Obzor Zdr N 1997; 31: 105-13 105 VREDNOTENJE DELOVNE USPEŠNOSTI MEDICINSKIH SESTER THE EVALUATION OF WORK PERFORMANCE OF NURSES Marija Zaletel UDK/UDC 616-083:614.253.52 DESKRIPTORJI: nega bolnika; kvaliteta zdravstvene oskrbe; sestre medicinske Izvleček -Raziskaaa o vrednotenuu delovne uspešnosti je bila izvedena ob izdelavi magistrskega dela. Z njo naj bi spoznali, kakšen odnos imajo medicinske sestre do svojega poklica, kakšen se jim zdi odnos drugih zdravstvenih delavcev, njihovih varovancev in bolnikov do njihovega dela, zlasti pa, kako so plačane za svoje delo, ali poznajo kriterije za vrednotenee dela, in kako so s plačami zadovoljn.. Raziskava je potrdila, da se je večina medicinskih sester odločlla za svoj pokiic iz človekoljubnih razlogov. Medicinskim sestram veliko pomenijo nematerialne spodbude, kot zadovoljstvo bolnikov, dobri medsebojni odnosi med zdravstvenim osebjem, samostojno delo, priljubljenost, možnost dodatnega izobraževanja, napredovanja in tudi to, da so z njimi zadovoljni njihovi neposredni vodje. Čeprav osebni dohodki niso najpomembnejši motiv, ki medicinske sestre vodi pri opravljanuu njihovega dela, pa z njimi niso zadovoljn.. Sistem delitve plač pozna prek 50 % anketiranih. Zavedajo se pomena vrednotenja delovne uspešnosti, vendar ugotavljajo, da ga, tako kot vodoravnega napredovanja, v marsikaterem zdravstvenem zavodu ne izvajajo. Uvod Družbenoekonomski položaj medicinskih sester spremljam že več kot dvajset let. Ves ta čas so plače medicinskih sester nižje kot pri delavcih z isto stopnjo izobrazbe v gospodarskih družbah in marsikje v negospodarstvu. To je v pretežni meri posledica nesorazmerja med dobro organizirano zdravstveno dejavnostjo, ki ima visoko strokovne kadre, razmeroma dobro opremljenost in raven zdravstvenih storitev, ki je primerljiv tudi z razvito zahodno Evropo, ter na drugi strani močno omejena finančna sredstva. Vse to se odraža v višini plač, ki so omejene že na ravni družbe zaradi znanih ekonomskih razmer, pa tudi znotraj samega zdravstva. Tu prihaja do problemov, ker so vsi izvajalci ne glede na stopnjo izobrazbe premalo ovrednoteni glede na dolgotrajno in zahtevno izobraževanje, na visoko stopnjo samostojnosti in odgovornosti, zlasti zdrav- DESCRIPTORS: nursing care; quality oj health care; nurses Abstract - The research in work efficiency was carried out in the Jrames of author's MA thesis. lts purpose was to ascertain the attitude of nurses to their proJession, their opinion about the attitude of other health workers, their clients and patienss to their work, and, above alt, their opinion about the pay they receive, their Jamiliariti with the criteria for the evaluaiion oj work, and their satisJaction with their incomes. The Jindings oj the research conJirmed the Jact that the majortty oj nurses decided for the proJession from humanitarian reasons. Rewards oj non-material nature, Jor example satisJaction oj patients, posiiive interpersonll relationships among health workers, independenyy at work, popularity, possibility oj additional education and promotion, and their immediate superiors satisJaction with theirwork, mean a lot to nurses. Although the income is not the most important motive leading nurses in their work, they are not satisJied with it. Above 50 % oj the employed are Jamiliar with the system oj income distribution. They are aware oJthe importance oJthe evaluaiion oJwork efficiency; however, they state that in many health instituiion,, horizontal promotion is not carried out. nikov, in tudi zaradi posebnih pogojev dela, ki jih narekuje potreba po nudenju neprekinjenega zdravstvenega varstva. In ker verjetno skoraj nihče ni primerno plačan, nastajajo trenja tudi med osebjem z določeno izobrazbo oziroma bolj ali manj osveščenim in sindikalno organiziranim osebjem z različno stopnjo izobrazbe. Zdravniki so organizirali svoj sindikat, imajo pravno veljavno Zdravniško zbornico, ki se med drugim bojuje tudi za boljši materialni položaj zdravnikov in zobozdravnikov. Ekonomska moč medicinskih sester je šibkejša, imajo nižjo izobrazbo in so zato manj samozavestne in zahtevne pri uveljavljanju svojih zahtev. Hromijih tudi velika solidarnost z zdravniki, ki je mnogokrat enostranska in je posledica tradicionalne podrejenosti, ki izhaja iz hierarhičnega odnosa. Zato so zdravniki pri uveljavljanju svojih zahtev v boljšem položaju. Mag. Marija Zalete,, višja medicinska sestra, dipl. org. dela, Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 106 ObzorZdrN1997;31 Ker so finančna sredstva omejena, gre to marsikdaj na račun drugega osebja, zaposlenega v zdravstvenih zavodih. Tako so medicinske sestre v slabšem položaju kot delavci z enako stopnjo izobrazbe v gospodarstvu. Tam je namreč mnogo manjša razlika med delavci z visoko in delavci z višjo stopnjo izobrazbe. Vse to me je vodilo k odločitvi, da se poglobim v vrednotenje dela medicinskih sester, zlasti njihove delovne uspešnosti. Izvedla sem raziskavo, s pomočjo katere sem hotela spoznati, kakšen odnos imajo medicinske sestre do svojega poklica, kakšen se jim zdi odnos drugih zdravstvenih delavcev, njihovih varovancev in bolnikov do njihovega dela, zlasti pa, kako so za svoje delo plačane; ali poznajo kriterije za vrednotenje dela, in kako so s plačami zadovoljne. Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali so za medicinske sestre pomembnejše materialne ali nematerialne spobude za dobro opravljeno delo. Prepričana sem, da se medicinske sestre zavedajo svojega osnovnega poslanstva, ki je v tem, da nesebično pomagajo ljudem v stiski. To je pomembnejše od zahtev za izenačitev družbenoekonoMskega položaja z delavci, ki opravljajo podobna opravila v gospodarstvu. Se pa sodobne medicinske sestre razlikujejo od sester in negovalk, ki so v preteklosti izražale slepo pokorščino zdravnikom. Raziskava je med drugim dokazala, da jih zelo moti hierarhični odnos med njimi. Moj namen je tudi bil, ugotoviti, kako se v javnih zavodih s področja zdravstva izvajajo določila kolektivnih pogodb, še zlasti pri izvajanju določil o vodoravnem napredovanju in plačilu delovne uspešnosti medicinskih sester. K izdelavi te naloge in izvedbi raziskave meje vodila predvsem želja, da bi poudarila pomen delovne uspešnosti in njeno motivacijsko vlogo ter vpliv na kakovostno delo medicinskih sester. Pomen ugotavljanja delovne uspešnosti je poudarjen zlasti zato, ker menim, da bi pri tem kazalcu lahko upoštevali mnoge specifičnosti tega poklica in nagradili kakovostno delo, kije izredno pomembno pri delu z bolnimi, poškodovanimi in zdravimi varovanci. Raziskava O vrednotenju delovne uspešnosti Odločila sem se za raziskovalni postopek s pomočjo anketnega vprašalnika. Z njim sem želela spoznati odnos medicinskih sester do njihovega poklica, njihovo oceno ugleda svojega poklica in še zlasti mnenja, stališča in dejstva v zvezi z ugotavljanjem gibljivega dela plač medicinskih sester. V obstoječi literaturi nisem zasledila podobnih raziskav. Vprašalnik sem posredovala 180 medicinskim sestram. Razdelila sem ga s pomočjo slušateljic ene izmed oblik strokovnega izpopolnjevanja, ki ga organiziramo na Visoki šoli za zdravstvo ter izrednih študentk fakultetnega študija smerÍ zdravstvena vzgoja. Te medicinske sestre so iz vseh delov Slovenije in opravljajo različna opravila. Vsaka od njih je posredovala vprašalnik še trem sodelavkam. Predvidene teze Preden sem se odločila za raziskavo, sem postavila teze, ki sem jih poskušala potrditi: 1. Večina medicinskih sester se je odločila za svoj bodoči poklic predvsem iz človekoljubnih nagibov. 2. Čeprav njihov poklic ni tako cenjen, kot bi želele ali celo zaslužile, bi se velika večina medicinskih sester zanj ponovno odločila. 3. Med nematerialnimi spodbudami je najpomembnejše samostojno delo. 4. Veliko jim pomenijo tudi pohvale in spoštovanje sodelavcev in bolnikov. 5. Medicinske sestre zelo moti hierarhični odnos med zdravniki in njimi. Večina ga ocenjuje za zastarelega. 6. Čeprav osebni dohodki niso najpomembnejši motiv, ki medicinske sestre vodi pri opravljanju njihovega dela, pa z njimi niso zadovoljne. 7. S sistemom delitve plač so slabo seznanjene, tako tudi s sistemom vodoravnega napredovanja in z ocenjevanjem delovne uspešnosti. Za izvedbo pisne ankete sem pripravila vprašalnik, ki je razdeljen na dva dela. V prvem delu so splošna vprašanja, ki vprašujejo po starosti anketirank(cev), spolu, delovni dobi, delovnih opravilih, delovnem področju in zavodu, kjer so zaposlene. Drugi del vprašalnika je obsežnejši. Sestavljajo ga trditve, ki jih potrjuje ali zavrača različno število odgovorov. Po vsebinski plati obsega drugi del vprašalnika tri sklope: - pričakovanja medicinskih sester v zvezi z njihovim poklicem, - nematerialne spodbude za zadovoljstvo in kakovost pri delu, - materialne spodbude. Vprašalnik sem obdelala s pomočjo različnih statističnih metod. Splošne podatke o anketirancih sem prikazala s pomočjo frekvenčne porazdelitve. Grafično sem jih ponazorila s histogrami. Pri prikazu starosti in delovne dobe sem uporabila razvrstitev v razrede v dolžini 5 let. Izračunala sem povprečno starost in delovno dobo terju grafično prikazala. Za testiranje hipotez sem uporabila enojno analizo variance. Zaletel M. Vrednotenje delovne uspešnosti medicinskih sester 107 Zanimaoo meje tudi, kako odgovarjajo na podobne trditve po določeni delovni dobi oziroma po izkušnahh in morda tudi razočaranjih v poklicu. Uporabila sem t-test. Rezultati raziskave Vprašalnik sem razdelila 180 anketrrankam(cem). V roku gaje vrnilo 155 anketrrank (cev), 8 pa kasneje, zato jih nisem upoštevala. V predvidenem rokuje odgovorilo 86 % anketiranih. Od 155 vrnjenhh vprašalnikov jih je bilo 5 neustrezno rešenih. Anketirani so odgovorili le na posamezno trditev in niso upoštevali vseh, zato sem jih izločila. Statisiično sem obdelala 150 anke,, kar je 83, 3 % vprašanih. Takšna struktuaa verjetno vpliva na starost anketiranih, saj običajno pridobšš vodilni ali vodstveii položaj šele po določenhh delovnih izkušnjah, ki so vezane na višjo staros.. Tab. 2. Frekvenčna porazdelitev medicinskih sester glede na delovno dobo. Delovna doba f f% F Do 5 let 6-10 14 9,3 O 15 10 14 11-15 16-20 21-25 26-30 31-35 36^0 21 14 29 25 16,7 50 42 28 75 26 17,3 117 7 4,7 143 O O 150 Skupaj 150 100 150 Splošni podatki O anketirankah(cih) Na vprašanja je odgovorilo 144 žensk (96 %) in 6 moških (4 %). V prvem delu vprašalnika me je poleg spola zanimala starost anketirank (cev), koliko let že delajo kot medicinske sestre, katera opravlla opravljajo, ožje strokovno področee in zavod, kjer so zaposlene. S pomočoo frekvenčne porazdelitve sem ugotovila, da je največ anketiranih v starostnem razredu od 46 do 50 let - 38 vprašanhh (25 %), sledi starostni razred od 41 do 45 let - 33 anketrranhh (22 %), nato starostni razred od 36 do 40 let (28 ali 18 %), najmanj paje bilo starejših od 56 let - le dve anketiranki ali 1 %. Tab. 1. Frekvenčna porazdelitev medicinskih sester glede na staros.. Starost Do 25 let 26-30 31-35 36^10 41-45 46-50 51-55 56-60 f f% F 7 4,7 O 15 10 7 19 12,7 22 28 18,7 41 33 22 69 38 25,3 102 8 5,3 140 2 1,3 148 Skupaj 150 100 150 Frekvenčna porazdelitev kaže visoko starostno strukturo. Samo 22 anketiranih je bilo starih do 30 let (15 %), kar 54 % pa starejših od 40 let. Povprečna starost je 40 let. Na visok delež starejših od 30 let nekoliko vpliva dejstvo, da so se mnoge medicinske sestre po končani srednji zdravstveni šoli najprej zaposlile in se kasneje odločlle za študij ob delu. Na starostno strukturo je morda vplival tudi način razdeljevanja vprašalnika, saj sem ga razdelila mnogim vodilnim medicinskim sestram, ki so ga delile naprej (morda spet večjemu številu vodilnih ali vodstvenih). Največ anketiranih - 42 opravlja zdravstveno nego od 21 do 25 let (28 %), skoraj enako število (26 oziroma 25) pa od 26 do 30 let oziroma od 16 do 20 let (17 % in 16 %). Do trideset let delovne dobe ima 143 anketrrank ali 95 %. Prek polne pokojninske dobe ne dela nobena od vprašanhh medicinskih sester. Vprašane medicinske sestre so zaposlene v številnih zdravstvenih zavodih. 102 MS (68 %) dela v bolnišnic,, 27 (18 %) v zdravstvenem domu, 9 (6 %) v drugih organizacijah (Inštitut za varovanee zdravja, VŠZ), 7 (4 %) v drugih inštitutih, 4 (2 %) v socialnem zavodu, 1 pa v regijskem zavodu za zdravstveno varstvo. Pričakovanja medicinskih sester v zvezi z njihovim poklicem Ta del vprašalnika sestavljajo trditve, kijih potrjuje ali zavrača različno število odgovorov. Pri teh odgovorih so morale anketiranke (ci) napisaii stopnjo strinjanja. Stopnje strinjanaa naraščaoo od 1 do 5. 1 = popolno nestrinjanje, SPLOH NE 2 = zelo malo se strinjam 3 = nekoliko 4 = precej 5 = popolno strinjanje, DA. Stopnjo strinjanaa je bilo treba označiti na vseh odgovorih. Kot prvo sem postavila trditev: Za poklic medicinske sestre sem se odločila, ker: - MS opravljajo človekoljuben poklic - je njihov študij kratek - MS nosijo lepo modro uniformo - bodoče MS mislijo, daje lepo delati z zdravniki - ekonomski razlogi (povezano s krajšim študijem kot na fakulteti) 108 ObzorZdrN1997;31 - sem mislila, - drugo. da je to spoštovnn pok1ic Za kategorijo »drugo« se je opredelilo zelo malo vprašanih, zato jo v nadaljnii obravnavi opuščam. Iz odgovorov je razvidn,, da se največ medicinskih sester strinja s trditvijo, da so se odločile za bodoči poklic iz človekoljubnih nagibov (90 % se popolnoma strinja, 8 % precej in 2 % nekoliko). Graf 1 Medicinske sestre so bite prepričan,, da bodo opravljale človekoljubenpoklic. 1 = popolno nestrinjanee - SPLOH NE 2 = zelo malo 3 = nekoliko 4 = precej 5 = popolno strinjanje - DA (pomeni pri vseh grafih). Nekatere medicinske sestre so mislile, daje to spoštovan poklic (33 %). Če pa upoštevam odgovore, ki se s trditvjjo strinjajo nekoliko in še zlasti precej, paje bilo preko 80 % bodočih medicinskih sester prepričanih, daje to spoštovnn poklic. Ne strinjajo se s tem, da bi jih v poklic vabila lepa uniforma (71 % sploh ne, 17 % zelo malo, 9 % nekoliko), tudi ne želja po delu z zdravniki (54 % sploh ne, 21 % zelo malo, 17 % nekoliko), ekonomski razlogi se niso zdeli pomembii več kot polovici vprašanhh (52 % sploh ne, 15 oziroma 17 % zelo malo in nekoliko), več kot tretjina se tudi ne strinja, da bi jih v njihov poklic vodila želja po krajšem študiju. Kako pa medicinske sestre gledajo na svoj poklic po mnogih življenjskih in poklicnhh izkušnjah? Odgovoee sem poskušala dobiti tako, da sem postavila sledečo trditev: Če bi se ponovno odločaaa za poklic, bi hotela postati medicinska sestra, ker: - je to človekoljuben poklic - MS opravjja spoštovnn poklic - delo z zdravniki mi je v veselje - delo MS je dobro plačano - všeč mi je modra uniforma - MS opravljajo zanimiv poklic - MS opravljajo samostojno delo - MS imajo možnott dodatneaa izobraževanja - ne bi hotela postaii MS. Iz odgovorov je razvidn,, da bi na ponovno odločtev za isti poklic vplivalo prepričanje, da medicinske sestre opravljajo človekoljuben poklic, kajti več kot 90 % medicinskih sester tudi po določeni delovni dobi ni spremenilo gledanaa na svoje poslanstvo. Več kot tri četrtine vprašanhh meni, da opravljajo zanimiv pok1ic (51 % se popolnoma strinja, 29 % precej, 15 % nekoiiko). Delo z zdravniki jih ne zadovoljuje v veliki meri, saj kar 60 % medicinskih sester izraža nestrinjanje ali pa le delno strinjanee (39 % se sploh ne strinja, 21 % zelo malo, 27 % nekoliko) s trditvijo, da jim je delo z njimi v veselje. Tudi enemu od simbolov sestrinstva - modri uniformi niso ravno naklonjene (61 % se sploh ne strinja.. Nematerialne spodbude verjetno ne bi vplivaee na ponovno odločttev, ker pri trditvi o samostojnem delu in možnostih dodatneaa izobraževanja ni bilo izraztega strinjanaa oziroma nestrinjanja. Graf 2. Delo medicinskih sester je dobro plačano. S plačilom za svoje delo medicinske sestre niso zadovoljn,, saj se več kot 90 % MS ne strinja oziroma se le rahlo strinja (77 % sploh ne, 18 % zelo malo,, da bi se ponovno odločile za sedanji poklic zaradi dobre plače. Precej ali popolnoma se s trditvijo, da je delo medicinskih sester dobro plačano, strinja 1e ena anke-tiranka! Materialne spodbude niso najpomembnejše pri morebitni ponovni odločitvi, kajti visok odstotek vprašanhh (68 %) se ni strinjal s trditvijo, da ne bi hotele ponovno postati medicinske sestre. V več trditvah sem izpostavljala hierarhični odnos med zdravniki in medicinskimi sestram.. Zanimaoo me je, če ta odnos medicinske sestre moti ali se jim zdi potreben, morda nemoteč. Med zdravniki in medicinskimi sestrami vlada hierarhični odnos, ki je: Zaletel M. Vrednotenje delovne uspešnosti medicinskih sester 109 - zastarel - ponižujoč - z njim sem sprijaznjena - terja ga narava dela - dober, mi je všeč - ne bi smel obstajati, ampak bi moraii delati timsko. Hierarhični odnos med zdravniki in medicinskimi sestrami je za veliko večino medicinskih sester zastarel (62 % MS se popolnoma strinja, 10 % precej in 13 % nekoliko). Preko 50 % medicinskih sester izraža precej oziroma je popolnoma potrdllo trditev, daje ta odnos ponižujoč. Le malo medicinskih sester se je z njim sprijaznilo ali ga sprejelo zaradi narave dela. Tako 55 % vprašanih ne sprejema trditve, da so s tem odnosom sprijaznjene, enako kot tudi 50 % ne, da ga terja narava dela. Nestrinjanje s trditvijo, da je ta odnos dober in je medicinskim sestram všeč, izraža 69 % vprašanih, 7 % se le rahlo strinja, 14 % nekoliko. O odnosu do hierarhije med zdravniki in medicinskimi sestrami največ pove izredno enotno strinjanee s trditvijo, da ne bi smel obstajati, temveč bi moraii delati timsko (81 % popolnoma, 7 % precej, 7 % nekoliko.. Graf 3. Hierarhični odnos je zastare.. S to trditvjjo se povsem strinja 62 % anketiranih, precejšnje strinjanee izraža 10 % anketrranhh in nekoliko nadaljnhh 12 %. Nematerialne spodbude za zadovoljstvo in kakovost pri delu Za zadovoljstvo in kakovostno opravljanje dela so zelo pomembee nekatere nematerialne spodbud.. Ena izmed njih je zadovoljstvo, ki ga povzročijo pohvale, občutek, da te imajo ljudje radi, dobri medsebojni odnos,, visoka stopnja samostojnosti pri delu, možnott poklicnega napredovanja, pridobivanja dodatnih znanj. Odgovor sem poskusila poiskaii v trditv:: Medicinske sestre pri vsakdaneem delu občutijo mnoga zadovoljstva: - če jih pohvaii neposredni vodja - kadar bolniki/varovanci pokažeoo hvaležnost (zadovoljstvo) - lepo je delati v dobrem timu - kadar opravljajo samostojno delo - kadar lahko ustrežeoo zdravnikom - če med osebjem vladajo dobri medsebojni odnosi - če čutijo, dajih imajo ljudje radi (so priljubljene pri bolnikih) - če imajo možnott poklicnega napredovanja - če lahko pridobivajo dodatna znanja. Medicinske sestre so najbojj zadovoljne, kadar delajo v dobrem timu, saj je kar 95 % anketrranhh pritrdilo tej trditv,, 5 % pa se jih s trditvjjo precej strinja. Več kot 90 % vprašanhh rado dela, če med osebjem vladajo dobri medsebojni odnos.. Precejšen motivator je tudi hvaležnost oziroma zadovoljstvo bolnikov (87 % se popolnoma strinja, 7 % precej3 3 % nekoiiko). Samostojnost pri delu in možnott dodatneaa izobraževanaa godi skoraj 80 % medicinskim sestram, ki se jim pridružuje velik odstotek tistih, ki so odgovorile z enako ali višjo stopnjo kot 3. Kakovott opravljenega dela se zrcali v občutenju, da so priljubljene. S to trditvjjo se strinja okoli 80 % medicinskih sester. Manj pomembaa je zanje možnott poklicnega napredovanja (68 % se popolnoma strinja, 19 % precej, 11 % nekoliko) ; še manj, če jih pohvaii neposredni vodja (59 % se popolnoma strinja, 14 % precej, 21 % le nekoliko). Možnost, da s svojim delom ustrežeoo zdravnikom, je za medicinske sestre nepomembna, saj se s trditvijo ne strinja 37 % vprašanih, 19 % se le malo strinja, 27 % nekoliko in le 6 % se z njo strinja. Graf 4. Lepo je delati v dobrem timu. 110 ObzorZdrN1997;31 Grafično prikazueem le popolno in precejšnje strinjanje, ker so se medicinske sestre odločaee le za ti dve možnosti. Materialne spodbude - plača Kolektivna pogodba za dejavnott zdravstva med dragim ureja tudi področee plač. Zanimaoo meje, če jo medicinske sestre poznajo, zato sem postavila trditev: Kolektivna pogodba za dejavnott zdravstva med drugim ureja tudi področee plač: - v našem zavodu izvajamo določila kolektivne pogodbe - delavci smo seznaneeni z vsebino pogodbe - delavcev pogodba ne sme zanimaii - sistem delitve plač motivira delavce za boljše delo - izvajanee kakovostne zdravstvene nege je zelo odvisna od sistema deIitve plač. Prek 50 % medicinskih sester je odgovorilo, da so delavci seznaneeni z določili kolektivne pogodbe za dejavnott zdravstva. 27 % MS paje odgovorilo, da se s trditvjjo nekoliko strinja. Čeprav delavci poznajo sistem nagrajevanja, niso prepričani v njegovo izvajanje, saj se jih s trditvijo, da v njihovem zavodu izvajajo določlla KP, kar 21 % ne strinja, 10 % se zelo malo strinja, 29 % pa nekoliko. Medicinske sestre so prepričljivo proti trditv,, da delavcev pogodba ne sme zanimaii (85 % se sploh ne strinja.. Pri trditvi »izvajanee kakovostne zdravstvene nege je zelo odvisno od sistema plač« opažam nagibanee k pozitivnim odgovooom (22 % se jih popolnoma strinja, 23 % precej, 28 % nekoiiko,, vendar več kot četrtina MS misli, da mora biti zdravstvena nega kakovostna ne glede na plačilo. Graf 5. Delavcev kolektivna pogodba ne sme zanimati. Prek 90 % anketiranhh nasprotuje trditv,, da se ne bi smeIi zanimaii za kolektivno pogodb.. Osnovna plača delavce,, ki je določena glede na zahtevnost dela, se lahko poveča na račun napredovanja v višji plačilni razred. Hotela sem izvedeti, če v zdravstvenih zavodih imajo pravilnik o napredovanju delavce,, če ga medicinske sestre poznajo, in če se strinjajo s tem, da zdravniki lahko napredujejo za 7 plačilnih razredo,, medcinske sestre pa za 5. Postavila sem trditve: - pravilnika ne poznam - pravilnika delavcem ni treba poznaii - ne vem, če ga v našem zavodu izvajamo - prav je, da delavec lahko napreduee v okviru istega delovneaa mesta - MS lahko napredujejo do največ 5 plačilnih razredov - zdravniki lahko napredujejo do največ 7 razredov. Prek 40 % medicinskih sester pozna pravilnik o napredovanju, saj se ne strinjajo (37 % sploh ne, 8 % zelo malo) s trditvijo, da ga ne poznajo. To potrjujejo tudi odgovoii na tretjo trditev: »ne vem, če ga v našem zavodu izvajamo«, kajti odgovoii so zelo podobn.. Kljub temu je zaskrbljujoče veliko število poziiivnhh odgovorov, kar pomen,, da več kot četrtina vprašanhh pravilnika ne pozna oziroma ne ve, če ga v njihovem zavodu izvajajo. S trditvijo, da delavcem pravilnika ni treba poznati, se ne strinja več kot 90 % vprašanhh (89 % se sploh ne strinja, 3 % zelo malo.. 88 % medicinskih sester je odgovorilo, daje prav, da delavec lahko napreduee v okviru istega delovneaa mesta (7 % se tudi precej strinja.. Pravilnika ni treba poznati o„, 5% /\I \ Oi / ^l \ 02 1 Ds l / Q« \ / ¦ s x-~__-^'*,i Graf 6. Pravilnika o napredovanju delavcem ni treba poznaii. S trditvijo, da pravilnika ni treba poznati, se ne strinja kar 89 % medicinskih sester. DeI plače na osnovi povečane delovne uspešnosti je bilo zadnje področje, ki me je še zlasti zanimalo. Zato sem vprašaaa medicinske sestre za staIišče o trditvah: - delavce, ki boljše in več delajo, je treba dodatno nagraditi - tak dodatek delavce spodbuaa k še boljšemu delu Zaletel M. Vrednotenje delovne uspešnosti medicinskih sester 111 - ne vem, če pri nas ocenjueemo delovno uspešnott - delovno uspešnott naj ocenjuee direktor - delovno uspešnott naj ocenjueejo drugi - napišite, kdo - delovne uspešnosti naj ne bi ocenjevali, ker bi povzročili konflikte - delovne uspešnosti naj ne bi upoštevali, ker je ta dodatek premajhen - delovne uspešnosti naj ne bi ocenjevali, ker vsi delamo dobro. Prakiično vse medicinske sestre so prepričane, da je treba delavce, ki več in boljše delajo, dodatno nagradiii (93 % se jih popolnoma strinja, 5 % precej, druge pa nekoliko). Medicinske sestre so enotne, da stimulacija delavce spodbuaa k še boljšemu delu (83 % DA, 12 % se jih precej strinja, 4 % nekoliko). Pri trditv,, da medicinske sestre ne vedo, če pri njih ocenjujejo delovno uspešnost, ni bilo veliko pozitivnih odgovorov (19 % se jih strinja, 9 % prece,, 24 % nekoliko), kar pomen,, da jim je ta dodatek znan. Največ nestrinjanja je bilo pri trditv,, da naj delovno uspešnott ocenjuee direktor (83 % se jih sploh ne strinja7 7 % zelo malo, 7 % nekoliko). Ocenjevali naj bi jo drugi - največkrat neposredni predpostavljeni, nekaj predlogvv je bilo za predstojnike - (77 % se jih popolnoma strinja, 9 % prece,, 3 % nekoliko). Z razlogi za neocenjevanje delovne uspešnosti se vprašani v veliki meri niso strinjali: - ker bi povzročali konflikte (80 % se jih sploh ne strinja, 7 % zelo malo, 7 % nekoliko) - ker je dodatek premajhen (63 % se jih ne strinja, 9 % zelo malo, 21 % nekoliko) - ker vsi delajo dobro (81 % NE, 6 % zelo malo, 6 % nekoliko). Graf 7. Delavce, ki boljše in več delajo je treba dodatno nagraditi. Pri tej trditvi je bil dosežen najvišji odstotek strinjanja - oceno enako ali več kot 3 je dalo vseh 150 vprašanih! Tako se anketrrane medicinske sestre pridružujejo mojemu prepričanju, da bi moraii v zdravstvenih zavodih izvajaii nagrajevanje delovne uspešnosti. Razprava Z uporabo statističnhh metod sem potrdlla večino tez, ki sem jih postavila pred izvedbo raziskav.. Zanimivo je, da se več kot polovica medicinskih sester ne strinja, da so s sistemom delitve plač slabo seznaneene, tako tudi s sistemom vodoravnega napredovanaa in ocenjevanja delovne uspešnosti. To je vzpodbudno, čeprav se zavedam, da je na takšen rezultat nekoliko vplivalo dejstvo, da je na vprašalnik odgovarjalo veliko vodilnih medicinskih sester. Tudi po opravjjeni raziskavi sem prepričana, da je družbenoekonomski položaj medicinskih sester manj ugoden kot položaj mnogih drugih delavcev z enako stopnjo izobrazb.. Zanimaoo meje, koliko na to vpliva dejstvo, da medicinske sestre opravljajo poklic, ki je tradicionalno podrejen zdravnikom in hkrati že stoletja povezan z določenim odrekanjem, včasih celo žrtvovanjem. Iz te tradicije izhaja nižje vrednotenje njihoveaa dela, ki ga posamezne medicinske sestre vdano sprejemajo. V plačllu njihovega dela ni v zadostni meri upoštevana težina dela, delo v manj ugodnem delovnem času, deficitarnost na nekaterih delovnih področjih, vodoravno napredovanje in dodatek za delovno uspešnost. Zato s plačami niso zadovoljne. Pri delu jih motivirajo uspehi pri zdravljenju in zdravstveni negi bolnikovjvarovancev, spoštovanje, ki jim ga izkazueejo bolniki in sodelavci, to, da so z njimi zadovoljni njihovi predstojni,i, možnott strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter še mnogo drugih nematerialnih spodbud. Iz rezultatov ankete izhaja, da se bodoče medicinske sestre odločajo za poklic iz človekoljubnih nagibov. Takšna naravnanost jih spremlja skozi vse delovno obdobje. Svoj poklic imajo rade in bi se zanj ponovno odločile. Le malo medicinskih sester bi zamenjalo zavod zaposlitve ali delovno področee zaradi težine dela. So pa razočarane zaradi slabih plač, neupravičenega nezadovoljstva bolniko,, slabe organzacije dela, slabih medsebojnih odnosov ter hierahičnega odnosa med njimi in zdravniki. S plačnim sistemom so seznaneene, vendar ugotavljajo, da se kolektivne pogodbe povsod ne izvajajo. Podobno je z vodoraviim napredovanjem in plačilom delovne uspešnosti. Z anketo sem ugotovila, da medicinske sestre podpirajo vodoravoo napredovanje in dodatno nagrajevanje delavcev, ki delajo več in bolj kakovostno. V magistrskem delu sem že nakazaaa nekatere rešitve: - Medicinske sestre kot posameznice bi se morale stalno izobraževati. To jim ni vedno omogočeno v za- 112 ObzorZdrN1997;31 dostni meri. Zanimati bi se morale za družbene razmere, se uveljavljati v svojem zavodu, na področju zdravstvenega in socialnega varstva, v lokalnih skupnostih in na vseh družbenih ravneh. Še bolj bi se morale zavedati svojega poslanstva in zahtevati za vloženo znanje, delo, čas in kakovost svojega ravnanja enakovradno plačilo. K temu sodi tudi skrb za uveljavitev stroke zdravstvene nege, za sodobne metode dela, znanstvenoraziskovalno delo in enakopravne odnose v zdravstvenem in negovalnem timu. Vsaka medicinska sestra bi se morala zavedati, da je vse to potrebno za kakovostno zdravstveno nego, za bolnike/varovance, za učinkovito zadovoljevanje njihovih potreb. - Medicinske sestre kot poklicna skupina so organizirane v Zbornici zdravstvene nege, ki še vedno nima urejenega pravnega statusa. To je zagotovo prednostna naloga, ki naj bi uredila status in družbenoekonomski položaj medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. - Družba mora prek svojih institucij poskrbeti za večje družbeno vrednotenje poklica medicinske sestre, za izabraževanje teh kadrov na vseh ravneh, tudi akademski, ustrezne delovne razmere in pogoje dela, njihovo strokovno rast, socialni položaj, uveljavitev stroke zdravstvene nege in enakopravno obravnavo glede na druge znanstvene discipline, še zlasti pa za izenačitev družbenoekonomskega položaja nosilk tega poklica s položajem poklicev z isto stopnjo izobrazbe ob upoštevanju specifičnih pogojev dela. Sklep In kako nagraditi delo medicinskih sester? Medicinske sestre gotovo ne pričakujejo in ne zahtevajo nobenih posebnih nagrad. Želijo le tolikšen delež v delitvi družbenega proizvoda, ki jim pripada glede na njihov prispevek k njegovemu ustvarjanju. Za takšno vrednotenje njihovega dela je potrebno spremeniti predvsem: - V Sloveniji naj bi se izenačila vrednost izhodiščnega osebnega dohodka (IOD) za področje gospodarstva in negospodarstva. - Medicinske sestre naj bi bile enakopravne pri določanju osnovne plače, kar pomeni, da ni sprejemljivo drugačno obravnavanje nekaterih poklicev, ki tudi z izsiljevanjem dosežejo iz naslova zahtevnosti opravil (brez ugotavljanja te sestavine s pomočjo ustreznih metod) višji količnik. - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije naj bi stimuliral tiste zdravstvene zavode, ki ne skrbijo samo za količino, temveč tudi za kakovost opravljenih storitev. To je možno s priznanjem dogovorjenega odstotka prekoračitve delovnega programa ob pogoju, daje delo opravljeno kakovostno. - Višina osnovne plače je odvisna tudi od vodoravnega napredovanja. To bi se moralo v zdravstvenih zavodih izvajati bolj dosledno, seveda za omejeno število delavcev (tudi medicinskih sester), tako da bi nagradili dobre delavce; ta dodatek bi moral biti res stimulativen. - Poleg tega morajo v zdravstvenih zavodih dosledno izvajati določila kolektivnih pogodb in dodatkov k pogodbam, ki urejajo plačilo specifičnih pogojev dela. Z upoštevanjem kadrovskih normativov bi morali zagotoviti na vseh delovnih področjih toliko medicinskih sester, da bi jih lahko razporejali tako, da ne bi prihajalo do preobremenitev. Vse delo prek polnega delovnega časa bi morali redno plačevati ali pa poskrbeti za ustrezno razporeditev delovnega časa. Deficitarne poklice je treba dodatno stimulirati (s pomočjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje). - Največ, kar morajo narediti v zdravstvenih zavodih, pa je prizadevanje za individualizacijo plač zaposlenih, ki bo upoštevala različne dodatke, doplačila in nadomestila, predvsem pa dodatek iz naslova delovne uspešnosti. Ta sestavina plače je odvisna od poslovne uspešnosti zdravstvenega zavoda. Prepričana sem, da so tudi zdravstveni zavodi lahko poslovno bolj uspešni, če se znajo približati uporabnikom svojih storitev. Bolnikjvarovanec, ki je v javni zdravstveni službi deležen kakovostnih zdravstvenih storitev, ki občuti, da mu zdravstveno in negovalno osebje nudi največ in najboljše, bo rad prispeval tudi za nadstandardne storitve in še kakovostnejšo obravnavo. Tako lahko vsak zdravstveni zavod poveča finančna sredstva, s pomočjo katerih iz naslova delovne uspešnosti izplača več kot 3 % mase sredstev za osebne dohodke. S tem lahko zadovolji več dobrih delavcev z zneski, ki niso samo simbolični. Če se takšna izplačila izvajajo trimesečno, se zapet nabere več denarja. Le dovolj visoka izplačila iz tega naslova bodo stimulirala delavce, ki so že bili nagrajeni, pa tudi druge, da se jim bodo pridružili. Ker sta pomembni sestavini delovne uspešnosti kakovost in količina opravljenega dela, bo to pogojevalo večjo kakovost in tudi več dela, kar zapet pomeni večji finančni učinek. Tako je krog sklenjen. Pogosto slišimo izgovore, da so delavci proti stimulaciji, ker bi z njo povzročali konflikte, ker je dodatek premajhen, ker večina delavcev dela dobro, oziroma ker v zdravstvu težko določimo kriterije za kakovostno delo. V vprašalniku sem izpostavila te trditve, razen zadnje, s katero se ne strinjam. Prepričana sem, da delavci dobro vedo, kdo dela dobro in kdo ne; da tudi bolniki pohvalijo dobre zdravstvene delavce; še zlasti pa, da mora vsak, ki vodi delovni proces, znati razlikovati med dobrim in slabim delom. Zelo visok odstotek strinjanja s trditvama, daje treba dobre delavce nagraditi, in da ta dodatek spodbuja h kakovostnejšemu delu, potrjuje moje prepričanje, da Zaletel M. Vrednotenje delovne uspešnosti medicinskih sester 113 morajo v zdravstvenih zavodih izvajati tudi ta določila kolektivnih pogodb, in da bo to spodbudilo medicinske sestre k vsestranski skrbi za bolnike/varovance. Tako bodo tudi medicinske sestre v večji meri dobile poleg nematerialnih tudi zaslužene materialne spodbude in s tem boljši družbenoekonomski položaj. Literatura 1. Grbec V. Sistemi delitve dela v zdravstveni negi. Zdrav Obzor, 22, 1988. 2. Grbec V. Timsko delo v procesu zdravstvene nege. Zdrav Obzor, 23, 1989. 3. Hajdinjak A. Ključni dejavniki v delitvi dela v družinski skupnosti. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljan,, FSPN, 1988. 4. Hall DC. Srednjeročni program dela medicinskih sester in babic v Evropi (1976-1983). Zdrav obzor; 1890; 4: 14. 5. Henderson V. Basic principles ofnursing care. London: ICN House, 1sted. 1960. 6. Hočevar F. Ugotavljanje in izvajanee nagrajevanja delovne uspešnosti v javnem zavodu. Kranj: Bilten šl. 12, Društvo za vrednotenje dela, 1995. 7. Hoyer S. Motivacija za vključitev v študij ob delu na VŠZD v Ljubljani v študl letu 1986/87. Diplomska naloga. Ljubljan:: Univerza v Ljubljani, FF, 1986. 8. Jurančič 1. Spodbujanee in usmerjanee ustvarjalnosti pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1988. 9. Jurančič 1. Plače v gospodarstvu. Ljubljan:: ČZ Uradni list, 1995. 10. Lipičnik B. Za boljše razumevanje. Kranj: Plače v Sloveniji, Moderna organizacija, 1995. 11. Mihelčič M. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke, Delitev po delu in rezultatih dela. Ljubljana: Delavska enotnost, 1984. 12. Pahor M. Nekateri razvojni procesi (osamosvajanja in povezovnja) v zdravstvu. Magistrska naloga. Ljubljan:: Univerza v LjubIjani, FSPN, 1988. 13. Sagadin J. Poglavaa iz metodologije pedagoškega raziskovanja, I. del. Ljubljan:: Pedagoški inštituppri Univerzi v Ljubljan,. 1977. 14. Salvage J. Ocena položaaa zdravstvene nege: izziv za medicinske sestre v 21. stoletju. Zdravstveni obzornik, 27, 9993. 15. Štebe V. Vpliv socialnega izvora na vključevanje in uspešnott izobraževanja. Diplomska naloga. Ljubljan:: Univerza v LjubIjani, FF, 1987. 16. Uhan S. Sistem plač, Plače v Sloveniji. Kranj: Moderna organzacija, 1995. 17. Zaletel M. Kvaliteta dela zdravstvenih delavcev kot element delovne uspešnosti. Organizacija in kadri 1982; I: 15.