EhizelverlrBiifeprelB кМ O.u КдшшапкпБо^ VeHeg md li>lMlWi<ke odnošaie ■ Japonsko. Podložniiko razmerje namproti Anq-lo-Ame-rikancem, v katero je zašla Turčija, odkar je prekmila odnošaje z Nemčijo, »e ni moglo bolje označiti, kakor г izjavo, • katero |e tMrftki zunanfi minister Saka apremil novi Vsrflk vUde prod veliko narodno sEtRSmrmrTrrniii zavezniki so nsr пађбГЛ! da jim spet Izkažemo uslugo«, tako je rekel. Zedinjene države so 28. decembra vprašale, ako bi hotela Turčija doprinesti k skralia-nju vojne na Daljem vzhodu s tem, da prekine odnošaje z Japonsko. Anglija je zaprosila turško vlado, da bi izpolnila željo Zedi-njenih držav. Na to je turška vlada ustregla predlogu Zedinjenib držav. Aroerišlii opazoraM Izgnani fz Sofije Lizbona, 9' januarja. Časopis »Lisboa« poroča, da so Sovjeti izgnali iz Bolgarije štiri člane ameriške strategične pisarne т Sofiji. Ust poudarja, da sovjetska samovolja v Bolgariji ne pozna več nobenih mej In da bolj-ševlki nočejo dopuščati nobenih zavezniških opazovalcev pri popohk boljševizaclji *•-vozniških držav. Množestvene Hsmrtltve v Atenah tlockholm, 9. j&nuarja. Na trgu nekega predmestja v Atenah, ki je bH očiščen upornikov, so našli morišče, kjer so tolpe »Elas« izvrševale usmrtitve. Ugotovili so že okoli 3000 trupel vojakov in (rivilnih oseb. Večino irtev iz civilnega prebivalstva so le radi te- • ga usmrtili, ker so pripadale političnim strankam, ki nasprotujejo organizaciji Elas. Trupla so bila le pičlo oblečena ter #o imela pogoetom« sledove najgrozovitejšega zlo- etavljanja. Roka Moskve v Orčiji Madrid, 9 januarja. Zunanjepolitični sodelavec madridskega lista >ABC> piše o Chur-chillovem potovanj« v GrOjo, da bi bili revolucionarni nemtfl brez pomena, če ne bi imela vmes svoi« prste Moskva In ne bi jačala hrbta upornikom. Brez pomoči Moskve ne bi bilo možno, da bi zahteval Eam polovico mest v vladi in da bi poetanrljal druge nesramne zahteve. Primer Orčile je ponovno odprl oči vsem« eret«. V listu »Arriba« piše Ment>*l Aznasi, da je šel Churchill v Atene kot »uženj angleškega pomanjkanja ia skrbi. Izjavil je, da hoče prinesti Grkom mir, ta pobožna пашега pa je bila že od pričetka obsojena v neu»P*h- V Grčiji nI sedaj to romantičen upor v elog* P'eteklega stoletja, marveč hoče Meekva • . tem Uporom uresničiti enega svojih najbolj zaželenih cillev. Sestavljena je bila nova grška vlada 9. januarja. Po poročilih iz Aten je bila sestavifsna ▼ sredo zvečer nova grška vlada z generalom Plastirasom kot ministrskim predsednikom. Zunanje ministrstvo je prevzel Soflanopulla Dozdevno ima nova vlada liberalno tendenco in stremi za tem. da obnovi dfž*VAe avtoriteto, kar bo poka v Srednji Hftlifi so Britanci včeraj icvriili n^ai brezuspešnih sunkov v Romagni. Med (eterom Comeehio in iađransko obalo še trajajo hudi boji. Na Ogrskem je hrabra posadka Budim-pe&te odbila silne napade boljševikov. Severno od Donave je sovražnik na fronti ob Granu X modnimi silami prešel v napad. Večinoma so njegovi napadi (*ležali v našem ognju. Pri srditih bojih za zajezitev nekega globljega vdora tik severno od Donave smo po dostlej došlA poročilih sMtrelili 23 sovražnih oklopnjakov. V južnem obmejnem oxemlju Slovaške so boljieviki s krajevno združenimi silami nadaljevali s evojimi napadi zla«ti pri Pukaneu, Plaueneteinu in Lw-cenes«. Omembe vrednih wpehov pfi tem niso imeh. Na Kurlandskem so naše čete severno od Doblenza globoko vdrle v sovražno glavno bojišče. Boji #o tam še v polnem tek«. Severnoameriška bojna letala, ki so včeraj podnevi nadaljevala s svojimi terorističnimi napadi na Za4>»dno Nemčijo in ozemlje ob Rheinu in Mainu, so odvrgli bombe zlasti na notranje obmestje Mannheima in Wormsa. V večernih urah so Britanci zadeli pretežno stanovanjske predele v Hanauu in Neuflu. Sile zračne obrambe so sestrelile 38 anglo- Berli«, 9. januarja. Raslični listi v Angliji In Zedinjenih državah se bavijo vnovič > FOhrerjevim govorom in mora že nekaj pomeniti, če »Daily Herald«, ki je govor dobro pretehtal in premislil, misli, da mora priporočiti Angležem, naj o vsebini govora p#% IfTYb- r&zmMRt*#*. vDatlT aoietr« za potrebno, da svari svoje čitatelje pred napako, da bi mislili, da «o nameni ie teorije Hitlerja pri množici seatkikega naroda zgubili svoj vtis, eU da bi ga kdaj koM zg**ik. Reuterjev pojasnjevalec Robert Lloyd je ie eel6 voljan priznati РЛктегјж novo »Иодо kot najstarejšemu državniku«. On Imenuje glas Adolfa Hitlerja, glas mota, ki »rfz višjega stališč« glede na bof* dneva«, ta # tem %#greb, 9. januarja. Prve dni decembra 1. 1. j# bila v Beograd« zanimiv« slovesnost. Ta dan so Titovi najožji pajdaM pri uničevanju vseh narodno zavednih ljudi — Judje otvo-rlll v Kosmajski ulitel it. 19 svojo sinagogo K otvoritvi einagoge #0 poleg Židov, ki imajo sedaj v Beogradu rasen komunistov glavno besedo, prišli tudi številni predstavniki najbližjih židovskih sodelavcev pri uničevanju krščanske Evrope — komunistov. K tej ju-doveki slovesnosti Ц prišel tudi znani Zid, sedaj podpredsednik AVNOJ-a komunist Mo ia Pijade. Židovski književnik Zak Konbina I* ori otvoritvi imel slovesen nagovor na (brane posluialce. Z vso svojo židovsko '""I?*"®**'® zgovornoeti je v svojem govoru prikazoval, kako veliko so Zidje trpeli za »narodno stvar«. Na koncu pa se je seveda 1 vsem svollm bogatim zakladom hinavskih besed poklonil v imenu židovske občine Titu, komunističnim tolpam in Rdeči armadi Ta otvoritev židovske sinagoge je lepo pokazala, kako se komunisti že od vseh po četkov bratilo z največjimi Iziemalcl nalaga narodnega premoženja — brezvestnimi Judi S tem so naši komunisti na ta način potrdili, da gredo xvetto ta tradicijo komunizma, ka- •meritSkih letel, množtvene itiritnotorne bombnike. Proctor Velikega Londona )# stalno pod našim povračilnim obstrelievanjem. V boiu proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu so naše podmornice v prvih dneh januarja potopile 5 ladij s skupno 36.000 brt kakor tudi pet ruiilcev ijj spremnih vozil. Nek nadaljnji pamik je bil torpediran. Med potopljenimi ladjami je bila tudi neka 11.000 brt velika ladja za prevoz čet. Ta se je potopila pred Cherbourgom. Veliki japonski nspelii T^do, 9. februarja. Smrtni lelalci japonskega zračnega orožja so v vodovjih zapadno od glavnega otoka Filipinov Luzona v petek T večer potopili dva severnoameriška nosilca letal in eno bojno ladjo. Temu poročilu cesarskega glavnega stana se dodaja, da so v četrtek japonski smrtni letalci napadli nek severnoameriški konvoj, ki je pri St. Jos6 na Mindoro hotel Izkladatl. Pri tem je bila potopljena ena severnoameriška prevozna ladja, neika druga in neka petrolejska ladja ita bili poškodovani in zažgani. prizna, da se mora ceniti Fahrer kot zgodovinska osebnost, ki ima svetu nekai povedati in zasluži pažnjo. »Manchester Guardian« ee ne more izogniti ugotovitvi, da bi si komaj mogel predstavljati uspešnejši govor. »New York Time#« pride do spoznanja, Л I« govor pregnal zadnje lluzit« in priporoča, da naj si nihče ne domiSljuje, da se bo ta vojna končala n« lahek način, kakor se tttdi ne more računati na zlom nemške fronte T domovini, revolucijo ali vstajo. Komentar zastopnika »Associated Press« prepričuje, da je postalo narodu Zedinienih držav polagoma jasno, da dokazuje Pahrerjev 90v«r nemško odločnoet, vzdrietl Im м raM do skrajno#**. kor io t« začel Marx, ki 1« bil aam židovsk« krvi. Zftto ni čudno, da to ž« od vseh začetkov imeli Jud|e v komujvietični organizaciil glavno besedo. To nam potrjuie tudi primer sovietsks revolucije, Te revolucije nleo organizirali Rusi, amipak Zld|e. Ce ne bi bilo Zidov, bi ruskega naroda nikdar ne doletela tako strašma neereča komunističnega jarma. V dokaz, da so Zidje pripravljali ruskemu narodu komunistično nesrečo, naj navedemo le dva primera. Da so mogli izvršiti komu-mleti v Rusiji tako številne umore, jih je denarno podpiral ameriški Zid Sli. V trldeseto-rlcl prvih vladajočih sovjetskih komunistov je bilo 29 Zidovi Tudi pri nas so bill od prvih začetkov glavni zavezniki komunietične revolucije ti-dovskt Izžemalcl Komunisti so seveda zvezo z njimi — kakor tudi zvezo s savojcl — skrbno prikrivali, da so mogli pred narodom ohraniti čist obraz. Sedaj pa so tudi naši komunistični zločinci pokazali vso svojo propalo naravo, ko sodelujejo z največjimi narodnimi pijavkami. To so si upsll pokazat! šele sedaj, ko mislijo, da je Beograd za vedno prišel v njihovo oblast. S tem deia njem javnega bratenja z Zidi so se kom* 5. Jakrgang nMI meveda budo prenagMl. MovemsM narod je sedal dobil dokaz za drugo komunistično sodelovanje • tietimi narodnimi sovražniki, proti katerim so ▼ besedah cel6 sami komunisti vodlU borbo >z« nov pravičnejši red«. Komu se ob tem komuaietiič-nem paktiranju ne bi odprle oči? Kje i« t leta pravica, ki se jo komunisti vedno teko eveto oznanjali za svojo stvar? Omembe vreden razglas Titovega vrhovnega poveljstva Zagreb, 9. januarja. Titovo vrhovno po>veti-stvo je Izdalo naslednji razglas: Ce je srbski narod doživel v ozemi№, ki so bila zasedena po Rdeči armadi in narodno osvobodilni vojski, težke čase ia stroge ukrepe, so temu krivi Srbi sami. Ze prei so vedno kazali, da sa cilje, za katerimi gre maršal Tito v sporazumu s sovjetsko vlado, po večini nimajo nikakega razumevanja. Ko je bila Rdeča armada še daleč, so Srbi ▼ zločinski prevzetnosti zgrabili za orožje in ce bojevali skupno z Nemci proti Titovim četam. In sedaij, ko stoji Rdeča airmada na erbsklh tleh, so zaslepljeni kmetje In delavci v napačnem pojmovanju narodne zavesti zopet udarUl z orožjem proti tietlm, ki s« borijo prav za prav edinole za svobodo narodov. Na to moramo dati en sam odgovor: T o zaslepljeno ljudstvo mora biti kaznovano. Kdor se upira ukazom o s v ob o j e v a 1 e e v , tega bomo *ml-č IIL BrezcAzlrno bodo kaznovani prebivalci vael, v katerih bližini se bodo teWiiU napadi na kolone Rdeče armade ail naših čot. Za vsa sabotažna dejanja eo možje, ženske In otroci enako odgovorni Predvsem pa je bilo poskrbljeno za to, da duhovniki Ib nekdanji pripadniki narodne oileirlrake klike n* bodo mogli napravMl nobene nesreče več — ti ne bodo več ščn-vallnarodal Ce torej nasprotna propaganda govori danes o boljieviSklh grozodejstvih v Smede-revu, v okolici Požarevc«, v Boru, Raškl Im Zaječaru. če toži nad strahotnimi dej am# NKVD v Beogradu, vedite, da je to samo pravična kazen za uporno preblvalctvo.« Mar mislijo res, da bi bil glee rdeče svobode pri nas drugačen, kakor Џ v SrbWf Balkan proti boijšertzitra Praga, 9. januarja. GlaeMo V)a*ov4^eveM ^werMkega osvobodilnega g&aaja »VoHa paroda« piše pod naslovom »Balkan proU boljšeTtemu« todl tolei »Šoljševlška agitacija te т preloVlem čaen ipekttllraja na stmpatlije balkanskih narodov, SleetU Srbov In Bol^rov, do RueHe. Sedaj pa, Ito eo balkanski narodi spoiznaU boijševlke Ig lastne Izkušnje, #o se prepričali, da nloM boljševlškl rdeči Imperlallsem alčeear skupnega z meko nac&onalno idwHoglK*. Srbski proetovolfeki korpus, zbran po generalu Nedldu, ee je umskaM Ic SrMje. ▼ gozdovih Srbite so močnejše aksipine sib-skih kmetov, ki se kot zavedni SAi me morejo poravnati z boljševizmom. V Sloveniji pa e e protlboljševiške moftl zbiralo okoli generala Rnpnlka. V Bolgariji nastajajo samoeto^nd nacionalni odredi, b de4ajo v zaledju sovjeteke armade in motl4o redne dobave In zveae. Bolgarska nacionalna vlada je začela z organiziranjem bolgarske osvobodilne vojske pod poved-•tvom polkovnika Ivana Rogozarov«. Govoriti o značaiu vseh teh efl )e še рм-sgodej. Pridctično so vse v bojnem etanjm aH v prvem raavoja ali reorgatriinoHl, toda to je ie dovoM. da lahko rečemo, da se bodo vel ti balkanski narodi kmalu vktjnčUl ▼ skupno fronto borbe proti boljševlomu, kd jo bodo vodili brez kompromisov do končne жтаде nad njkn « lonec poljske begunske vtade Varšava, 9. januarja. Londonska poljska vlada In boljševiški poljski odbor v LtAlinm sta se dokončno skregala. Predsednik lubim« skeqa odbora Berut je prepovedal povratek na Poljsko vsem vsem članom In pomaga-čem poljske londonske vlade ta zraven pristavil, da sploh nima nobenega emlela ved, da bi se obe vladi še naprej razgovarjale. Zato se misli ta boljševiška Imtkar^a akn-Pina enostavno proglasiti la po Meko vlade. Komunistični teror v FranciH Ženeva, 9. januarja. Kakor Izhaja № poročila župana Jaquesa Dalnasa v meeteou Jwe-sey, so oborožene boljševlške tolpe, ki so jim poveljevali rusko govoreči terorleti, napadle mesto, ga oplenile in odpeljale veliko število meščanov kot talce. V vael Fossš se je vršilo hajduško vojskovanje med kmeti in ropajočimi bandltl, ki je trajalo več dni In ie povzročilo zgube na obeh straneh Tudi tukaj lo bili Anglo-Amerikand mirni dalcl tega klanja. Omembe irednf britanski bomenlarjl »Dally Herald"; O Fiihrerjevem govoru bi morali premišljevati Kveiovna sila Anglmge |e bila Mračna prognoza Samner WeH«sa glede britanske bodočnosti Х«п*та, 9. lanuari*. Poloi«4 Anglil« bo ob koncu vo>|n* ianel s ornim Iz lata 1939. malo ■ličnoitl.j* naipiisano v članku bivšega amerikanakeqa državnega podtajnlka v z«-nanjem miniatratm, Sumner Welleaa. Ce hode Velika BrHanija obdržati ivol šhrt|em|»kl ■tandard iz predvojnega бааа, mora latno za 1500 milijonov doUriar več izvoziti kaikor leta 1939. Anglija mora »voj izvoz podvojiti ali pa bo njen iivHanjrfci »tandard znatno padel. Ker pa noban narod po letih pomanjkanja ma bo zadovoljen z znižanim ttan-dardom, ja problem Anglija zalo reeen. Taž-. radi obstoja blokiranih kreditov iteriinga ka bolj komfriieiran«. Maoiionallzem, ki postaja po vem avat* vadno močneiti. bo iMtdaMa red*ciTal kolonialno goapoatvo ki ga t* Anglija nekdaj imala. Uaoda AagW*# ni več odvisna samo od вјапа voA|a. »Rat-notažja Bil«, ki ja bilo od leta 16*. vodeča načelo Anglija, me mora vač zatam6№ nI ena varnosti in bodočnoati Dopoinitav k tem izTa^anjam j« prineslo n»ko Rautarjevo poročilo o ogromnih dolgovih Angliia v višini mnogih milijonov funtov šterlingov, ki fih ima samo v Južni Ameriki. Dobroimetje Argentinija т Angliji se ceni na 60 do 70 milijonov funtov šterlingov. Ob koncu leta 1943. ja znašalo aamo 42 milijonov fantov. Kot siadači npntM to imanujajo BrawMija, Urugvay in Par«. Komunisll w beograjski židovski sinagogi Straa 2. — Iut. 3. КЛИДМУЛМКЕМ Ж O T ж Priprava za sliižho loillleljiie lialt^rije Izobražujejo se prve voditeljice za Weiirmaditshelferinnenkorps - česa se morajo učiti - 0(1 politične do vojaške voditeljice Hilda H. |e dozdaj delovala kot Ringluhre-rin v BOM. Znala je navduševati svoja dekleta in zbuditi pri njih zanimanle za stvar ter le vzqledno vodila njen kroq. Smatramo, da je sposobna, da se nastavi kot voditeljica baterije WehrmachtheUerinnenkoips (pri vojnem zboru pomočnic oborožene sile)«, tako se glasi v oceni, ki jo je dobila Hilda H. od Hitler-Juqenda, ko je bila vpoklicana v vojni zbor pomočnic oborožene sile. Poprej so jo vprašali, dali bi bila pripravljena, postati pomočnica oborožene sile in ker s svojim poklicem kot kontoristinja ni bila popolnoma zadovoljna, je privolila. Seveda ni mislila, da bo tako hitro vpoklicana. Ker pa je v srcu zaključila civilno življenje, ji nista bila pre-težavna ločitev od zunanjih stvari njene dosedanje vsakdanjosti in pričetek popolnoma drugačnega življenja od danes na jutri. Obširna naloga 270 mladih deklet in žena spada ž njo k prvemu letniku za voditeljice pomočnic oborožene sile; stare so od 18 do 45 let. Vse so dozdaj že imele nalogo voditeljice, ene kot voditeljice v Hitler-Jugendi, druge kot voditeljice r Frauenschafti. Pa je le razlika, če se je katera doslej sestajala z dekleti in ženami za določeno služ-bOr kakor pa če je zdaj stalno odgovorna za službo In način življenja kake skupnosti. To občutijo tudi tiste, ki si prizadevajo, postati voditeljice, in zaradi tega se z gorečnostjo trudijo, biti kos obširnim nalogam in enkrat tudi premagati dvom o lastni moči. Gotovo, imajo že mnogo prvih pogojev, večina izmed njih je obiskala učne tečaje za izobrazbo voditeljic. toda tu se vrši sprememba šolanja od politične k vojaški voditeljici. Zategadelj je vojaški pouk na prvem mestu. Ker se bo dalo r uporabo prvo število voditeljic žračnega orožja, se seznanijo te žene in dekleta z vsemi nalogami zračnega orožja, morajo »poznavati službene čine, disciplinsko,kazenski red itd. Svetovnonazorno šolanje, iport, petje in praznovanje so izdaten del izobraževalnega dela. Vojaško bodo voditeljice,- ki bodo uporabljene, pričele z isto službo kakor navadne pomočnice, toda njim I* vrhu tega kol voditeljicam baterij n. pr. že poverjena oskrba žen. Z*l|* lahko izjavijo »Me lahko izjavimo želje, kje bi rade služile,« pripoveduje ena izmed voditeljic, »pri osebju na kopnem, v letališčih ali pa pri protiletalskem topništvu. O posameznih ne-logmh bomo še natančno poučene, da se bomo lahko spoznavale v tem«. Ta mlada žena, po poklicu prav za prav vzgojiteljica v otroškem vrtcu, je prej delovala kot KreisjugendgruppenfUhrerin. Nekoliko let je bila voditeljica delovne službe, potem voditeljica nekega ženskega doma (nrauen Wohnheim) v Ukrajini. Iz ocene učnega letnika izhaja, da je predvidena za višje naloge vodstva, najmanj za vodstvo 270 do 300 deklet. 1% ocen se lahko razvidi, da izidejo iz teh izobraževalnih taborov prvovrstne moči. Marsikatere dekle je sposobno samo kot voditeljica nižje vrste, ta ali ona, ki ni kos učnemu letniku, bo kot voditeljica popolnoma izpadla ter jo bodo uporabili le V»»rlee ind l>r»ich Nrt-Utiiv»tPi«g чпИ KMmffA OnihH Kliirenf^rt VwrlBwlMter: Dr ВгаИ Heit.ltip *wBt hH — RriMMfh H«>rptm«nn Pre^seregUteniuminet- KPK. i/ i7t: kot pomočnico, in zopet druge, ki kažejo posebno epretnost za organiziranje, se dajo na razpolago štabom. Ženike kljub unilormi Dekleta različno mislijo o bodoči službi. So take, ki komaj čakajo na ta čas ter želijo, kakor hitro mogoče biti na kraju službe samem. Druge raje čakajo, in zopet druge, ravno starejše, se edinole boje, da se morda pri mffejših tovarišicah ne bodo mogle uveljaviti. Iz lastne skušnje lahko poroča voditeljica učnega letnika, da so se tekom učnih dni razlike starosti že nekoliko izenačile — ne nazadnje zaradi uniforme, v kateri se čutijo vse enake. Ravno v vojaški službi se izkaže uniforma kot neobhodno potrebna. Ona je zunanji znak discipline in dobrega tovarištva. Da pa ženske vseeno ne bodo popolnoma pod njenim vplivom, za to bodo skrbele te voditeljice, ki zastopajo ženske koristi in ki bodo z zdravim izenačenjem z vojaško službo delovale na to, da si bodo pomočnice oborožene sile vedno tega sveste, da pri vsej vojaški službi in pri vojaških oblikah, ki so nujne posledice vojaške službe, prav za prav le niso ženski vojaki, temveč da ostanejo žene in dekleta. B. N. 125.000 polet proti sovražniku Berlin, 9. januarja. Oddelek bojnih letalcev »Immelmann« je napravil dne 3. januarja pod vodstvom svojega poveljnika, polkovnika Rudla, imetnika najvišjega nemškega odlikovanja za hrabrost, svoj 125.000 polet proti sovražniku. \'a$l osirosirelcl pogodijo zanesljlio Samo v decembru je bilo Izločenih 5600 boljševikov Berlin, 9. januarja. Ko je Ftihrer septembra 1944. ustanovil znak ostrostrelcev, je hotel s tem odlikovati skupino posameznih bojevnikov, ki )e tekom vojne postala vedno važnejša. Posebno v dolgih predelih vzhodne fronte, ki niso izrazilo težišča bojev, nadzorujejo možje z bistrimi očmi in varno roko sovražno fronto in prisilijo s tem boljševiške opazovalce, zglaševalce in izpostavljene sprednje straže k veliki opreznosti. Marsikateri izmed njih je s tem številno uničil stanje več sovražnih stotnij. Med Karpati in velikim lokom Visle je bilo v preteklem mesecu javljenih 1043 posameznih uspehov ostrostrelcev, med temi samo pri neki wiir-temberško badenski diviziji narodnih grena-dirjev 425. V istem času so pogodili ostrostrelci v velikem loku Visle 1580 boljševtkov. Tudi na vzhodnoprus-ki meji so ostrostrelci z 867 uspehi v zadnjih dveh tednih decembra izdatno nadkrilill svoje uspehe v zadnjem tednu novembra. Na memelski fronti so ostrostrelci v zadnjem tednu novembra zadeli 81 boljševikov, v zadnjem tednu decembra pa 234. Na vsej vzhodni fronti so Sovjeti po nemških ostrostrelcih izgubili v decembru 5600 mož nasproti 3300 v novembru. Na]bol|ši oklopnjaki vojne Stockholm, 9. januarja. »Daily Mail« ugotavlja, da so Nemci nadkrilill v zadnjem času zaveznike glede gibčnosti in strelske zmožnosti njihovega orožja. List opozarja na nesporni uspeh na področju bojnih voz. Nemški oklopnjaki so najboljši te vojne. Z njimi se ne morejo kosati najboljši bojni vozovi zaveznikov, Germanov! oklopnjaki. Razen tega uporabljajo Nemci kratek čas nek novi daljnostrelni top. Nadalje je sedaj nemško zračno orožje posebno delavno. Zakaj se ne morejo, tako vprašuje angleški list, britanski bojni vozovi, nikoli meriti z nemškimi? UNRRA le tudi na Baikanu odpovedala Bern, 9. januarja. Pomožna akcija UNRRE na Balkanu je bila popolnoma ponesrečena zadeva, ugotavlja po vesti »Exchange Tele-grapha« kairski dopisnik »News Chronicla«. V Kairu čaka po tej vesti velik štab prostovoljskih pomočnikov, zdravnikov, bolničark in tehničnega osebja deloma že 9 mesecev, da bi jih uporabili. Čeprav vlada na obsežnih področjih Balkana nepredstavljiva stiska in bo v dalmatinskih gorah umrlo n. pr. skoraj 200.000 ljudi od lakote, leže istočasno v Bariju in Egiptu ladje z živili, o katerih ni mogoče reči, kdaj bodo odpremljene v namembne pokrajine. V Bariju so se razbila dvomesečna pogajanja med zastopniki Tita in oblastmi UNRRE, ker je zahtevala UNRRA neomejeno število opazovalcev, dočim je bila Titovi vladi »nepristanska pomožna akcija nezaželena«. Ne glede na to bi bila dopustila le zelo omejeno število opazovalcev, katerim je hotela močno omejiti njihovo akcijsko svobodo. Stockholm, 9 januarja. V območju jugoslovanskega »osvobodilnega odbora« je od časa »osvoboditve" umrlo preko 200.000 ljudi zaradi lakote in mraza, piše londonski »News Chronicle«. Pristanišča so odprte, toda kljub delu organizacije UNRRA ni dospela niti ena ledja v pristanišča. Britanski komentator mora priznat! Stockholm, 9. januarja. Britanski vojaški komentator major Hastings je glasom poročila Londonske poročevalske službe prisiljen naslednje ugotoviti; »Nemški napad bil natančno delo prve vrste. Bil je izvršen z veliko zanesljivostjo zoper najobčutljivejši del ardenske fronte. Zagotovil je skoraj popolno iznenadenje ter je odkril taktične novosti, ki so bile skrajno neprijetne za obrambo. Nemci so našo lastno ofenzivo spravili iz ravnotežia.« Po naročilu žldovstva Ženeva, 9. januarja. Sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu je, kakor poroča »Daily Herald«, objavilo sklep Moskve, ki pravi, da se protižidovsko udejstvovanje kaznuje a smrtjo. Moskva pa da se s tem ne bo zadovoljila, temveč bo skušala uveljaviti ta zakon tudi izven Sovjetske zveze. Sovjetska zveza ne bo mirovala, dokler ne bo povsod na svetu iztrebila antisemitizem. Kasanoviči in pajdaši v Moskvi kakor tudi židje iz Wall-Stretta v New Yorku, tu in tam gonilne sile te vojne, si bodo zaradi tega po njih sufllranega ošabnega Oklepa po-smehljlvomell roke. Zdravi nagon narodov pa jih bo nekega dne uničil tudi v deželah, ki so jih zasužnjili. IDihof smrini pirs / kako le bilo pred rnlm I* (mm ? — jV'apiaal dr. Wo td I ^/ast Ktskunfelegy >J f haza msfT f © Kskunhalas o t> 3) чв a KUimehr Bojišče v budimpeštanskem področju zagovora. Na tisoče ljudi so komunisti ubili po strahotnih mukah, tako da se je krvnik, ki je ubijal s kroqlo, zdel naravnost usmiljen kljub svojemu krvavemu delu. Toda ni je sile na svetu, ki bi moqla izbrisati znamenje mučeniške krvi, ki qa je komunistična revolucija vtisnila slovenski zemlji. Pravica mora priti, da da zadoščenje vsem tistim žrtvam, ki bodo morale morda počakati do sodnjega dne v neznanih kotih naše domovine in grobiščih po neprehodnih gozdovih. Vsako odkrito grobišče nedolžnih žrtev brezbožnega komunizma pa mora ves narod vedno bolj utrjevati v nezlomljivi volji in hotenju, da komunizem popolnoma uničimo, pa če bi kdaj ta dolžnost terjala od nas še tako težke žrtve. Edino na na ta način se bomo ohranili kot narod.« Porazi komunistov na Dolenjskem. Po najnovejših poročilih je bil v zadnjih bojih težko ranjen komandant Cankarjeve brigade. Izvedelo se je, da odvažajo komunisti v smeri proti Žužemberku in preko Krke številne vozove svojih ranjencev. Mnogo jih zaradi ran, dobljenih od topovskih granat, že med potjo pomre. Pokopavajo jih kar ob cesti in po gozdovih. — Kolovodje VII. »korpusa« so odredili zaradi občutnih izgub tolovajskih sil mobilizacijo vseh moških do 60. leta. Prav tako bodo morali v brigade vsi terenci in ranjenci. To nam dovolj prepričevalno dokazuje, kako na psu je. že komunistična drhal. — Pred kratkim se je tudi izvedelo, zakaj tolovaji zadnje čase spet tako kradejo živ'.no. Naredili so namreč s savojskimi komunisti »trgovsko pogodbo«, na podlaqi katere zamenjavajo naropano živino Savojcem za orožje in druq vojaški material. Prvo pošiljko nekaj qlav živine so poslali že pred mesecem. Zdaj se hvalijo, da so zanjo že prejeli obljubljeno orožje. Najnovejša pošiljka,! pa je bila večja. Poslali so več qlav qovejer-. živine. Za to menijo dobiti, kakor se je izrazil nek terenec, nekaj badoljevskega orožja. To je nov dokaz o »osvobojevanju« slovenskega kmeta, ki naj žrtvuje iz hleva zadnji rep, zato da bodo komunisti s tujim orožjem poklali slovenski narod. Zaplemba imovine komunistov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične imovine upornikov: K veder Fa-ni, gospodinje: Satlerja Vladimirja, akad.i Pečjak Alenke, dijakinje: Moravca Dušana, visokošolca; Nemca Franca, šoferja; Kabaja Milana, dijaka — vseh iz Ljubljane. UlJiBI 1№1и1МШ-^1Шт11 Ш SEMll Kuge, lakote, vojske, ognja, potresa varul nas, o Gospodi Tako se zateka ljudstvo k Bogu v lltanljah vseh svetnikov. Po Bltnju in Smartlnu je 1. 16624. razsajala strašna kuna, ki so jo zanesli iz Ogrskega zaradi voj-«k* sprva v Kamnik in okolico, od tam pa sem. Pobrala je kuga mnogo ljudi. osamelega gradiča v St. Petru, od-oallenem kakih 10 minut od Smartina pri Kranju stoji kapela sv. Petra, čigar oltar ima L®,"* u? Žalosten spomin vzbuja ta ta- bla, kjer berei. kako hudo se je godilo ljudem ob času lakote. Po zelo slabi letini 1. 1815. je nastala v naslednjem letu lakota. Stradajočim so kuhali »rumfordsko« juho ter jo delili s korcem, ki q, dandanes hranijo na zidu obešenega v spomin, V tistih težkih časih so ustanovil, nekatere občine javne kuhinje, kjer so pripravljali in delili »rumfordsko župo«, tako imenovano po angleškem lordu Rumfordu, ki jo je iznašel, »Novice« 1. 1847. poročajo o tel luhi, da izda tolikanj, da more maselca ki je veljal za kratcar -režlviti zdravega človeka. 71 «tiri In dvajset ur. Tako juho so pripravljali iz vode, jesiha, krompirja, graha, ječmena in Kruha. S tako juho se je rešilo mnogo ljudi smrti. Drugod spet so mleli lubje In posušeno travo. Tej zmesi so priložili majhne količine moke. Taka prehrana je seveda povzročala razne bolezni, kakor vročinsko bolezen, legar, grižo itd. Smrt je bila edina rešitev. V štirinajstem stoletju, in licer v letih 1315. do 1317. I# vladala v Evropi taka strašna revščina, da preprosti človek nikdar nI videl kruha in si je pripravljal jed iz zmlete brezove skorje In kuhane repe. Ljudje so umirali od lakote, ker tudi lakih jedil niso Imeli Vzrok največilh skrbi In dram člove itva je bila tedaj lakota, V tridesetletni volni j* Nemčija izgubila skoraj tretjino prebivalcev laradi lakote, ker nI bilo kruha, Vvdtke V IraneoaW r«v«luolH so ženske napadle konvent (revolucionarno skupščino) in na ves glas kričale: »Kruha nam dajte!« Današnji kruh je izum industrije, kajti pradavni kruh je bil siv, suh, poln ječmena In ovsa. Naš kruh je redilen, ker vsebuje vitamine, ki so v otrobih. Tako imamo dandanes enoten kruh, glavno hrano težakov in delavcev. V starem Egiptu so jedil kruh zgolj bogataši, dočim je revno ljudstvo nate-pavalo ovsenjak. Mnogi starejši ljudje pri nas na kmetih se takega ovsenega kruha še dobro spominjajo. PIP0ll#0IDRim (MIKA Cink je zelo stara kovina. Iz 4 stoletja pr. Kr. pripoveduje o njej Aristotel, že prej so jo poznali na Kitajskem, dodatek cinka pa se najde tudi v rimskih bakrenih novcih. Cink so pridobivali, ko so bakreno rudo mešali s cinkovo. Iz cinkove rude same pa se dobiva kovina po načinu, ki sta ga odkrita Nemca Henkel in Schwab, Prve cinkarne v Evropi so nastale okrog leta 1730, Dandanes pridobivajo cink po načelu Donyja, ki je leta 1805. spoznal, da se da cink iz rude dobiti z destilacijo, ko rudo zmešajo z zdrobljenim ogljem in segrejejo skoraj do 1000" C, Na Kitajskem sicer niso velika ležišča cinkove rude in vendar so znali Kitajci prej ko v Evropi pridobivati čisto kovino Iz rude. Kitajski cink je prihajal še v 18. stoletju čez Indijo v Evropo. Industrija cinka se je najbolj razvila v Združenih državah Severne Amerike, v Nemčiji In Belgiji, Ameriške države Missouri, Okionama in Kanzas krijejo približno četrtino svetovne potrošnje cinka, največja le žlšča cinkove rude pa imata Avstralija in Mehika, Pri proizvodnji cinka je bila Nemčija pred prvo svetovno vojno tik za Zdru ženiml državami na drugem mestu. Belgija Ima največja ležišča cinkove rude v Liegu Italija pa na Sardiniji, Italiji sledita Španija In Švedska. Leta 1938. je bila svetovna pro dukclja cinka 1,867.000 ton. Od tega je prišlo na Združene države 25%, na Avstralijo 12'/', na Nemčijo ll.S'/f, na ostalo Evropo 16 6"/', na Kanado 9.3%, na Mehiko 9.2'/-, na vse oetale dežWe pa 16.6%. Med sedanjo vojno so nastale pri proizvodnji velike spremembe, ki jih »SOdost-Echo« opisuje takole; Pred vojno je bil delež celinske Evrope pri svetovnem premoženju cipkove rude sicer samo 25%, pri proizvodnji cinka pa okroq 40%. Ko ni bilo več mogoče dobiti cinka iz Belgije in drugih evropskih dežel, PO pa v Ameriki povečali izkoriščanje ležišč cinkove rude in še v večji meri proizvodnjo kovine. Ameriške cinkarne so dosegle letno kapaciteto 1.06 milijona ton in se |e tako med vojno kapaciteta zvišala za okrog 300.000 ton ter s tem dosegla kapaciteto vseh evropskih cinkarn, čeprav Združene države v mirni dobi niso nikdar potrebovale več ko 607.000 ton kovine na leto. Po cenitvi predsednika oddelka za gospodarstvo s kovinami pri U. S. Bureau of Mines bodo Združene države po tej vojni potrebovale letno 550.000 do 750.000 ton cinkove kovine, kar bo spet precej za sedanjo kapaciteto ameriških cinkarn. Ameriška proizvodnja cinka je torej že zdaj in bo tudi po vojni prevelika v primerjavi s potrošnjo in — kar je še bolj važno — z zalogami rud. Ker izdelujejo ameriške cinkarne najfinejšo kovino, kakršne prej v Evropi nikdar nI bilo dovolj, upajo na Izvoz onega dela proizvodnje ki bo doma odveč. Tako bi morali Izvoziti na leto okrog 200 tisoč ton cinka In če se to ne bo posrečilo, bo trwba kapaciteto cinkarn spet znižati. Druga nada pa j* ta, da evropske cinkarn« nekaj časa po vojni ne bodo mogle doseči €vo|e predvojne kapacitet« kt da bodo tako ZdruŽMM «Lri*v« Kako se i^arujemo strele Zelo razširjeno je mnenje, da je bivanje ▼ gozdu med nevihto nevarnejše, kakor na prostem polju. Toda številke o strelah, ki so ubijale ljudi in živali, dokazujejo, da je to mnenje zmotno. — Razen tega je mogoče to zmoto dokazMi tudi z znanstvenimi dognanji. Znani so namreč nešteti primeri, da je treščilo v ljudi, ki so stali med nevihto na prostem polju nekoliko sto metrov od gozda. — Tu bi lahko domnevali, da je bližnji gozd zakrivil nesreče. Številke pa govore, da v gozdove s prillčno enako visokimi drevesi zelo redko udari. Nevarni so gozdovi le tedaj, če imajo posamezna drevesa, ki svojo okolico po višini prekašajo ali pa če so med drevesi nekje večji presledki. Enako je s samotnim človekom, ki stopa po polju. Njegova, čeprav neznatna višina, vendar zadostuje, da poveča električno napetost. Zato pogosto priporočajo, naj se posamezniki ▼ ravnini med nevihto vležejo na tla. Pod nekimi pogoji je bivanje v gozdu med nevihto celd ugodno, kajti blisk udari po večini v drevesni vrh in švigne ob deblu v zemljo, ne da bi škodoval neposredni okolici. V papirnici Dama: »Prosim, dajte mi toaletni papir!« Prodajalec; »Ta trenutek ga nimamo, dobimo ga šele prihodnji teden « Dama: »Tako dolgo ne morem čakati.« Tajnica »Ali imate še zmerom tisto ljubko tajnico, ki ste jI vedno narekovali?« »Da, toda zdaj опч narekuje — iva t« namreč poročila.« iiimmimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmmiiiimiimmiimimiiiiiimimiiii lahko prevzemale večje količine cinkove rude, ki so bile nekdaij evropski industriji cinka na razpolago^ Iz vsega tega se vidi, da se je ameriška Industrija cinka čezmerno razvila ter da se i« Bdaj boji evropek* konkurence т povojni dobi. #1|#ж t — 1 KAIAWXWKIW 10T8 Жгеба, 19. (жтжжтјж W5. Za enakost (Nadaljevanje.) Umikati se s« sicer morali le pred svojimi nekdanjimi tovariši, da jih ne pobijejo. S pomočjo ovaduhov so mnoge dosegli in z groznimi mukami trpinčili do smrti. Le spoznajte že enkrat svoje ovaduhe! Odi so, iirokoustneži, ki vam ob vsakem komunističnem dejanju vedo zagovora ali pojasnila. Se danes lahko opa^mo, če katerega v vasi ubijejo, že vam naslednje jutro dokumentirajo, zakaj so ga. Kako to vedo? Lahkol Saj ga oni obtožijo in zahtevajo, da se jim v mnenju nasprotne odpravi, ker jih „ovirajo" pri delu za „osvobojenje". Vsak naj opazuje, kdo so M ljudje In spoznal bol Delno so ostali še v gozdovih in ti so tvorili jedro Vedno so pričenjali z novimi metodami — a starimi cilji. Saj delajo vendar po načrtih sovjetske zarote. Vedno je treba novih slepil, da ljudi obdrže oziroma, da jih vodijo k še večjemu ekstrMnu in ga ta normalno življenje sploh odtrgajo. Obenem ga usposobijo za razumevanje svoje diktature. Da pa ne bo mnoge motilo, ko se M zlobneži prevrnejo v nove metode, da ne bo kdo verjel, da se njihov sistem „preobrača" hi vedno „zboђša|e*, naj navedem citat Dimitrova-Bolgara, ki vodi vse posle na VII. komunističnem kongree«: „Včasih nas dolžtjo, da se oddaljujemo od komunističnih načel. Kakšna neumnost, kakšna slepota! Mi bi ne biM marksistični ia lenini-stični revolucionarji, niti učenci Marža, Engelsa, Lenina in Stalina, če ne bi biti zmožni spremeniti popolnoma taktike In načina delovanja, kakor nam to narekujejo okoliščine Toda vsi ovinki In vse valovanje naše taktike je usmerjeno proti enemu samemu cilju — svetovni revoluciji." (Rdeče mreže, str 82.) Tam podaja tudi taktiko trojanskega konja. Torej spreminjaM so polagoma komunwti svojo taktiko in jo še danes, da laže slepijo ljudstvo Ostali pa so pri istem cilju svetovne revolucije in nje morlie, diktature ia »trahovanja. Tako čujemo o nasiltv in wnoru, o privti-nem mobillzirasnju, o Izroipanju itd. Naenkrat so stali katoliško in pošteno mi •leči ljudje pred dejstvom — komunizma. Ne delajmo pa si q tem nobenih utvar, ker dane« ti »osvoboditelji« sami priznajo, da so komunisti — pristali gibanja svetovne komunistične revolucije. Po njih izrekih m po njib sadu jfti poznamo. Ob tem naj pripominjam in opozarjam vse one. ki so netdal verjeti njih sle-pilom, da spoznajo in vedo danes s kom imajo opravka. Vsaka hinavščina pe ja danes odveč Ljudje vedo, kako jih znajo slepariti in jim obljubljati, danes pa o vsem molče. Govore namreč še o svobodi, o enakosti. Gotovo menijo o svoji svoibodi, ne o ljudski, da bodo sami lahko грраИ in jim bo dovoljeno vsake vrste zločinstvo. Obetarjo si vladsko moč. Vemo pa, da se Vz ie prestanih izkušenj lahke odpdvemo vabljivim obljubam. Skušajmo •i komunizem in njega diktaturo staviti pred oči. Na zunaj se izraža, da je komunizem neke vrste socializem, ki hoče na prevraten način, potom revolucije uničiti ves do sedanji družabni red, uničiti krščansko kul turo in iztrebiti vero v Boga. Torej hoče iz današnjega življenja uničiti vse dosedanje in ustvariti novo Očividno vrzimo proč vse dosedanje in se podajmo na stopnjo ruskega tlačana - kolhoznika. Moramo pa uničiti vse dosedanje in istočasno ustvariti novo. Komunisti si predstavljajo uničiti enako z ustvariti. Vemo pa, da to nikakor ne drži Seveda tolmačijo tako, ker oni uničujejo. Oni hočejo na ruševinah dosedanjega ustvariti diktaturo proletariata. Razum nam pove, da je lahko uničevati, a teže ustvariti, da je bolje popravljati n. pr. stavbo, kakor porušiti do tal in potem pričeti z nova z zidanjem. Vemo tudi,; Lahko je streti uro, a težko je uro narediti ali en človek lahko zvali kamen v vodo, ki ga deset ne more izvleči. Lahko je človeško naravo pokvariti, ker je že nagnjena k slabemu in ustveuritl red ubojev, ropov in požigov, teže pa je vse to zgraditi in prinesti red, ki bo človeštvo osrečil in podal boljše živ- Ijenjske pogoje kot so bili dosedanji. Na tak način z uničevanjem, to je vsakomur jasno, ne bomo prišli k napredku, temveč ravno obratno. Tudi dobrin življenja se nam ni treba veseliti, ko vidimo koliko smo torej kot ljudje v tej usmeritvi vredni. S čim mami komunizem ljudi? Komunizem mami ljudi z zrni resnice, ki jih ta zmota nosi v sebi, in pa z varljivimi obeti, ki jih oznanja. Ce pa gremo tem obljubam do dna; »poznamo njih zmoto in njUi končni namen, ki je, kakor pravi Dimitrov, vedno isti Iz-Izkušnja nas uči, kamor je prišel komunizem, je povzročil nezadovoljstvo in revolucijo. V revoluciji pa je besnel in podivjal proti vladajočim, proti cerkvi in njenim ustanovam in vsem treznomislečim ljudem Dovolj imamo zgledov za to že pri nas doma na Gorenjskem in v Sloveniji sploh, v Rusiji, Španiji, Mehiki. Vsepovsod delajo z istimi metodami in pod istimi načrti. Uničevali so javne domove, rušili železnice, ceste, mostove, požiqaIi narodne in prosvetne domove, morili ljudi, jih onečaščali ter trpinčili. Ali ni dovolj zgledov širom domovine, sai beležimo samo na Dolenjskem 30.000 umorjenih. (Dalje prihodnfič.) Omejilev prometa s priporočenimi in irednostnimi pismi Uredbe državne pošte so stopile v veljavo - Nov! predpisi za priporočena pisma v zadnjem času se je pri koristrnkih pošte razširila pomotna domneva, da pridejo priporočena in vrednostna oisma hitreje do namembnega kraja kakor navadna pisma. Zato so bila pošti kot priporočena ali z navedbo vrednosti predana tudi pisma s čisto osebnimi obvestili. Posledica tega je bila, da je v taki meri liki 1 a vina naraslo število priporočenih in vrednostnih pošiljk, da je bilo s tem ogroženo tako redno prevažanje in obravnavanje teh pošiljk kakor tttdi zlasW navadnih pisemskih pošiljk Da pridejo nepriporočene dopisnice in ne-priporočena pisma, ki so normalna sredstva poštnega obveščanja, zopet do svoje pravice in da se pospeši njih pošiljanje, je Reichsminister s takojšnjo veljavo omejil število za priporočeno predajo dopuščenih dopisnic, pisem in vrednostnih pisem načelno na % one količine priporočenih pošiljk, "ki je bila predana pošti julija 1944. leta. Posamezna pošiljka nadalje ne sme tehtati več ko 100 g in ne sme prekoračiti sledečih najvišjih mer; v pravokotni obliki dolžina, širina in visokost skupaj 50 cm, največja dolžina vsekakor ne več ko 30 cm, v zvitkih dolžina in dvojni premer skupno 60 cm, dolžina pa ne nad 50 cm. Da se pa mimo tega omogoči vsakemu rojaku, zlasti vsakemu trgovcu, priporočena predaja takih pisem, ki so v resnici potrebna posebne zaščite med pošiljanjem, bodo pošte tudi preko številčno določenega kontin- nostne pošiljk* ob uvaževanju zgoraj navedenih najvišjih mer do teže 500 g za vsako pošiljko, ki bodo pri okencu aH po okolno stih tudi v poštni uradni sobi predložene odprte In vsebovale listine, vrednostne papirje ali kaj sličnega. Po vpogledu mora predajalec zapreti pismo pred očmi uradnika. Prizadete pa niso pošiljke oblasti. uradnih mest NSDAP ter njenih pododdelkov in priključenih skupin, notarjev, bank. kreditnih zavodov, zavarovalnic, priznanih oboroževalnih obratov in odpošiljateljev posebej označenih matric in brzojavnih pisem uredništvom časopisov in časnikov ter po -liljke na vse te; take pošiljke so brez številčne omejitve dopustne do teže 500 g in z doslej po poštnem redu določenimi najvišjimi merami. Pričakuje se, da bodo koristniki pošte po kazali razumevanje za ta, za pospešitev pi-. semskega prometa neobhodno potrebni ukrep in da bodo sami pošiljali samo take pošiljke priporočeno ali z navedbo vrednosti, ki tako pošiljanje po svoji vrednosti tudi v resnici opravičujejo Potem se ta omejitev skoraj ne bo občutila. Male gospodarske novice Set nizozemske emigrantske vlad* je ro svojem obisku Maastrichta izjavil, da je prehrana v po zaveznikih zasedeni Nizozemski slabša, kakor pa je po slabih vesteh mogel pričakovati. Švedska namerava uvoziti Iz Švice 3000 ton jabolk. Ker so jabolka za širše sloje predraga, bo držarva doiplačkla za vsak kilogram jabotk SO stotink, v celoti torej 1.5 milijona kron. V BrazUi{l so zaradi pomanjkanja kuriva in gonilnih snovi narasle transportne težave Primanjkuje tudi železniškega materiala. Vrhovni brazilski gospodarski svet e« t* izrekel proti premestitvi industrijskih pođletll In proti Izvozu kapMala v inozemstvo. List »Liberation«, ki izhaja v Sev. Afriki je objavii razpravo o kolebanjv kupne moči franka. List pravi, da se je na splošno življenje v Sev. Afriki podražilo za 50 odstokov Pospeševanje severno ameriške zunanft trgovine mora lm»li ta cilj, da se v povojni dobi dvigne vrednost ameriškega izvoza od 2 na 10 milijard dolarjev Tako se poudarja v poročilu posebne komisije za severnoameriško trgovino. Sele tako zvišan izvoz more zagotoviti vsem 60 milijonom ameriških delavcev zaposlitev. Avstralski ministrski predsednik Forbes je opozoril na ogroženo oskrbo Avstralije s premogom Številna industrijska podjetja bodo morala ustaviti svoje obratovanje, če se ne bo moglo uvoziti zadostno premoga. Pred kratkim je govoril Roosevelt pred kongresom o nalogah UNRRA (United Naticmal Relief and Rehabilitation Administration). Med drugim je Roosevelt naglasil, da ne bo UNRRA vseh po zaveznikih zasedenih dežel podpirala z živili in oblekami. Te dežel* morajo same sikrbeti, da krijejo vsaj 90 odstotkov svoje potrebe na živilih in obleki. UNRRA bo gledala le na to, da premaga kritične pojave pomanjkanja določenih potrebščin v nekaterih dmželah. Brez programa UNRRA-e bi se bilo treba bati, da bi razsajale na velikih ozemIMh lakota in kuga in da bi na mililone liudi umarlo. Kaj takšnega pa bi ogrožalo zmago zaveznikov. Neposredno bo razdeljevala UNRRA blago eamo, če bi jo k temu pozvale vojaške zavezni&ke oblasti ali pa vlar dotičnih dežel. Prwve Ttf'-o začele. Muzije z UNRRA so torej končane. Vsakemu |e jasno, da se je pričela в pojavom nemških tehničnih iznajdb, od katerih do sedaj poznamo »VI« in >V 2«, popolnoma nova doba v zgodovini človeštva in de stojimo n&sproti problemom, na kater* prej* nihče ni pomislil, stoji v nekem članku londonskega »Catholic Herald«. Auf (eden Nagel kom m* es on I Jedei Ausloll eines GOterwogen* gel* heute ouf Kosten der Frontversorguno. Es ist desholb Pflicht jede; Verfrach-ters. Beschodigungen уол Gifterwagen mil оНеп Miiteln zu verhindefn Merl^ Dir dorum oudi tolgende Punlttei 13. Vermeide Dberlostwng d« Wagens, einseitige V«rteiiung der Last, Beschadigvng de« Wagenbodertt, gewoUsoroes DRnen der Teren wsw.l 14. Sichere die L^ung gegemV##-schiebung wdhrend def PohML lege tpewige Gutor dwrd) Einbotften OW5 AbWNwk (mN Profe die Wogen v Of den Betoden ouf EignungI Nw def Ladesdtoener wettt dS« Wogen anj W*r der UMtb r Лтг h lift iu55ctin''i-J':n. fommelft In'mcr wlcdeMcZemT" I Mi)J ljubl sin зовшг rawan, Oberereiieclier, Џ T cveto'l ml«-•ioeti, War Sehi Ћ h*. ped^l din> I norenbr* 1944.1. na vzhcAin; fronti. — N»j mu bo Uhk« tujn zemlja! — Priporočamo fa v blae ipnmtm in volitev. Lmplma <# МигМа M Uttal). dne 9. januarja 1в4К, •alvjoM оа» Martin Tewetr T Itnaun »»ah »orodnikov. ♦ V globoki ialoatl JhvIJbiihi. da Je na* predobri sin brat, »trle. »rak In nefak (■}г«пв<Ивг, abiturleiit padel iki '.apednl fronti, dne 28. novem-br» №44 . »ur 22 let. — КнЈ . •alnjoia rodbina ealokarjevn In sorodniki. Xahvala VsMii norodnlkMn, prljat(>l.|pii n znaii' em. kl •(« CuvntvoTHli •• nuini i>h Mnrtl пжА#к» пвр<|-74hn«*i» noprr/j«, (Vet*. ' d««!« prsrlfle. utrle«. go^pndK АЖвмшлшА жажхжжА, ирокоЈлпгл. ki Je umrl v TB. letu larMll ga apremill т tako Ir-■■•m »tmvllu na njegovi radnji (>ch. Anna por Mlakar nh* vnuki, vnnkinj«. pravnnV on^-alo rtorodBtTo. AMTLITHE BEKANNTMACHUNGEN I KiiNvebeabe hi ()«r T1. Kiitei-lunSHperiodr. In der 71. Zutpi-lunireDeriode Betaniien je WJ.o Gr. KUee attf die ilber 62.1 Gramm lautenden Kitucabechnitte rur .^bgnhe. Wetter berechtieo* die .\bechmtte % 1 der Grunrlkarten 7t fowif die Abechnitte W 1 rter Wochenkarten filr aiWiindkrhp Xivilarbeiter 71 »lun Beziii!« von je 62,5 Gramm KSee. Dieee Ab-•chnitte eiiid meiteiM der Ver-teiler wie KSeeabfKAmtte abzn-rechiwn. Klasrenfurt. den 30. De-member 1944 LnndBeeriiahrmiK«-amt KHrMtem. OS.SOOt GUMIeh&M der Kiu'keralMclniltte. Die Gflitlirkeit«daii»r der Ziicker-alHwhRitte 70 (fUr 71 nnd 72) auf HSmtliohe« Grundkarten 70 wird bi« 1ИШ Ablaii' der 71 Zutei-lummperiode (4. Februar 194Д) verlHneert. Demnach kann «uf die erwKhnten Abechnitte Ziirkpr big Tium 4. Februar ]1МЛ brnozen werden. Klaeenfurt. den Ж) De-zeniber 104!) LandeeernMtirumn«-amt KBrnten. (25.807) I Warenabtfuhe aul BrolabM'linltte. In der 71 KiitellunKKDeriode (8. JHnner bi« 4. Februar ID'l.'i) werden die auf 500 Gramm Brot oder 376 Gramm Mehl lautenden AtMielinitte O nnd D der Grnnd-karten flir Nornialvepliraucber tlber e Jabre »owie der Orund-karteH Mr Teilftelbetvemorin-r liber e Jail re nur in Iloirifrn-erjeueniexen eimretUet. Dcmtlei-ohen dttrfen auf die Atxtphnitte A fi (72) der Reichebrotkarten filr SelbetvereorKer. welche flber 1000 Gramm Brot od. TOO Oranim Mehl leuten. n»r ftoeeen-, »cht jedoeh Wei%enprzeoeiii*«ee ab-zegphen werdee Von den Wocbpnkarten fUr i»4i«Iiindi«elie Zivilarbeiter berechtureTi eiimt-liclie BrotabHcbnitte imjt zum Bczuire TOn Roeeenera-'UJrniewn. dairesen werden die Atwclinltte W 2 W le d«r .\Z-Karten mtt ie 300 Gramm Weizenbrot oder 325 Gramm WeieenmeW ein-eel3«t. Die .4.t)ecbiiitte W 7. W 12 und W 17 der A% Karten dtlrfon tn der 71. Zuteilungm peri ode niclit mit Weiien4)rot bzw. Weizenmohl beliefert werden. Kleft.. 2W. De/.. TjandewcrniihruneRamt Kllmten. Zmhv&im Vrnem, ki ite na кнкг^и kt>! naOlii JMX^uvntVovaU z nami o) (rngl^ni smrti пнА#ка ljuhl.io пл|Г&. nepocabnf'Ka moiu, рп' dohrega atka. sina. ftrica. ivmkn III r.eta, gmip^a И1ЖЖОТА BUSA. vodje Klavnega zawtoprntva lavH roTaliiice. м tem potom najlcpftc ;.Hhv«lJujemo. — Poaehno zh-hvalo Izrpkamo upravi bolnlA* nice Gallenfels. улет darova!-. mil vencev In Лоркоу. sprem ^tvu na aMidiiJI pot) g* iupnikii Bevku m poeleiliijt 6Мкит1п\ ii) vnem. ki Mte iiatmeno ali pi meno lamxill wvoje нојиПје. • krena hvalw! Kralnbnrg. dne 2. јлп 1!МГ» Đrntine: T " 1 ut. T#a^^)r#f tn Л \ KeNtPllxrhrinp filr Pntrehmte I Krlftehmilrh fUr Inhaltvr Ton I Woflienkarlpn fUr eiwianrtlnclip I Zivilnrbeitpr. Ab dor Tl. Zn- I ti>ilmimiDerio(ie (8 .Wnner 1015) i wird an Inhaber von Woclien-karten fUr anelSncHeche Kivil-arbeiter »Iciohzeitiit mit dem Ilaiwlialteanewei« filr entralvmtc Kri«chmilrfi eiii eleoner Bemtelt-NChrin filr entrahmte FrtechmiU'l' aimregeben. welclier von A% Kartp-n-liibabcrn in d»'r fttr die Abitabe von HeetpHmchpinen vor-ue«fhen«ii Krint bei eim-m KVin vert oiler abzniieben let. Dim bi«-lieriife Regplung. won a oh von .\/-Karten-Iiihabern pnlrahmto Frieohmilch unti-r VerwendunK dp# At)eehnltt<>« \V S der A/.-Karten vormibe«t.ellen war. tritt daher ab iW 11. Xtiteilunw oeriode aiiQer Kraft. KlaKPnfurt. den SO. Dezember W44. Land«#-ernHlininimamt KKrnten ROD M ХоШ ■ kuriščem м perilo all №o-vlno, 1001, Mlo dobro obranjea, Џ мргоОај. • »eeloT т Ж B.. Xrate-Тми#. •teđUnlk аа vrnULatl, ■ dvema plo-Uama, prodam aU tadl Mmenjam. Oajeohek Johana, Xrainbnf, Oal-lenlelientraSe 19. 4640-6 K u M Жпр1ш *• dobro olmmjM otroški športni TocUak ali daai v ■»nuno plkM. - HaalOT т Ж. B., Krbf. 4вОв-Т Kupim otročji športni ▼ocliek, M bi bil *# dobro ohnuijša. - Vonnd-а» upravo K. B., Xraabnrv, pod št. 4в08-Т. Kupim ndomatoae шипМко ffrlleo, iatotako kupim večjo mnošino rde-6»gm rlboaa, najraje večje grmič* B. Rhiikub, alalar. Krainbnrg. 4909-7 Oramofoa a ploščaaal kupim • Ponudbe na X. Bote. Kralnburf, pod št. 4в4«-7. M B M MALI OGLASI SLUŽBO DOBI v dobro m#šć#n#ko hišo v Xralu-burgu sprejmem pošteno in pridno dekle, u roepodlnjek* dele. - Vo-nndbe Ж nulovom ne »Karewanken Bote«, Xraluliarf. М1Б 1 Iiurjen« prodajalka, kl Je vešAa ndl pUarulšklh del. ee iprejme. -Plimene ponndbe aa X. B.. Xrbg . pod »Takoj« tt. 4107-1. Rabljen 6m plašč menjam жа drugega, malo manjšega, »v. ga tndl prodam. - O. M.. Wart M7, Xraln-burg. WM-15 Brejo telloo # meeoer) lamenjam la prašiča и rejo — e»e»t. Jo pra-dam. - Niuilov pri K. B-. Kraiii-buric, pod 4в^ЈК-1б. Moško obleko. lukcr t-udi l«neki mim#k pl»ie m#. „Jam ma moško ali »eneko kolo. . Nalov » X. B Xralnlmrg, ШО-П Ки1вгн K(wpa bi nU hoteln prortntl ali MnifnjRtl etaro perilo la do. jeačka, pleollčke n povoje ter drugo? - 1'lačem P" df«ovorJenl cnnl. Xrinlov pri K B.. KrHinbiirg, poo . 1. «.brwj.m,M4B. aU poanaj. *"«- •obno atanoM-j« • *<Л1пјо in pri. tlklinami. Morda bo tndl dvomimo, pukatirano atanovanje zampo. lago. - Fonndb« pod »Mirna itnm-ka« aa Ж. Mrbg. 4tilS.aa optik Johann Boblabnig, Domaohal«, rodno poalnja. . Oddelek u popra^ WU aparatov k vaeb optičnih tn-atnunantov. 11881-33 VRRMISCHTBS TagUoh kommen dio Beechwerdan, d&ti BrauM-Federn aeltan wmdao. Dmam pfleg# wmI baMf rt* Шп, die RtwttM. and C#to4M& Вмшм ft 0<4 iHiitnhn. ШШ Nioht wanigar nehtnen, ab ate O«-brauchRsnweiMiag vornchreibt! #*-natugen. Formamtnt, Kaban gtbi ## hente zwar s«lt«ner, abar đo«b tn unvemiindertcr OOt«. Die jader Packiing aiifRedruoM* Mhid«Ktdo«ii blldet die Gnmdiage tttr dta Wirfc-eainlMlt. Wenlgar nahmeo ht«e« apa-ren am felnoheB Med*! - SAUDK Л ole, локАМЖ A. wturmG, BerHn. ШВ »LedeunimeM WW uUtofceBdHi Ш- tsen- M. lelKweit iiur beacbrlhikt ereeu^ warden. Selen Me mp—k*' nea Quantum bat еоИе Wirkaam* kett. k, Aimtbekon erhmtUob. — Kraeueui*! »Srhtib«rt«>A|x>thebe. Wlen , XII/83. Gieretergaeee B. 1818 BetttedeMt gemn ВежмваеМп Ne- ferbaA Axt ChriffH MMML, embH., Chaw i'Wbld (!»•), gmo Aakaof von Brlelmaekea, eventuetl ttuch tH)eriiahcne ашп kommleeioiui-weiflen Vwlniaf zum voo Ihnen var-laiWften Prela. - Joh. ВВ«4наек, It a Wlen BO, Wledner HaiiptatmOe *4. 73* »20 J*hr* WuitanrotU Zohiitauxeii-d* Famllien verdanken WUnteiirot Ihr Ete«nb«ini, vWI* tauMiid« Oat-пШгкАГ »paraii bet WQatcnr*« mit clii VeitnU«en miUeia %w»rbri*( oder VermOgoiiHbuiih. Zuhlrolirtier н1а id den Frlndi^tmjahren Wild dto N>u«bm-hlUiiM vun Ba«apttrbclef*n SpHrbriefnii «nrmUeen*bUclie»ii Pi'iuipnkt« kontriilo« voo d*r ttKc-al»n und ■rltllteii И*1|мр#гк#жл« dei Out mark O. d F. WUalrurot, H«l*-hui». BeraluiiKwtelle K1»K#nfun DomcMM (. M M-M. Ш OISUNDER LIMN OAS IST NICHT NW KWO SONDIRN AUCM VOR AMSeiTZUWe HK )H>t STdOIRUN« MR Ul STUNO. MSHAll I9f и WICHTIO, AW AllIS 2W ACHTIN, WAI 0(SO*4-0(Rlt LIIIN FCNtDCRI DARMOl WIEN