Peter Shaffer: Gorgonin dar


pr°vo«j y
*Al
tešijo
*™«aturgiJa
,	" ' in ^OStUffli
korQ°KrBfija
lektor

: He KO^US
Jan°3 7 -'C-j
"“^Ja Konus °n-i° ZQOKC ‘'0ri- ^ -PU.
r"ft *f tie G*rs**)
z<todbo £}»,„
- "«*» SMu>oi]e u _
i'00*- 0ubOnŽ8k
Anica Kunoi-
” J':CiZ - orr.e;;
3tane Potisk
J°na t.:id
iun° Ornik
/anja hi„
“ianar
1 osna
'• lie-	• '•
'•'••!• .or
ona -»ia
■ ,
..
* POtr.-k i
^	**“ ■ • rvX*" <
kto°vo lg96
‘"Oc -	* °,: r;°oro
‘ PPedatav/,	''w
'i' ava:	,.w. °ub°tič >
^»na j	'	■ Gain k ^	‘	' 'alka* ,
r:	J.1"	-	:• .	°"0 k -
Jela* *\ain !. dl zalo2nik
viziti:	*	_ r, Znik*
DAKoCi-.' II. PREZIINTACIJSKA IDENTITETA
človek umre. Ni fra več. Konec. S tem se začenja zgodba Edwarda Damsona, dramatika in ekstremista. Zgodba in življenje sta si presenetljivo podobni, oba opredel uje začetek in konec. Konec življenja se dotika začetka zgodbe.
Gledališče uprizarja zgodbe. Spreminja napisano nazaj v življenje in si tem zaokroža krog koncev in začetkov.
Toda kakšno moč ima gledališče v resnici? Je res postalo zgolj prostor z vrstami sedežev, v kater^ posede^jo ljudje prekrižanih ror., ali pa je morda v gledlišču vendarle ostalo nekaj tiste magične moči, ki jo je imelo včasih. Edward Damson je za svojega življenja to moč iskal, a ostal neizpolnjen, poraženi “'Drama je mrtva. Gledališča nihče več ne potrebuje.1 Potem pa se zgodi čudež.
Prav gledlišče znova osivi njega samega. Skozi besede igralcev znova pogleda svet in svet se uzre v njem. A ker je gledališče živa stvar, ker so igralci ljudje s svojimi življenji, ostaja za junaka drame le malo prostora.
Govorim o dramski osebi, o vlogi. Dramatis nersona. V začetku samo beseda?napisana na začetku dramskega besedila, pozneje pa ... Za dramsko osebo ostajajo samo besede.
Iz take smo snovi kot sanje,,dahnejo Shakespearovi junaki. Besede so še bolj krhke kakor slednje* Prepuščene so na milost in nemilost igralskim ustom in dušam. Potem igralec zaigra. Edwarda Damsona. Dramatika, ki je sam ustvarjal, rojeval junake, osebe, izmišljene ljudi... Zdaj je postal on sam eden izmed njih, plod dramatikove fikcije, nikoli realen, pa vendar risoten na odru, živ, odgovarjajoč na zgodbo, ki je njegovo življe-je.	Lar vidi o	> - jralc , ki ;ov i	ove sesede* edin«
stalo za njim in edino, kar on res je. Skozi te besede se dramska ib a vedno znova rojeva in prenavlja, zato imajo te besede poseono .oč drame, če hočete. Sposobnost, da oživijo in da oživljajo. rn|je njihova sposobnost obujanja. Enake beseda so, kakor tiste, ih zapiše strogo racionalen znanstvenik. Pa vendar njegove be-
p
r
sed'-; samo opisujejo, nikakor pa niso žive. Jrarsko bese a pa jo .rav to, živa in povsem neopisujoča. .-csede, ki jih za niše dramatik svo 'im osebam, od tistega trenutka pripadajo samo njim. he govore o ničemer
več. Postanejo samo izrovorjeno nekih oseb - dramatis personae.
In postanejo te dramske osebe same.
ooveda dramatik zapiše tudi drugačne besede, tiste opis. c, didaskalije. te >o zgolj opis ir kot za opise vel jr nasploh, nezadovoljive. "Ali vest ., kaj počne dramatik? -ov; roči de vidite s svojimi ušesi, de vidite besed'," citira Ldward Damson svojega sina ti ilipa. Sa. o ;,k zi :	je ..ere
se lahko razvije dramska oseba v odrsko, kjene besede o- omočijo,
it.y. de igralec v njih uzre človek.’, četudi izmišljenega, ......nožna in
K za nekaj časa postane njegov odsev.
Hedališče ni sam zrcalo tega sveta, ogledalo družbe, 'kozi sodobno jdramatiko in gledališke estetike je to svojo funkcijo že zdavnaj preseglo, če ne celo opustilo. Gledališče je postelo nov ov g;, a Še v dno v. ove .	-
človečen. A eno je vseskozi bilo: odsev nekih bitij, nekih ljudi, ki živijo v besedah dramskih junakov. Sleherni igralec je drugačn.. zrcalo drugačne osebe, dna dramska oseba lahko zaživi skozi več interpretov.
In vsakič je drugačna, kajti kljub oživljajoči moči njihovih besed, te besede zvenijo vsakokrat nekoliko drugače. Vsakemu gledalcu prav tako kakor vsakemu igralcu. Tako ena oseba, ki se rodi v dramatiku in ki zaživi v zapisanih mesedah, v trenutku, ko te besede postanejo last drugih ljudi, postane več kot ena.
Kdorkoli odigra ali vsaj prebere besede Edvarda Damsona, dobi o njem novo podobo, drugačno od tiste, ki jo jc imel nekdo, ki je te besede bral pred njim. Prav v tem je tudi živost dramskega besedila, kajti besede lahko ustvarjajo podobe in te so žive, zmeraj. Tako, kakor slika ni samo določenajkoličina barve na določenem mestu, am ak vedno kaže .: • •
'A o, -etudi abstraktno, a vendar doje Čjivo, ka. or glasb’- ni samo
nihanje zraka na različnih frekvencah, ampak se lahko smeje, joče, t • o-vedujc, stiska, celo grozi, tako tudi besede niso zgolj zapisi glasov.
razporejeni po navadnem ali "osebnem papirju, naoissni z rdečin: ali modrim črnilom, z roko ali strojem, ampak jnr rojevajo v vsakem, ki jih odprto bere, podobe junakov, njihovih stisk, njihovih fresti in dilem.
A če “o te podobe drugačne pri vsake:., do kogar besede sežejo, :onu p-tem pripadajo? te moje videnje Edv/apda Esmsone res tudi chaffer-jovo ali nemara pripada .*?: ,o : -ni. Dilema postane očitnejša pri ir vi.
Igralec igra, se igra s podobo in jo igra skozi svojo podobo, la ko po tane naenkrat - amlet razigran mladostnik, drugič postaran trie esc t:'

poten ,je spet mitični junak in kdaj dmnič skorajda človek z ulice.
.. - ič nova podoba. K0mu torej potom pripada podoba Edwarda Damsons? ^.jenu samemu, tistemu, ki je zapisal njegove besede ali tistemu, ki te sesede izgovarja in ..u daje ponovno življenje? Korda pa tistemu, ki -'o; :a i' novega Dams ona” gleda? Vsakemu posebej, tisoče podob, ki jih 03 or nit povezujejo besede. Jtrioc ovilens nit/besed.
o/'.rdo Dams ona ni vcc, tukaj. De more 'več', videti vseh teh podob, pač pr '-c- podobe vidijo n ega. V njih odseva, vsakič v drugačnem ogledalu. Ker pa so ogledala dupačna,gerazlikujejo tudi odsevi. In tako,glej} čudo! lodooe, ki j h pred nas postavlja gledališče, ne govore samo
0	resora..,ir Katerih so stukane, temveč tudi o ogledalih, ki jih od-
^ v,	'O
sevajo, govorijo o nas samih, ki gledališče ust^vrjamo, bosidi kot
1	rralci, bodisi :trxxx1rinci kakor gledalci.	v
-• -.o	ah odveč. Glodaliaeo "o ni mrtvo, tudi drama ne. In ne
. 'lo, io.:lor bo vsaj eden izmed nas želel gledat^drugega izmed ras, ". o izrovr-rrjr besedf, tiste čudne stavke, zapisane v katerikoli drami, in bo^bosta poslušala drug drugega, kaj si govorita in bo poslušal, kaj mu govori o sebi in o njem.

I
*
Svetlana Slapšak
Gorgonin dar Petra Shafferja: kje je Andromeda?
Dovolj dolgo sem živela v Grčiji, da prepoznavam nekaj, kar sem v teh letih imenovala "gržka blaznost". Gre za težko duševno stanje, ki ga spremlja paranoja, včasih epilepsija, depresija, v najlažjih primerih globoka nevrotičnost, in katerega žrtve so po pravilu angloameriški intelektualci. Ko sem jih gledala tam na osamljenih krajih, otokih ali neadaptirane in ranljive v Atenah, nikoli niseW bila bolj gotova, da je njihove težave povzročila kultura: kolonizatorsko stališče, da lahko na novo ustvarijo svoj utopični svet tam, kjer mislijo, da še obstaja, odgovor koloniziranega, ki je polaskan in pripravljen lagati o sebi, netočne predstave, strah pred mogočo resnico o preteklosti, zamenjava kompliciranega zahodnega sveta z izmišljeno enostavnostjo mediteranskega in balkanskega, in končno - maščevanje tega sveta. Spomin na žrtve "grške blaznosti", ki so bile vse po vrsti prepričane da živijo pravo življenje in da je del pravega življenja tudi nepisanj e„ me spremlja od prve vrstice drame Petra Shafferja, To je oblika hyorisa, človeš ke samovoljne predrznosti in vaseprepričanosti, gibalca antične tragedije, katere sublimacija mi nikoli ni bila blizu.
Bolj sem verjela tisti verziji, ki jo zagovarjajo Francozi, kakor Jean-Pierre Vernant ali Pierre Vidal—Naquet, po kateri je hybris mnogo bolj sublimacija predrznosti človejk e inteligence in radovednosti, torej kritika sama po sebi. Peter Shaffer se v svoji drami surovo poigrava z obema vrstama interpretacije in pri tem logično vzame za junaka dramatika in gledaliSče, najpogostejši žrtvi zmote o odnosu med "življenjem" in "besedilom". Edward Damson, ironično skonstruiran kot divjak slovanskega porekla in rasist obenem, neguje svoj talent v romantični tradiciji spontanosti, avtentičnosti, zunajkulturne eksplozivnosti, "starodavnosti"> njegovo varianto kreativnosti sestavljata primitivni evolucionizem (preteklost je bila"bolj divja") in ludistični nagon, da se uniči stroj in zmede državljana. Damson piše na roko, z rdečim črnilom in to je same eden njegovih naivnih obredov priklicevanja stvarnosti - krvi, maščevanja, igre. Na oltar takšne svo|e kreativnosti (Hasputinova pisalna miza kot prizorišče in žrtvenik obenem) Damson predvsem polaga Heleno, svojo ženo, ki ateleša vse, kar mu je potrebno od antične Grčije: znanje,telesno uklonjenost, neplodnost, inspiracijo, nesebičnost. Helena ga zaman opominja, da v grški tragediji na prizoriščm ni obreda, ker je obred sdmo gledališče kot ena od oblik demokratičnega življenja atenskega in samo atenskega državljana. Ajehil, najstarejši traged, je za evropskega človeča' rešil problem maščevanja v Evmenidah (Sprava, pO Sovretu; op.prev.), zaključni tragediji trilogije, in sicer z uvedbo pravne države - ne glede na to, da jo v tej tragediji skupaj predstavljajo bogovi in prebivalci Aten: Damson je obseden z začetKom trilogije, z Agamemnonom, v katerem je maščevanje začetek tragičnega dejanja, vzrok človeške nesreče, in to ne glede na to, kakšna predhodna človeška nesreča se maščuje. Damsonov hybria je torej njegovo prepričanje, da ve, kaj je bila grška tragedija in da verjame, da je bilo na prizorišču več obreda kakor besed. Kri, igra, maščevanje. Nad ohafferjevo dramo lebdijo Evripidove Bakhantkfl: nezavedne uživanje v prelivanju krvi, užitek maščevanja, ozavedenje po uboju ljubljene osebe,. Helena, ki se prebuja kot pisec, ne samo kot nevidni angel urejanja rokopisa in dejanski tvorec literarnega uspeha, mora biti kaznovana s tem, da postane Agava, mati v transu, morilka sina. Damsonov gnus nad modernim svetom, v katerem ga njegov sin posKUša rešiti, pristane v trivialnem maščevanju: umik v imaginarno Grčijo, ki je
Heleni oavratna, ker dobro ve, da le-ta ni tam, kamor so 30 postavili neodgovorni intelektualci, preganjanje turistk, alkohol, žalostna superiornost samca. Iščoč med mogočimi dramaturškimi rešitvami antične tragedije Shaffer predvsem israbi odsotnost saepenza: jasno je, kakšno je lahko ■“amsonovo ločevanje. I.adalje, cin mora trpeti zaradi očetovih napak. In naposled, glavni motiv drame je mit p Perzeju, po podatkih, ki so na voljo, neštetokrat uporabljen .a tragedije in celo komedije, vendar se ni ohranilo niti eno samo samcato besedilo. Krvavi finale je samo obnova (obnavljanje), igralei nosijo maske. Vendar, ali je Helena v resnici Atena?
Mit o perzeju je pravljičen in melodramatičen: junak z božansko pomočjo obvlada demona smrti, Gorgono, in pred kač jeglavim/zmajeglavim božanstvom reši svojo nevesto, kraljevo hčer Andromedo. Za del mita o Gorgoni so zelo pomembni vizualni elementi: ogledalo, obraz postavljen frontalno. V grškem vaznem slikarstvu, ki nam je tudi najbolj poznano, ker je veliko slikarstvo v glavnem uničeno, je obraz, ki gleda frontalno, obraz demonskega, umirajočega, pijanega ali nezavednega. Vsi ostali človeški liki komunicirajo med seboj, samo ti komunicirajo z gledalcem. Na enak način z gledalcem komunicira maska boga Dioniza - med drugim boga gledališča, na enak način so komunicirali maskirani igralci t svojo publiko,, Frontalni obraz ni človeški obraz, on človeškemu obrazu kaže smrt in izgubo razuma oziroma~S’loveškosti - začasno ali stalno. Gledanje v ogledalo je gledanje obraza in to samo frontalno. Srečanje s svojim likom v ogledalu je, vsaj za antične Grke, srečanje s smrtjo. Zaradi tega Shaffer inteligentno — ampak to tudi je drama za intelektualce - uporablja motiv ikonoklastičnih bojev in Crom^ellovo uničevanje umetniških predmetov. Junak njegove drame. Damson, naivno verjame, da gre za "uničevanje lepote": gre pa pravzaprav za ravno tako naivno in nevarno odpravljanje spoznanja o smrti, ki ga je treba skriti pred ljudmi. Idejo o smrti odpravljajo vse ideologije in sistemi, katerim je pomembno, da državljan nima perspektive v sedanjosti, marveč da veruje v "boljšo prihodnost", ki je seveda ne more doživeti. Z drugimi besedami - totalitarni sistemi. Damson je talentirani material za stalinista ali fašista, odvisno od tega, v kateri kulturi bi zacvetel. Prizadevajoč si za"lepoto" nezavedno odobrava vsako represivno ravnanje, ki enkrat potrjeno "lepoto" ščiti, sterilizira in cenzurira, torej jo menjava po svojih zahtevah. Potem ko organizira svoj krvavi konec kot svoje maščevanje. Damson umre na način, ki pristaja totalitarnim kulturam: od reke neobveččenega posameznika.
Ampak vrnimo se k ogledalu. V grškem vaznem slikarstvu je ogledalo stalni atribut žensk. Ženske gledajo v ogledala na grških vazah iz profila - za opazovalca, vendar frontalno v ogledalo. Ženske lahko gledajo smrt, ker so "omadeževane" (grški izraz je miasna) s tem, ker rojevajo. Porodnica je samo v ženski družbi, moški se mora obredno"očistiti" od naključnega stika z njo, Ker so torej ženske naravno vezane na omadeževano, na miasmo, so one tiste, ki se ukvarjajo z mrtvimi.(umivan— je, objokovanje, urejanje).
Kadar umre, heroj pripade ženskam, njegovi moški tovariši se ga ne smejo niti dotakniti. Stik s smrtjo je nekaj, kar ženske ločuje s strahom, prezirom, vendar jih v določenem smislu oskrbuje s posebno obliko mcei, ki učinkuje ravno s strahom. Zato so za Grke ženske pogosto blizu barbarom, sc"za— sebno pleme”. Zgodnji pesniki, kakor Simonides, jih klasificirajo kot živali: psica je pokvarjena, opica je čvekava, kobila nedelavna in jaiaxat divja. Najboljša soproga je čebela, ki orenči in dela in je pravzaprav breztelesna - samo Kolektiv, ki proizvaja med (užitek) in nove generacije kkontinuiteta oblasti). Andromeda, princesa, ki jo osvobodi Perzej in se oženi z nje, je v
v 1 ■. eho). perzej in Narcia ae oojita Ženske^ kakor ae bojita smrti, ali c- '-noje, bojita se ženskega glasu, besede, oe sedi la. Umirajoč Damson kon— rio ieda v brezno in vodo pod svojo teraso — v ogledalo, G-orgonin obraz, v ■	• amesto da neacčko (po merilih herojske etike) izvrši samomor, mora
. reti mt ke, herojske smrti, v kopalnici, kakor Agamemnon, od ženske roke. Kakor Pentej, v zadnjem trenutku mora zaviti svoj sram v tkanino kakor umi-• 2ezar v Shakeapearov« ... Juli.ya Cezarju, r. so , pravzaprav d e lena/A tena/Andromeda? V Shaffer j e vi drami, čeprav razpo--- > “ aparatom arhetipske anime, ni natura. temveč cultura. Ona ne dela r.ec jgovcrnin ideoloških skokov med antičnim in modernim svetom, me a pretek— lortjo in k ec-in j ost j o, ker zelo dobro ve, koliko je sedanjost sestavljena iz .reteklosti. puclika misli kakor njen mož in ne kakor ona in zaradi tega - a ..ko sprejme njegovo videnje preteklosti, ki ga je ona uspešno verbalizira — in prived	.. Liko, ki je blizu moderni kulturi.— torej oplemeniteno z
refleksijami na preteklost. Ko Damson proizvede moderno dramo o irskem terorizmu, se nesporazum razkrije, Helenine intervencije niso sprejete in publika i z: vi f-a predstavo. Ključi komunikacije so torej v Heleninih rokah*, Ona je ’ista, ki odkrito zastopa nenasilje in ne pada v blaznost — povsem sorodni vertKi blaznosti — ocčudovanja nasilja kot oblike svobode in kreativnosti. Zaradi tega mora Damson, ki je pripravljen izkoristiti njeno znanje, ki je obenem tudi moralno stališče spoštovanja preteklosti in priznavanje meja lastnega znanja, diskvalificirati tudi kultur«, iz katere izhaja Helena, tore) njenega očeta. Jarvis, v posmehu imenovan "mali", je grecist in razočarani * pači list, vendar ne tako razočaran, da bi preziral pacifizem. Uničenje Hele-mnt- preteklosti kakor med drugim tudi njene individualne prihodnosti (brez otrok, brez svojih knjig) je pravzaprav ravnanje vaseprepričanega bojevnika: vojn;-, je Končana, zdaj pa pobijmo pacifiste, da bi omogočili orihodnost naslednje vojne!
ž.-.afferjeva arama je simbolistična igra s smrtno resnimi vprašanji. Vstavljajoč v to igro elemente grške vizualne in književne kulture se mi zdi, da i lanko dodamo glcucke spraševanje o humanosti m enakosti, cd spolne dc državljanske* Stena, ogledalo, ščit, kri, današnja Grkinja, ki nima nikakr-
ar:.e tipski podzavesti. In ne na koncu - košara s knjigami, Ki na grških vazah obeležuje ženske pr«o-tcre, svatbo, miasmo.
bo’, ij-. torej g iv k a blazncsflobsta.l a in zagotovo ni vezana na zanemarljivo t e vi1o strokovnjakov za antiko. Prepričanje, da je obstajala superiorna kultura, na Katero smo prenesli vso sterilnost, domišljavost in kolonizatorje ambicije našega racionalizma po francoski revoluciji, so naredili iz moderne Grčije travmatiziranc področje, iz njenih balkanskih sosedov maščevalne bastarde, evropski idealistični nacionalizem pa se je po romantični intervenciji med "plemenitimi divjaki" na Balkanu vrnil kot režeči obraz rErti, k! ga Evropa pošilja ven iz svojih imaginarnih meja. Evropska iznajdba Balkana, namesto da bi spoštovala moč ogledala, je ravnala z njim kakor Perzej srez Atenine pomoči - razkazovala ga j e vsakomur. Zaradi tega sploh ni -učno, da se je v nedavni vojni pojavila tako jasna in neizprosna spolna razlika med ženskami, nenaklonjenimi vojni, in moškimi, nagnjenimi k vojni, med moškimi vojskami in ženskimi pacifističnimi gibanji. Potemtakem ni nič čudnega, če se je pojavile obredno posiljevanje, če so pisateljice razglašali za "j revniee". Nikoli bolj kot prej — in gledanje Shafferjeve drame bo pripo-moglo k temu — ni bilo bolj potrebno, da ženske berejo kulturo stare Grčije m da Mediteran in Balkan vidijo kot zakladnico strategij za ohranjanje človešKega življenja.
Preveael M?.
nega stika s svetem, narejenim na njeni izmišljeni
Italo Calvino
jJiIiKOTNCST
UXWXitv-'*-« ^
»e -;--:1!„frr,r;r8Lre
upodabljati naš cas, ka-e or ^	± QnQ z neUsmiljeno energijo.
Poln dobrih namenov sem^staisa	^ Vegovimi kolektivnimi m in r
ki poganja zgodovino nase a - -	'	sozVooj^ad razgibanim spektnk-
reta, zdaj dr« ■	« *	,	Llii i L«
uikaresknim	in	pnstolovskiin	ritmom,	ki
i da r od živi jeriskimi dog	i	. . , n8< bi dajalo
,	,	_,	. katero sem hotel, - a
, i. i~ i»	^-‘'r	’	•„ BOg.l pramagovatl 1» s
večji« naporoa. «»rda a.» 1^.. »3« ^ _ .
v ;ai ae pravi laetnoeti, ^ »» P-*	-
načina, da ae ji»
ina, o-cj aav, —•
.	vos svet »kamnava! »»časno ov.enneve»č =,
a trenutke se r.i je	„o mlade na »sobe i» kroje »red
, rratr uvr3.nja. Biio ja. kot d. ae nikče
ne^r^ore isogniti . eduzinemu pogledu.
#
. X vi r.ore K e duši odsekati glavo, je rerzej, ki le-ridmx jno— ,	-	per2.ej, ki svojega por leda na uperi v -ror-
ti s krilatimi aand • - •	^ ki odseva v bronastem . ii».
,-onin obraz, temveč 1	'	tistem trenutku, ko sem ze
in Veržej mi je prišel na ^°l;	kot se -i z-odi vsakok-
cutil, kako me stisko	^vinskega ali avtobiograf-
rat, ko posku'am spraviti -	^ -ovorica zlara iz rritoloških
skega. Bolje je pustiti, na„	bi ± tew okomnel, si Per-
podob. Da bi y.eduzi odseka g « ^ iabkotno, vetrove ir oblake; zej vzame za oporo »o, kar •	_	pu l8hko razodene le posredno,
in svoj porled usmeri^v^tisto,^ ^	^ s,;,ndavo, dB bi v tem mi-
v podobo, ki ,o -	...	odnosa s svetom, lekci.:o o metodi,
tu iskal eletorijo pesnico	vami dB VBaica interpretaoija
se je je trebe držati prt P ^3	^	no sma »uditii bolj. je ««-
osi roma" i mit m Ca	•	uatavl,atl ir. meditirati nad vaa-
aaj se usede jo v spo^ .	M 4. ti iratopili it ».!•
tajlom, premi i._	, . d ^ita :e v dobesed-
- -s podob. Lekcija, ki jo lahko dobimo od ...ita,
'	‘	var »i dodajamo od zuna.3.
Ipovedi, ne v tem, kar »1
. / :	1 i irz	i:	:nr Dro komplekse*: ne konča se -
l1	^ Meduzi*e krvi se rodi krilati kon^ l”
.... K.=n.	»o,-oče obrniti v njeno neaprotje; t udarne, kopito r-’
...	-	/ .:'*•	6 re ar‘ 12 kan,na studenec, iz katerera pijejo
Tl\ t l Ver5!idah "ita —J^di čudovitege , La! ki - Kužam m ki e rojen iz preklete neduzine krvi. (^icor ■- *	'-1 krilate sandale izvirajo iz sveta polasti: Verze* jih <» ^ vi
lli'T:1'/ S9StCT: en0°kih °ra^* KSr ^ z^va odsekano rlaio:	"
....	.	^P s.i, temveč o skrito v vreči odnese s sabo; in ko
-	... r " ^T8! °d sovr®žnikovt Je dovolj, de o pokaže, teko de
n 1	2" *<aC8St° rlVO in J'0 dvigne iz vreče, in tisti krvavi ol»n
HTsll ■ IJivo orožje v Junakovi roki: orožje, ki ga uporabi
-	- — ^nih p*iraenh m le proti tistemu, ki si zasluži, da se za
.	■	:	^ V ";Stni kip*	-it brez dvome ^oče nekaj po-
Se povedati.	-.i;	V	^ ^ —če druga-
,-e,Vko •	-V -	gospodariti nad tistim grozljivim oblič-
:	’ ■ Prikr"Va’ kak°r ‘ '	Premagal tako, da ga je pog-
n J r ':	' • ^^^a “O« - —v tem, de se odreka nerosrodl
vett • "asti ”• l ° °Cr'"h:;r''me poiBeni’ da r.e priznava resničnosti •	-	'=	katerem mCra zive.i, resničnosti, ki jo nosi s sabo
->0 emlje nase kot breme, ki mu je naloženo.
Odlomek iz . est beležk
prihodnje tisočletje je prevedel Srečko Fišer.
^ \

Avgust Lavrenčič
.’nlo-t se i« "ore il«> v ”«ss oh Guetlovi «rrti; ;o ter iremi je vi 1 CelJ's^or. rnjbli. e. Na- n rrereracija ir on z njo	h^li
ove •»ni v r letu dolrih l«1". ki nreo jih preživeli v »estu pod 3« e-j n grador ir Vi no r'*iB .-.r .•,na-rov«l a, retud' nas je livljenje rnz+oplo rn vne Kfcrnni neba. '.usti je -il -vezi« nt -lnica. Vri ra*
> '-'♦•'hora, br*s veliki'' heFe-1 vodila v duhu na ve-d-ato celjsko
Nareole	da v n se vsa’ r svojin poklicen srečela v ur*v**r-
rl ; evf* avi , ir to prav v rielju, v SlovensVer ljudske« vied*--»'-n 1962. leta. želel ye" si !	■' veev, * »4
■ . ■ - ' 1 • lustlova icen pt f ja ?e izhajala ir r jenov« e-a slikarstva,
-■	... •	•.	; , «rl - >5c • -r, v bistvo 5loverkepa vrtajoče**«.
'"oprav j** nosila t\ t?en eča“ njerovera liV vnena srrejeicarja sveta in rjerove t>u:?tvaritve, se je vendarle voljno prilegla izpovedi tva • a ca draaafceca dela in njefrovesra realizatorja - re£isex'ja. Oustl je soustvaril lO uprizoritve, ro' ’ jini eno operno in « no aletn . loka «no>.ina stvaritev ve Sinoma *a uj rlaoritve vrhun-a •	;ve». vnih ir slovenskih dramskih besedil kar izziva poznavalca
an# • o'*r’,rf>t:ec*r> ustvarjenja, da Gustlovo tovrstno velikansko delo
...	..... ti.
Guztl jo svoje scenonrafake stv.-iritve uresničeval na celjsVer,
* i box*3)ce*
tr «. ker u, n n «xii'u ljubljanske Drame in estnerja
•. > 1 a 1	■ a«..-.-o.-*. Soustvarjal je r, rnep-ri slovanskimi re-
■ srj , d n; . ’ : : e - -.r Korunoa, Andrejo-: Hiengom, Franc
r aje , Du'nnor ' lakarjer , Brankom GoKbačem, Jurom Ki»lingerjem, abiSem, Ikoa Otrinom. }osebno naklonjenost pa je laka« do~*?emu, celjskemu gledališču.
; svojim, 'elon je ovr«el dvoje ukoreninjenih marenj: da nihče
rerok v svoji do'ovini in
veliko --eri dogajajo anrn v
• . Justi v Jo motnost naselil v domači kraj, Sd
oštoverjer
jr tr i/
Sinaja Ljudsko Oidolišče Cel
■va .Kofič J.aurer, roj)«. 5.9.19 !: v !,;jublJani
^	-	193 udiral.
,	„	v “	1	K.*.a»4«w«
' • 1	° ”e te ncolo tudi Visoko Solo sa rlrdaliSČG
^r
" Si3;	»..u«. }fv, „ voaa r
»la darovnica,	<   , bTtl '	^ ^	: - •).
______;ola a..io„ ,	.-f g Dltl "O"« “ ' Pica srečo (Jrorr.ko
, i.r ' ■ “Ž)’ •*«*«•«■• Posije pri p odstavi	„ a
o : .	' :	-	Vl0,': K1ot”o- '• čarobnem avto asu, K.. v'
KirkUSU Ci^gusu, Trebušni plesal a v ens - .	...	.
t'	’	. •	... o.	.......decem ln Pove2ovalM
* j ray tako Je p ipravila več na ostojnih rroie'-tov r - 9
’	...... • 1 ■	- , :.ni°uvčiKLT......) s*i~-
[ITT n	'	’ 1 ‘ - IPi ca ioan:« ;lan(,t
r:,"Tl 'r;	»««.141,»s«*.
L	-ovona„i. v dramski šoli carice B enku ^ -
k " “ bil° a« C v. :: ■ pri ril, i ts....	'
lSlPUbl '	1,0 »««	******* . čet članic, u>
I<—^ pr.dat.vi Trnuljčica v režiji i luJeT_
GO.tlBJAK	'
ioje : .	:	. e ta 197;	. love n J Grrad©«. ■. prejšnji s e r,o ni Je
z nastopen v diplomski predstavi četrtena .etnika Lažna Ivana s vlogo Beti končala študij na ljubljanski Akademiji en gledališče radio, fil: in televizijo.
. času ;unije je igrala v predstavah Don Juan ali amniti gost
rai a v jub jani, Hamlet’n’roses in Xanax v gledališču Glej,
••• ' v --jklu, gledališča Dva obraza ter v predstavi Florentinski slamnik Slovenskega ljudskega gledališča iz )elja.
ste il- /e tudi v filmih ..elita it je ..ovljana in Lapis nad r.estom • jnna Kozoleta.
Kot ••• •.c' na članica celjskega igralskega ansambla se bo prvi:- prj
n "'.dl-- v otroški predstavi Trnuljčic a «1

vVl
____f t
XjCL.it. b'oijLt croifba.
Olir*ux- ,'t<-
/O-
, /Mu\ \r (JA-wnaZ*
^zuCyp. Ub	i^\ Tu^e-nujv'irA-
_ .	_ ^	v /	c/	^	/• '	f
/La^ t CjCa^oC '0^ slVz.	t'r CztClc^ck /k ac<c Jc-jiz -ti^-
rxXnc It? ch^y '(xlJii CituoLjCK- 'fUjčCi^a aaj^ b€jzcj<^ jbkn^^cZ. e~xiy(a. rr ^ubycx m /fc ■vrthkU.o^.	fUi^a^r nk.\cCu*-, ^
ciroMAt^LJo li'iiAj.Cux'yt	Gill**'	1 is- htr^vx f Čjt\ ltu,\_ ^
O^j}lOudncutcx. /jyi-i /pjtxtj ■ I' /} A-'V.clx Le^Tx JlCm -jcu.^ 4< ■'iTuJltt. (ČOmahT /tu, /K-	p^vit sp/he.bLcCtU'y it\. /c,
/t^Cr|0	.4^tg(f>u /tr- /Uta^tUtc r-L AvtCjyr*^' f li oTa ^	cUjo&M tCf
/^rxc-ot Azti /z.'uCixfubeX- 'ppzrfe	^ ■ /i I cl	jy^ J£, P) ^,.}/yr{r:uCy.i.ii
Van;;n -.lapar se z vlogo v Gorgoninem daru prvič predstavi,;a kot
stalna
'oncku " 1,-judskega gl :dali v ;elju.
V -.
______v
w

Si.c \ev^cx
v;
lcvčd\cx
VveNux'^
A S mn
Zn. U	OSo\00 xw
^ 'Ž-Tvj

T
šoU

\<dVA.CJO se WA.
be. sveč ala ^x/deVoecvl i
'ec\se\ C Ue,vdv v ^.deca Wxpica ( • • )	^
Sloue ou^iX
kr
(Ctvcxl bloO'A o
sev^\
c*:ua poročila
se
ipve vzlco S\la "IcjcXv s SvaUvO^v^actiO 'P’q,	V^oovCCxva I.	■i^-ecA'Au sel' sewv
AA<x AC\B.+ T U le^'AvV ^ool OOcXst^OUA
v (. nawP
se. u0^4cvlcx iSov v sa
Caoaiie.
”?o u.
fcfAišlcro s.
va
\a2,vce Aubel
'l
VeXa'Vxj bfeuA Ič^č VAA.O-VV
vACa ČtvjAJ
Cvvyccx
veiAU
icek>k>vja.\a ' o ^Icv'aaCa čoi vcXe 0x
:-Vo':Č’.-'-X
I&
™ M " V- r'
?. '*i,
>,** •

Co P eraieri bo v avli in
SVOJe	1JUd8k0ea Kledaligča
n klparka ligtajn Pičffian.	J glasbenica, slikarka> pesnica
li0Jena l'e bila leta 1963 dokn » ,
J ^.bijani, diplomirat’na	Glash™° šolo
Za ll-<ovno umetnost Dri nnnr T ^ Akademiji štipendistka francoske vlade’-'	3erni,“- Kot
i.otifnale Superieure des Bonu, Arts fp'10 “ EOOl°
Razstavljala je v Kranja, KjudljlVJtrtr.
lovensko
(Makih im S, 63000 (olje p. p J
Gledališče Celje
' pravnik; SC iU2 Al UJI Vič -' »e ni Skl vodjatl IMOJ , i te laer; F MCI I Dramaturga; MARINKA POŠ1 Al
ja;,.,7, v>,i;c;šlj
Lektor: MA IJJ . POŠAV 2 yodja prt grama: Al .i 3A Mn a. < rahnifini vodja; VILI KOROi X2
letetom
m caitiac(630!m»~c<il-)ic ■ aprm (063! W-861 m mpagmda (063)441-814 • fot (063)441-860
IGRALSKI ARGAKi^L:
2701 A '	- »UNO BA IANC VX< , JAN Z K 2« ES , IINA GC REN JAK,
^ Gt ' -	;K* R	JEJ Č EK, V SNA < rail AR, . JLA )A g K ' K
- - a , KIR( pod, D, . ’i 1 X ^3IN* K* Ic - ELI , VA iJA SLAPAR, EVI KOPIC - Al S	' "
JANA ŠMID, BOJAN	*
GLr.DALIi KI Ll.j oi.G C.,Lt ,, sezona 1996/975 številka 1 Predstavnik: borut Alujevič Urednika: ; arinka Poštrak in Janez Vencelj Lektor in korektor: Marijan Pušavoc Oblikovalec: Iztok kok Fotograf: Damjan -vare naklada: 3ooo izvodov lisk: 13 grafika
slovensko ljudsko gledaliiče Celje
Gledališki trg 5, Jooo Celje Tajništvo: (o63) d41-S61 Vodja programa: 441-814 Blagajna:442-910 int. 2o8 Pax: (o63) 441-85o
e-nail: sl . celje @ eunet.si
nttp:/ / v;v.-w,eurocom. si/celje/ alg.html