjad, gozdno drevje, mladje, objedenost, škoda zaradi divjadi, Slovenija (Karavanke), Jugoslavija ACCETTO, Marko, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo VPLIV RASTLINOJEDE DIVJADI NA JEZERSKO-KOKRŠKE GOZDOVE V KARA V ANKAH IN KAMNIŠKIH ALP AH Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 28, 1986, 31-80 slov, nem, 13 ref, 20 graf, 3 tab Po analizi objedenosti gozdnega rastlinstva na trajnih raziskovalnih ploskvah je naj- močneje objedeno mladje bukve, velikega jesena in ostalih listavcev (okoli 700Jo). Nad kritično mejo (30-350Jo) je objedeno gozdno mladje javora, smreke in jelke na rastiščih Piceetov s.lat. v najvišjem višinskem pasu (nad 1300 m n.v.) ter mladje smreke na rastiščih gorskih bukovij (30-350Jo). Zeliščna plast je najmočneje objede- na v višinskem pasu od 1000 do 1300 m n.v. Avtorjev izvleček Oxf. 686.31:383(497.12) naklon terena, relief, način spravila, spravilna razdalja, gostota cest, gozdnatost, naloge gozdnih cest DOBRE, Andrej, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo NARAVNE DANOSTI ZA NAČRTOVANJE IN GRADNJO GOZDNIH CEST V SLOVENIJI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 28, 1986, 81-149 slov, angl, 49 ref, 21 graf, 12 tab, 3 prit Na podlagi podatkov iz popisa gozdov (1980) je bilo proučenih 8 dejavnikov (vrsta kamnin, relief, naklon terena, način spravila, spravilne razdalje idr.), ki vplivajo na načrtovanje in gradnjo gozdnih prometnic, predvsem cest. Dejavniki so analizirani na osnovi dveh vhodov - nadmorske višine in naklona terena - ter prikazani z deležem površin gospodarskih gozdov v Sloveniji. Prikazani so tudi izsledki prouče­ vanj upoštevanja različnih interesov pri načrtovanju gozdnih cest. Podrobno so raz- členjeni negozdarski interesi in sicer po gozdarskih dejavnostih ter lastništvu goz- dov. Avtorjev izvleček