0 nekem seminarju
Slab začetek-dober konec
Napovedani temi (Kcligija in Salvador) sta bili izredno zanimivi, toda sama organi-zacija seminarja je bila prav tako »izredno« slaba.
Vse se je začelo z rahlo zamudo, ki so jo hotelf organizatorji zakriti s predvajanjem diapozitivov o iraških pionirjih, ki se začuda ukvarjajo z enakimi rečmi kot naši pionirji — taborjenjem, jahanjem, kuHurnimi dejav-nostmi, učenjem. Medtem pa so se organiza-torji seminarja ukvarjali s povsem tehnič-nimi problemi, saj kot kaže, niso računali na tako veliko množico »uka željnih mla-denk in mladeničev«, ki so se stiskali v ve-liko premajhni dvorani.
Po začetnih težavah bi človek pričakoval boljše nadaljevanje. Toda... upanje je padlo ¦ v vodo ob izvajanju Angelce Ivančičeve. Na-trosila je nekaj splošno znanih reči o religiji ter se omejila na razlago rezultatov raziska-ve o razširjenosti vere med ljubl.ianskimi srednješolci, ker, kot je povedala, ni raču-nala, da bodo njeni poslušalci le osnovno-šolci. Zanimivo, kaj? Ali potemtakem osnov-nošolci ne zaslužijo kvalitetnega . predava-nja? Organizator se je zopet izkazal. Opra-vičil se je, češ, da je predavateljico obvestil le dan pred seminai-jem in da se zato ni mogla temeljito pripraviti. En dan res ni ddvolj časa za temeljito pripravo, toda tudi premalo ni, seveda, če človek področje, o ka-terem bo govoril, pozna.
Slab vtis seminarja je na koncu zelo po-pravil Primož Južnič, ki je na enostaven in osnovnošolcem razumljiv in zanimiv način govoril o Salvadorju in njegovemu pomenu v današnjem trenutku. Tudi na vprašanja je izčrpno odgovarjal, kar se pri prvi temi ni zgodilo. Področ.ie, o katerem je govoril, je pač zelo dobro poznal.
Mogoče bo to pisanje pripomoglo k te-mu, da se bodo organizatorji bolje in temelji-tej-e pripravili na naslednje seminai'je in skušali povabiti tudi ustrezne predavatelje,. saj s pripravo in dobro izpeljavo še tako drobnih reči, kot so takšnile seminarji, za-interesirajo ljudi  za  delo  na  tem področju.
Vilma Prezelj