Ameriška Domovi ima


'‘?/7e
Pk&ffk ci i €/if m— moiwi e
/ /« AMCRICAN IN SPIRf? 'čž/i&OH m LAMOUAO« ONU?
NO.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 12, 1969
ŽLOVCN1AN
940RNIN0 NfWSPAPfiii
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII
Italijanski komunisti moskovskim lovariiem
Glavni tajnik KP Italije L. Longo je na 12. kongresu znova obsodil sovjetsko nasilje nad čSR.
BOLOGNA, It. — Italijanski komunisti imajo te dni svoj 12. Kongres v “rdeči prestolici Bologni”, kot to radi poudarjajo. Prvo besedo ima na kongresu glavni tajnik tovariš L. Longo, ki je v svojem uvodnem govoru razložil strankino notranjo in zunanjo politiko. Longova izvajanja so bila v nekaterih točkah res zanimiva in nepričakovana.
Longo se je najpreje obregnil ob rusko politiko do češkoslovaške. Hotel je s tem poudariti, da za njegovo stranko ni noben pritisk iz Moskve tako močen, da bi se stranka dala vplivati. V Moskvi so bili radi tega precej ra-začarani. Niso pričakovali tako odločnega stališča italijanskih komunistov. L o n g o v i pristaši imajo namreč v komunističnem svetu večji vpliv, kot si navadno mislimo. Jih je registriranih nad 4,250,000 in so v svobodnem svetu n aj v e č j a Komunistična partija.
Odobril kongres v Moskvi
Longo je razveselil tovariše v Kremlju z izjavo, da njegova partija misli, da je bodoči mednaroden komunističen kongres v Moskvi, ki naj bi bil spomladi, kar nekaj dobrega. Italijanska KP je do sedaj idejo o kongresu kritizirala. Moskva torej lahko računa, da bo italijanska delegacija prišla v Moskvo, kar bo vplivalo na marsikatero drugo partijo, da bo posnemala italijansko.
Govor tovariša Longa je poskrbel tudi za senzacijo. Je kar nekajkrat navajal p a p eš k e okrožnice doslovno, posebno Pavlovo “O napredku narodov”. Še bolj je presenetil kongres in javnost z izjavo, da ima Pavel VI. prav s svojo okrožnico “Človeško življenje”. Okoli 1. 2000 bo živelo približno 7 bilijonov ljudi. Ako bo človeški rod znal organizirati proizvodnjo prehrane, — tako pravi Longo. — bi takrat lahko živelo na zemlji brez strahu pred lakoto dobrih 13.5 bilijonov ljudi.
Načela italijanskih komunistov nihajo torej med leninizmom-nnarksizmom in papeškimi o-krožnicami. Človek res ne ve, kaj naj še ne pričakuje od komunistov.
Za hrano povprečno le 17.2% čistega dohodka
WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki poljedelskega tajništva so zračunali, da smo lani porabili v ZDA za nakup hrane skupno 101 bilijon dolarjev, da pa bomo letos še kakih 5 bilijonov več. Povprečno je porabil vsak Ame-rikanec za svojo hrano lani 17.2G svojega čistega dohodka, to se pravi, tistega, kar mu je o-stalo, ko je plačal vse davke.
Letos naj bi povprečno izdal vsak le 17.1% svojega čistega zaslužka, pravijo tisti strokovnjaki, četudi napovedujejo, da bodo cene živil v trgovinah po-rastle za povprečno 2-2.5%, hrana v gostilnah in restavracijah pa celo za povprečno 5%. Ta račun je možen le, če upoštevamo, da se bodo letos povišali tudi povprečni zaslužki, kot so se v vrsti preteklih let.
Nixon naročil revizijo zakonov in zakonskih osnutkov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je poslal glavnim zveznim tajništvom vrsto navodil, ki zahtevajo, da morajo ti pregledati vse važne zakone in zakonske osnutke, kar jih je o-čitno zastarelih. Posebno pozornost naj uradi posvetijo zakonskim osnutkom, ki so v Kongre-
Kot se vidi, bi Nixon rad izločil iz zakonodajnega postopka celo vrsto zakonskih predlogov, d republikancem niso všeč. Zato človek razume njegova navodila. Nixon mora pač vpoštevati želje stranke, ki ga je spravila v Belo hišo. Ali bo iz te moke kaj cruha, je pa drugo vprašanje. Usoda zakonskih osnutkov ni namreč odvisna le od federalne administracije, ampak v prvi vrsti od Kongresa. Kongres ima pa demokratsko večino in ta večina ne bo brez obotavljanja črtala iz svojega programa zagonske predloge, ki jih je dobila od prejšnje demokratske federalne administracije.
Nixonova pobuda ne bo torej naletela na odobravanje v Kongresu, o njenem uspehu bi človek prvi hip močno dvomil.
Avtomobilske tovarne zaslužijo prekomerno
Unija avtomobilskih delavcev trdi, da so avtomobilske družbe zvišale cene avtomobilom z o m e ji t vijo jamstev, ko bi cene lahko znižale.
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik Unije avtomobilskega delavstva Leonard Woodcock je dejal pred Zvezno obrtno komisijo, da so avtomobilske tovarne znižale jamstvo za svoje izdelke letnika 1969 in s tem dejansko povečale ceno avtomobilov, ko bi to lahko znižale, pa bi še vedno imele primeren dobiček, enak povprečju v industriji. Pripomnil je še, da je Unija skrajno razočarana nad omejitvijo jamstev.
Komisija je zasliševala zastopnike prodajalcev zaradi pritožb, da so jamstva za avtomobile nejasna in da jih zastopniki družb, ki avtomobile prodajajo, ne drže. Robert J. Straub iz Clevelanda, predsednik Neodvisnih lastnikov garaže Amerike, in Robert Berke, izvršni direktor Narodne zveze “brodovnih” administratorjev, sta izjavila, da so jamstva za avtomobile nejasna in zapeljujoča.
“Večina naših strank, katerih prenekateri so ljudje z akademskimi diplomami, ima težave razumeti jamstva,” je dejal Straub, katerega organizacija predstavlja okoli 4,000 lastnikov neodvisnih garaže in mehaničnih delavnic v 35 državah Unije.
R. Berke je dejal, da administratorji družb, ki se ukvarjajo s posojanjem avtomobilov in z njihovim vzdrževanjem, zahtevajo “jasno tolmačenje jamstev” in so zelo nezadovoljni s popravili avtomobilov na temelju jamstev.
Senator Kennedy je za urad ZN za hitro pomoč
WASHINGTON, D.C. — Senator E. M. Kennedy je načelnik pododbora senatnega odbora za pravosodje. Njegov pododbor se peča posebno z zadevami beguncev, pregnancev in podobnih žrtev političnih prevratov in prirodnih katastrof. Pri študiju stanja beguncev iz Biafre je prišel na misel, da naj Združeni narodi osnujejo poseben Urad za hitro pomoč. Tak urad je nujno potreben v vseh gornjih slučajih, o čemur priča usoda Ibo beguncev.
Tam se je pokazalo, da je zasebna pomoč premajhna, državna pomoč pa prihaja prepozno in prepočasi. Zato bi morali Združeni narodi ustanoviti poseben Urad za hitro pomoč, ki bi bil dobro založen s strokovnjaki in denarjem, da bi lahko takoj priskočil na pomoč, kakor hitro bi se pokazala potreba. Kennedy želi pridobiti za svojo idejo večino senata, ki naj potem pritisne na Nixonoxo administracijo, da bo že na jesenski generalni skupščini ZN predlagala ustanovitev takega urada.
Kennedyjeva zamisel do sedaj ni naletela na odpor ali kritiko v naši javnosti, čeprav ZN niso najbolj pripravno mesto za tak načrt. ZN se namreč morajo preveč ozirati na svoje članice, kar ovira njihovo prožnost. V slučaju Biafre se mora na> primer generalni tajni c ZN ozirati na znano organizacijo afriške e-dinosti, ki drži z Nigerijo in gleda postrani na vsako podporno akcijo v korist beguncem iz Biafre.
ODNOSI MED BELGRAD0M IN WASHINGT0N0M DOBRI
Načelnik zunanjepolitičnega odbora jugoslovanske zvezne skupščine priznava sicer razlike, pa upa na nadaljevanje dobrih odnosov SFRJ z ZDA pod republikansko administracijo.
BELGRAD, SFRJ. — “Jugo- temi krili je NASA že preskusi-slovanski odnosi do Združenih la v zračnem predoru, poskusili držav so šli skozi različna ob- pa jih bodo tudi na samih letalih debja. Imeli smo razlike v zuna- v bližnji bodočnosti, nji politiki ali pa tudi iz drugih I Trdijo, da bo nova oblika kril, razlogov, toda te razlike niso s0 precej bolj ravna, zelo ko-nikdar dosegle obsega krize, ki^rjs^na jn p0sebno ugodna za pot-bi mogla spraviti v nPvarnost .njgka jet letala.
nadaljnji razvoj dobrih odnosov	_Q____
med našima dvema deželama.i bl J	■ I
Verjamem, da bosta Nixonova | UUV, J. KhOdeS Sprejel
administracija in jugoslovanska | jJgjgp-ggjjQ nodpirSIlCCV vlada posvetili polno pozornost	o # r
podpiranju skupnega koristnega sodelovanji!”
Tako je označil pretekle in sedanje odnose med Belgradom in Washingtonom bivši jugoslovan-si poslanik v ZDA Veljko Micu-novic, sedanji načelnik zunanjepolitičnega odbora zvezne narodne skupščine, v razgovoru z urednikom “Komunista”, glasila ZKJ v Belgradu.
Micunovič je izrazil zadovoljstvo nad Nixonovo izjavo, da streme ZDA k trajnemu miru in njegovemu u t r j e v a nju. Tako smer razume in odobrava vsakdo.
V preteklosti so razne sile ponovno uporabljale v mednarodni politiki silo. To se godi že več let v Vietnamu. Politika sile se
COLUMBUS, O. — V ponedeljek je prišlo v državni kapitol več sto zastopnikov mater z malimi otroki, ki so na javni podpori, in zastopniki drugih oseb, ki žive od javnega skrbstva. Postavili so državni skupščini in seveda guvernerju zahteve po povišanju javnih podpor na 100% predvidenega minima od sedanjih 83'V .
Predstavniki, ki so jih demon strantje zbrani v rotundi držav ne zbornice, izbrali izmed sebe, so predložili guvernerju J. Rho-desu, ki jih je sprejel skupaj z vodniki državnega socialnega skrbstva, zahtevo, naj država prevzame plačilo vseh zdravstvenih stroškov javnih podpi-
rancev, naj tem da za Božič in je pojavila v Srednji Evropi s Zahvalni dan poseben bonus, da
bodo lahko kot vsi drugi Ameri-
Poštna hranilnica ZDA
WASHINGTON, D.C. — Poštni hranilni sistem ZDA je z 2.3 bilijoni vlog naj večja hranilnica na svetu.	!.$ •iil.B
Nixon in Sihanuk izmenjala pisma
DJAKARTA, Indonez. — Zunanji minister Kambodže je izjavil, da sta Nixon, predsednik ZDA, in Sihanuk, predsednik Kambodže, izmenjala pisma o možnosti obnove diplomatskih odnosov med obema vladama.
Kambodža je prekinila redne diplomatske odnose z ZDA leta 1965, ko je začela vojna v Vietnamu dobivati vedno večji, obseg.
Dubček: Z reformami bomo nadaljevali
PRAGA, ČSR. — Vodnik Komunistične partije ČSR Aleksander Dubček j.e v govoru kmetom v svoji rojstni vasi Uhrovec na Slovaškem dejal v ponedeljek, da Komunistična partija ČSR ne bo nikdar “opustila ciljev”, postavljenih lani v januarju, čeprav so ti podvrženi “težki preskušnji”.
Govor je včeraj objavil Radio Praga. Podobno kot Dubček v ponedeljek, je poudaril vztrajanje pri programu reform predsednik zvezne vlade Oldrich Černik že nekaj dni preje.
— Kanada je glavni dobavitelj platine na vsem svetu.
sovjetsko-satelitskim vdorom v Češkoslovaško, napetost narašča na Srednjem vzhodu, je razlagal Micunovič sedanji mednarodni položaj in opozoril na dejstvo, da je Balkan v sredi obeh področij kriz. Obe imata svoj izvor v “politiki sile”.
Micunovič je dejal, da ne more videti stalnega miru, o katerem govori Nixon, če ne bo pritegnjena Ljudska republika Kitajska v reševanje spora v Vietnamu in drugod. Poudaril je tudi posebno odgovornost, ki jo nosita za ohranitev svetovnega miru vladi ZDA in ZSSR.
Nova krila preskušajo
WASHINGTON, D.C. — Dr. Richard T. Whitcomb je izdelal popolnoma nove načrte za krila potniških letal. Modele letal s
Pakistan se zapleta v vedno večje težave
kanci tudi otroci, ki žive od javne podpore, spoznali pomen teh praznikov. Prav tako so zahtevali posebne podpore za obleko, za pohištvo in drugo.
Guverner je delegaciji pojasnil položaj države, jim povedal, da je država v času od 1. 1963 povečala svoje izdatke za javno skrbstvo za 205% - med tem ko je zvezno podpiranje porastlo v istem času le za 7.3G , okrajno pa se je celo zmanjšalo za 52.6%.
Demonstranti so ostali v poslopju skupščine ves dan in so zatrjevali, da ne pojdejo preje od tam, dokler ne bodo dobili pozitivnega odgovora na svoje zahteve. Malo pred deveto zvečer je policija pozvala demonstrante, naj poslopje zapuste. Večina je to storila, kak ducat teh, ki so se upirali, je bil aretiran.
------o------
Ta teden bomo začeli
dobivati pošto iz Evrope
WASHINGTON, D.C. — Na 45 tovornih ladjah se je v New "Zorku radi štrajka nabralo okoli 3.5 milijona funtov navadne poste. Radi štrajka v pristaniščih je vsa ta pošta obležala na ladjah. Pretekli teden se je poštna Uprava sporazumela s štraj kovnim vodstvom in so pošto razložili vojaki, ki jih je dala na razpolago narodna obramba.
Zato smemo upati, da bomo ta teden dobili vse, kar bi morali dobivati že od 20. decembra 1968.
CLOU8Y

Vetrovno z naletavanjem sne-
£a. Naj višja temperatura okoli 30.
KARAČI, Pak. — Pakistan spada med tiste redke azijske države, kjer je politično stanje slabše od gospodarskega, toda ne boljše od socijalnega. Odgovornost za vse to pada na predsednka generala Ayuba Khana.
Ko je Ayub prišel na oblast, se je obnašal kot sodobni diktatorji. Ustanovil je svojo stranko, ustavo pa prikrojil potrebam lastne vlade in strankinim željam. Zato je vpeljal neke vrste “osnovno demokracijo”, ki temelji na posrednih volitvah. Na njih je redno zmagala Ayubova stranka, in tako podaljševala njegovo vlado. Ta cirkus se je ponovil tudi pred kratkim. Seveda se radi tega ni razpoloženje javnosti nič zboljšalo.
Gospodarsko stanje se je res zadnje čase zboljšalo, toda koristi od tega imajo le bogati sloji, srednji sloji se borijo za svoj obstanek, reveži pa za golo življenje. Posebno vlogo začenjajo dobivati šolani Pa-
kistanci. Teh je zmeraj več, službena mesta zanje pa se ne množijo tako hitro kot univerzitetne diplome, šolana mladina išče s težavo svoj košček kruha, najrajše v mestih. Na deželo noče iti nihče, akorav-no tam zaposlitve ne manjka.
Tako je prišlo do tega, da je mestna revščina dobila svoje vodstvo v nezaposleni inteligenci. Razpoloženje, ki vlada v njenih vrstah, je tako, da je vedno pripravljena na demonstracije in nemire. Miru je tako zmeraj manj v Pakistanu, ne morda na deželi, ampak v mestih. V januarju so bili nemiri v treh velikih mestih tako hudi, da jih policija ni mogla obvladati. Na pomoč je morala priti vojaščina, vse skupaj se je pa končalo s prelivanjem krvi.
Hudo preglavico dela režimu tudi Vzhodni Pakistan. Tam živi na primeroma malem prostoru 55 milijonov Bengalcev. Med njimi vlada
huda revščina, še večja je pa zagrenjenost nad Ayubovim režimom, ki obravnava ta del države kot nekako kolonijo in ne kot ravnopraven del Pakistana.
Ayub Khan je začel uvide-vati, da njegov režim ne bo dočakal mirnega konca. Zato je povabil opozicijo na politične razgovore. O uspehu te akcije precej dvomijo. Ayub Khan ni namreč le diktator, je tudi centralist, zaverovan v državno in narodno edin-stvo in v učinkovitost režima močne roke. Opozicija zahteva konec obsednega stanja, parlamnetarno vlad avino, splošno volivno pravico, decentralizacijo, svobodo tiska in zborovanja itd. Ayub Khan ve, da vsega tega ne more dati, saj bi s tem podkopal temelje svoje vlade.
Nesreča za deželo je v tem, da opozicija ni dosti vredna. Res zahteva temeljito spremembo režima, več svobodne
demokracije, toda drugače je brez pravega gospodarskega in socialnega programa ali pa ima o takem programu le meglene pojme. Ako bi prišlo do političnega prevrata, je lahko mogoče, da bi prišli na površje demagogje, pustolovci in podobni “krivi preroki”, ki ne bi deželi ustvarili nobene boljše bodočnosti.
Še poseben problem za Pakistan je pa Ayubovo zdravje. Zadnje čase je bil nevarno bolan, sedaj se je pozdravil, toda njegovo zdravje je še zmeraj rahlo. Ako bi postal nezmožen za pakistansko politično vodstvo, bi deželi grozila tudi s te plati huda nevarnost. Sreča v nesreči je v tem, da nima Pakistan nobenega soseda, ki bi se hotel zaplesti v vojno z njim. Res imajo nekateri sosedje željo po “korekturah” ob pakistanski meji, toda so preslabi, da bi dosegli svoje cilje z rabo oboroženih sil. V Pakistanu vlada torej mir, na trdnih nogah pa ta mir ni. ^
Rdeče nasilje se je pretekli mesec v Vietnamu povečalo
SAIGON, J. Viet. — Komunistični teroristi so se zelo živahno udejstvovali v preteklem mesecu. Pri tem so ubili 501 domačinov v Južnem Vietnamu, 1,377 jih je pa bilo ranjenih. V decembru je bilo takih slučajev kar za četrtino manj. Kaj tiči za novo partizansko teroristično taktiko, si v Saigonu ne morejo zanesljivo razložiti. Čakajo, kako se bodo partizani obnašali ob luninem novem letu.
------o-----
NEW DELHI, Ind.— Kongresna stranka je pri krajevnih volitvah v državi Zahodna Bengalija grdo pogorela. Tam je zmagala koalicija pod vodstvom komunistov. Boljše se jc vladna stranka odrezala v državi Utar Pradesh. V državah Punjab in Bihar ne bo dobila nobena rtranka večine, vendar pa je kongresna stranka svoj položaj okrepila.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in članstvo Marijine legije so vabljeni nocoj ob pol osmih v Grdinov pogrebni z:.vod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pokojno članico Ano Bcldan.
Rojstni dan—
Danes praznuje svoj. 89. rojstni dan rojak John Mivsek s 1171 Addison Rd. Iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zadovoljstva in zdravja!
Na dosmrtno ječo—
Sinoči je porota kazenskega sodišča spoznala 20 let starega Roberta Salerno z Richmond Hts. krivega umora R. Browna in J. Tilletta 28. februarja lani v Barto Cafe. Obsojeni je bil s skupino motociklistov "Peklenski angeli” in “Božji otroci”, ki je pridrla v gostilno in brez pravega razloga pretepla in nato ustrelila omenjena gosta. Salerno je bil obsojen na dosmrtno ječo. Pred njim so bili zaradi teh umorov obsojeni že trije drugi člani omenjenih motociklističnih tolp.
——	O-"	—
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Okoli 7,000 mož ameriških in južnoviet-namskih vladnih čet je pred skoraj tremi tedni začelo večjo vojaško operacijo proti znani A Shaw dolini v bližini meje Laosa. Doslej so pokončali nad 140 rdečih. Ta vojaški nastop, ki naj zavaruje Da Nang in Hue pred večjim rdečim napadom, je bil prvič omenjen v vojaških poročilih šele danes. — Bojna ladja New Jersey se je po več kot enem mesecu odsotnosti vrnila v Tonkinški zaliv in je včeraj s svojimi težkimi topovi uničevala rdeče utrjene postojanke vzdolž obale gornjega dela Južnega Vietnama. WASHINGTON, D.C. — Kuba bo v bodoče dovoljevala, da potniška jet letala, ki bodo prisiljena leteti na Kubo in tam pristati, odlete domov z vsemi potniki vred. Doslej se je letalo vrnilo samo, potnike pa so prepeljali domov z drugimi letali. Kuba trdi, da letališče pri Havani ni dovolj trdno za odlete težkih potniških jet letal.
NEW ORLEANS, La. — Glavna priča v procestu proti C. L. Shawn I*. R. Russo je včeraj izjavila, da je številnim osebam povedala, da ni gotova, da bi bil C. L. Shaw tisti, ki naj bi bil navzoč pri razgovoru o zaroti proti pokojnemu predsedniku ZDA J. F. Ken-nedyju. Russo je izjavil pred sodiščem, da je edini, ki ga je slišal govoriti o umom J. F. Kennedy ja, bil David W. Ferric, bivši potniški pilot, ki pa je že umrl.
BONN, Nem. — F. Borman jc z družino priletel iz. Nizozemske, kjer ga je sprejela kraljica Julijana, v Zahodno Nempijo in se kljub hudemu prehladu držal sporeda svoje poti. Bil je gost pri kanclerju G. K. Kiesingerju v B-mnu, jutri pa poleti v Zahodni Berlin.
LOS ANGELES, Calif. — Včeraj je bila izbrana porota za sodno razpravo proti Sirbanu Bisbar Sirbanu, ki je obtožen umora sen. R. F. Kennncdvja v lanskem juniju.
Ameriška domovih
ivi'> ic-/% nn— ur)iv«-
6117 St. C lan Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and P'oreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Pretekli teden je A. Dubček precej očitno priznal, da!največkrat sem in tja. Ena Stranje Palachova žrtev ustvarila hudo krizo, ki se je končala z ka drugo, zmago zagovornikov liberalizma nad poskusi pristašev Mo-| Dovolj o tem, pa še drugič kaj skve zategniti vajeti v ČSR še bolj. Predsednik vlade O. o čem drugem.
Cernik je dan kasneje razkril, da je Češkoslovaška najela na Zahodu 200 do 300 milijonov dolarjev posojila za obnovo svoje industrije v prihodnjih letih in da bo skušala dobiti se nova. Prav iskanje posojil, ki naj bi modernizirala češkoslovaško industrijo in jo povezala z Zahodom, je bil eden izmed glavnih vzrokov sovjetske skrbi in jeze, ki sta sprožili vojaško zasedbo ČSR. Tudi Černik je zagotavljal Čehe in Slovake, da bodo glavne reforme ostale, da bodo z njihovim izvajanjem nadaljevali in da ne bo nihče prijet zaradi svojega neodvisnega mišljenja in izražanja tega v javnosti.
BESEDA IZ NARODA

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
3	No. 30 Weds., Feb. 12, 1969
Upanje v brezupnosti
Spričo obsežnega vala najrazličnejših protestnih gibanj, ki je v zadnjem letu zajel večino Amerike in Evrope, oziroma zahodnega sveta, se je zdelo, da je mladi povojni rod neozdravljivo zašel v zanikanje ne samo obstoječega reda, temveč tudi temeljnih moralnih resnic in vrednot. Skratka, vse je izgledalo, da je zakon nasilja edino merilo in gibalo zgodovinskega dogajanja. Zato so ga “protestniki”, kjer so le mogli, začeli tudi sami uporabljati v odnosu do drugih skupin in ustanov, pa na bodo to državna oblast ali pa razkošna zabavišča. S takšnimi in podobnimi dejanji menijo, da bodo vsilili svoje poglede in pogojevali razvoj družbe.
Ironija vsega je v tem, da so voditelji protestnih gibanj v zahodnem svetu sinovi najbogattejših staršev. To se pravi, da gre za pojav potrošniške družbe, ki je naveličana brezskrbnosti in sita svobode, zato išče izhod iz svoje notranje krize s hrupnim zanikanjem osnovih temeljev, ki so ji o-mogočili tako visoko stopnjo blaginje.
V kratkem času pol leta smo se lahko na lastne oči prepričali, da ne smemo pojava posploševati, oziroma še več, da je mladina tudi v današnji zmaterializirani dobi zmožna velikih dejanj. To je najgloblje pokazal zgled Češkoslovaške. Ko so Sovjeti s tanki pregazili omenjeno državo in ljudstvu preprečili vsako možnost svobodnega razvoja, so se Čehi in Slovaki s študentovsko in delavsko mladino na čelu oprli na svoje duhovne notranje sile in brez uporabe nasilja pokazali svoj odpor proti vsiljivemu socialističnemu redu, kakor ga pojmuje močnejši.
Višek je pasivni odpor češkoslovaškega ljudstva dosegel s samosežigom študenta Jana Palacha na praškem trgu ob narodnem spomniku sv. Venceslava. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli razčlenjevati pomen in zgodovino samo-sežigov pri azijskih narodih, kjer je ta oblika protesta zelo v navadi, zlasti proti Evropejcem. Zanimivo bi bilo tudi raziskovanje, kako to, da so sedaj Evropejci osvojili to navado. Kot znano smo imeli nekaj takih načinov protesta proti vojskovanju v Vietnamu tudi v Združenih državah.
Toda v tem trenutku je važno sledeče dejstvo: do sa-mosežiganja je prišlo najprej v Evropi v satelitskih državah sovjetskega bloka in to v eni najbolj kulturnih dežel — Češkoslovaški republiki. Takšno nenavadno dejanje so lahko rodile le nenavadne razmere, ki so jih Sovjeti vsilili Čehom in Slovakom.
Nobenega dvoma ni, da je treba samosežig Jana Palacha tolmačiti kot skrajen in tudi po obliki za Evropo nenavaden in izviren protest proti nevzdržnim razmeram, ki so nastale na Češkoslovaškem po napadu oboroženih sil Var-kavskega pakta s Sovjetsko zvezo na čelu. S to razlago se strinjajo vsi, ki lahko svobodno tolmačijo dogodek.
Palachovo dejanje torej ne more biti nič drugega kot nova skrajno dosledna oblika neuničljivega odpora češkoslovaškega ljudstva do krivičnega nasilja, ki ga Sovjeti izvajajo nad njim v imenu istega socializma, po katerem se hočejo ravnati Čehi in Slovaki. Podoba današnje mladine na Češkoslovaškem nima nič skupnega s protestniki v zahodnih deželah, preživela je tudi samega vojaka Švejka ter se podala na pot mučeniškega zavestnega samožrtvovanja.
Človek, oziroma narod, ki krene na to po človeških merilih brezupno pot, je pripravljen na vse žrtve — celo na vsamožrtvovanje. Takšen korak sproži v človeku nove še ne-preskušene sile, ki čeprav so rezultat predanosti smrti, so obenem klice blagovesti o neskočnem upanju v prihodnost, v — življenje.
Tako je razmišljal in ocenjeval položaj ob smrti viso-košolca Jana Palacha v Pragi sodelavec slovenskega tednika “Katoliški glas”, ki izhaja v Gorici, tik pred vrati v rdečo Jugoslavijo, 6. februarja 1989.
Kardinal Reran, praški nadškof, ki živi v izgnanstvu v Rimu, je ob smrti Jana Palacha poslal svojim rojakom v domovini sledečo poslanico:
“V tem veličastnem, a istočasno tragičnem obdobju naše države želim, da slišite tudi moj ponižni in slabotni glas, ki ga preveva žalost. Je to glas vašega praškega starega nadškofa, kardinala Berana, ki vam govori iz Rima. Žal mi ni dano, da pridem k vam, kar bi bila po dolgih letih odsotnosti moja velika želja. Toda moje srce je z vami in z vami objokujem smrt Jana Palacha in vseh ostalih, ki so mu sledili. Občudujem njih junaškega duha, čeprav ne morem odobravati njihovega ravnanja, porojenega iz obupa. Sa-momor ni nikdar dopusten; naj ga nihče ne ponovi! Toda vsi živeči naj mislijo in tako služijo ideji, za katero so ti mladi na tako grozen način žrtvovali sebe, da bodo drugi
Pismo Tineta IHliVrhenfke
bo ugo-- to še ni
teri ugovorjali, koliko varjanje imelo uspeha -jasno — bomo videli.
Pri nas v ZDA obstajata dva popolnoma ločena sistema pra-i vosodja, federalni in državni. V vsaki državi imamo vrsto državnih mestnih sodišč. Popolnoma neodvisen od njih pa obstoji poseben sistem zveznih sodišč, to so United States Courts.
Koristno je za vsakega državljana, da nekaj ve o tem in pozna ta sodišča. V vsaki državi se so-
Waukegan, 111. — Javnost našega severnovzhodnega dela države Illinois že dalj časa izraža nasprotovnja glede baze armadne postojanke za izstreljevanje izstrelkov proti zračnim napa-^dišča nekoliko razlikujejo, to je dom in torpedom. Ta postojanka kar se tiče državnih sodišč in ne je Vernon Hills, med mestecema zveznih.
Half Day in Diamond jezerom. | Vsako samostojno mesto, ki Kakor je poročal pred kratkim ima svojo upravo, ima tudi svoje WNS, se je kakih 500 strank te . mestno sodišče, večja mesta več
okolice udeležilo zborovanja, na katerem so naglašale nasprotovanja proti omenjeni ABM postaji. Navajali so, da je tod po okolici preveč javnih zavodov, ki bi bili izpostavljeni radi te postaje. Doslej se ni radi tega še ničesar storilo in kakor izgleda, do premestitve postaje ne bo prišlo še tako kmalu. Razlogov za to je več.
Na razne ugovore pojasnuje polkovnik Wray in poudarja, da veliki Chicago z svojimi številnimi industrijami in ustanovami mora biti zavarovan proti možnem napadom dalekosežnih raket. In Vernon Hills in njegova okolico ni preobljudena, zato je najbolj prikladna za kaj takega. Take postaje so potrebne proti morebitnim raketnim napadom. Iz njih se izstreljuje mehanično urejene protiraketne izstrelke, ki srečavajo izstrelke napadalcev že v zraku in jih uničijo, predno pridejo na svoj cilj.
Za preprostega navadnega človeka je to nekaj novega in čudnega. A je tako, vojaški strokovnjaki v takih zadevah imajd dandanes vse drugačno orožje in med temi raketne izstrelke, ko jih čutijo po posebnih sprejemnih antenah, v istem hipu izstre-
sodišč. Policijska sodišča obračunavajo z obtoženci radi manjših prestopkov, kakor so male tatvine, pijanost, pretepi in neredna obnašanja. Glede oseb pa, ki so obtožene težjih pregreškov in zločinov, jih policijsko sodišče pridružuje za obravnave in razsodbe v višjih sodiščih.
Policijski sodniki (Police Jud-gea li Magistrate) so izvoljeni v splošnih volitvah ali pa imenovani od mestnih županov. Izbira policijskih sodnikov zahteva resno pažnjo, kaj#i policijska sodišča so v mestnem življenju večje važnosti, kakor si predstavljamo. Od njih je odvisno, da-li policija vrši svojo doužnost, ali je brezskrbna v zasledovanju zločinov. Policijski sodnik mora na eni strani podpirati policijo v vzdrževanju reda, na drugi strani pa mora obvarovati občinstvo pred neupravičenim nadlegovanjem s strani policije. Mora poznati razmere, v katerih ljudstvo živi, ako hoče biti pravičen sodnik. Bister in razumen sodnik utegne rešiti človeka, ki se je prvič pregrešil, pred nadaljevanjem na potih zločinstva, utegne pomagati neukemu kršitelju zakona ali braniti človeka, ki je bil aretiran od nevednega redarja. Na
Vrhenšk Tine
Maškarada pri Liliji
CLEVELAND, O. — Dolge reklame in dolgi govori baje niso več sodobni, ker smo pač “moderni” — zato bom kratek — vendar pri vsej modernosti oc časa do časa le radi gremo v spominu nazaj v tiste stare “nemo derne”, pa vendar dobre čase, ko namesto, da bi zapravljali čas pred televizorji, smo raje šli poc okna kramljat z dekleti, sladek posel, toda, če si šel komu v ško do, se je pa prav lahko pripetilo, da si jo dobil s polenom čez hrbet.
Opozorjen sem bil, da društvo LILIJA pripravlja nekaj spominov na tiste dobre čase, ko prireja na pustno soboto, 15. februarja, NAGRADNO MAŠKARADO v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Znano je, da je to vsakoletna prireditev, kjer se v lepi domači družbi lahko prijetno zabavamo in kramljamo in seveda tudi zavrtimo. Kot običajno, bodo tudi letos skrbeli za plesno glasbo VESELI SLOVENCI!
Lojze, ki dela v tovarni, na ne vem kakšne stroje, bo skrbel, da ta večer ne bo nihče žejen in Stanonikova mama, da ne bo nihče lačen. Seveda vsi smo vabljeni, da se oblečemo v maškare, kar nam da pravico do prostega vstopa in seveda tudi do nagrade. Tudi maškare naj se poslu-žijo glavnega vhoda.
Na svidenje na pustno soboto!
France Ancelj
le protiizstrelke, če pravočasno drugi strani pa utegne neusmiljen in nerazsoden sodnik napolniti mestne zapore z ljudmi,
oddan sreča sovražni izstrelek in ga uniči ali onemogoči.
Ko sva pred kratkim s sosedom Frankom s Park Avenue o tem govorila, je mož kar debelo gledal. Ni mu šlo v glavo, da so mogoča taka orožja, kakor omenjeni raketni izstrelki take vrste, kakor omenjeno. Dejal je: Saj še muha muhe ne doleti, ne vrabec vrabca, pa bodo izstrelki takole doletavali in srečavali nasprotne izstrelke? Veš kaj, Tine, če bodo takole izboljšavah morilna orožja, potem ne bo dolgo, ko bo šel svet in vse k vragu! Zapomni si to, Tine!”
Ne vem, kaj bi odgovoril na to, mu odvrnem. In tako pravijo, da je. Vse se lahko zgodi. Morda tudi tako, kakor so stari ljudje prerokovali, da se 2000 let ne bo nikoli pisalo. Vse je mogoče. Svet res bezlja po čudnih potih naprej in to na vseh raznih poljih. Zmeda tu, zmeda tam in človek ne ve, pri čem je in komu naj sledi. Treba je močne volje, da se brede preko in skozi te zmešnjave.
NAŠA SODIŠČA, SODNIKI IM JUSTICA. — Bivši guverner Shapiro,
ki je kot podguverner
—-	- —— ^.............. Ua uuuu uiugulani nasledil guvernerja Kerner-
živeli; bila je to ljubezen do domovine, hrepenenje po svo- ia> ie tik pred zaključkom svoje vodi in trdna odločenost okrepiti moralne sile naroda, biloj£lužbene dobe letos v januarju je videnje bodočega napredka in miru našega ponosnega iimenoval l1 državnih distriktnih ter plemenitega naroda.”	” sodnikov. Imenovanju so neka-
Z ljudmi, ki so prav za prav neškodljivi in morda nedolžni, in ogorčevati občinstvo proti taki justici.
To o mestnih in policijskih sodiščih.
Poleg policijskih sodišč imajo večja mesta tudi višja kriminalna sodišča, ki obravnavajo v težjih kriminalnih slučajih. Ravno tako se nahajajo v mestih nižja civilna sodišča za manjše pravde in višja civilna sodišča za večje pravde. V vseh teh slučajih gre za državne zakone in ta sodišča tvorijo le del državnega pravosodja. Vedno je priziv odprt na višje državno sodišče.
Poleg teh so distriktna in o-krajna sodišča. Poleg teh tudi mladinska sodišča, na katerih se obravnava proti mladim kršiteljem zakonov. In so še druga sodišča za razne druge slučaje.
Nekateri sodniki so izvoljeni ob volitvah za gotove dobe. Zopet nekatere imenujejo guvernerji. V tem oziru nimajo vse države enakih določil.
Pri imenovanjih se včasih ču-
Nastapi umetnih drsalk in drsalcev v Clevelandu
CLEVELAND, O. — V torek, 25. februarja, pride v naše mesto skupina umetnikov v drsanju in nastopih na ledu. Z izbrano skupino bo nastopala tudi Peggy Fleming, ki si je kot edina Amerikanka pridobila zlato kolajno zadnjih olimpijskih igrah. Skupina bo nastopala v Areni v našem mestu do 9. marca.
Celoten program je na novo pripravljen, nove so obleke, nova razsvetljava. K umetnikom in umetnicam, ki smo jih videli v preteklih letih, so se pridružili novi iz vrhov umetnega drsanja vsega sveta, Boyers iz Nemčije, Ricky Inglesi iz Kalifornije, Anne Russell iz Toronta itd.
Predstave bodo v delavnikih ob osmih zvečer, v soboto, 1. in 8. marca, ob 1. in 5. popoldne in ob 9. zvečer, v nedeljo (2. in 9. marca) pa ob dveh popoldne in ob šestih zvečer.
Vstopnice so na razpolago v Areni, 3717 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio 44115, tel. (261) 361-3700:	F. L.
dali v črno bančno knjigo, koliko prijazni! — Michael Sabowo. so znižali cerkveni dolg, je ra-' _0 Jezus, prosim, blagoslovi čunski stroj na koncu vsega na- moje staršej brate in sestrej da tolkel čarobno številko $199,999.- bodo dobri kristjani!
99 kot dolg naše fare, ki ga je treba še plačati. Po domače povedano, cerkvenega dolgo imamo še dvesto tisoč dolarjev. Tisti 1 c lahko kar pozabimo. Da je vse do pičice točno tako z raču-
— Arnold Chitolo. — O Bog, prosim Te, pomagaj mojim staršem, da si bodo izbrali pravo Cerkev!
— Lashly Howard. Gospod, pomagaj mi, da
ni, potrjujejo in so podpisali po-j pojdem vsak dan v cerkev poleg župnika tudi vsi cerkveni maigaj mi pri vsem, Frosi^ Te
možje: Anthony R. Kushlan, Joseph J. Brodnick, Joseph Ferra, John Habat in Frank Turk.
Ko je računski stroj drdral seštevanje in odštevanje, je tudi župnik Fr. Viktor Tomc napeto strmel v odvijajoči se trak s številkami ter z upom in skrbjo čakal na zadnjo vsoto. Ko se je ta
za duhovniški poklic, da bom šel lahko v semenišče in postal duhovnik. O Bog, blagoslovi vse nas!	_ BBC
— Gospod, imej usmiljenje z menoj, ker delam slabe stvari vsak dan! Svetnike prosim, naj molijo zame grelnika, da se bo moje srce spreobrnilo in postalo
prikazala, se mu je obraz prijet- dobro, tako da bom pomagal
no nasmehnil. Kaj ne bi! Nepri- vsakemu, ki je v potrebi, stranski računski stroj kaže, da	_ Evans
je nekdanji ogromni dolg zdrk- _ Gospod, jaz sem velik greš-nil pod 200 tisoč dolarjev. Takoj nik) ker ne verujem vate in sem se je javno zahvalil faranom:'razveseljeval hudobca. Prosim “Vesel sem, da vam morem dati,Te, pomagaj mi, da postanem tako lepo poročilo. V manj kot Tvoj dober otrok, da bom rešil
dveh letih smo odplačali $108,130 svojo dušo.	— Phinias
dolga. Vsem našim faranom se L_ Gospod- ki si mi dal dobre
zahvaljujem za njihovo sodelovanje ...”
Kljub tako lepemu uspehu se župnik noče dati varati. V ostan ku dolga ($200 tisoč) še vidi dokaj sivih las. Zato je k zahvali takoj dodal prošnjo “za podporo tudi pri bodočih naših načrtih v letu 1969”. Takole piše faranom Naša prihodnja farna prireditev, PREDPUSTNI BAZAR šolski dvorani, bo v nedeljo, 16 februarja. Tudi ta bo dosegel svoj uspeh, če bo le vsak skušal prodati ali kupiti svoj 10-dolar-ski zvežček listkov in bo gotovo prišel na to zabavo.”
Prepričan sem, da dobri farani ne bodo dovolili, da bi se gospoc župnik varal in bil razočaran nad njimi. Skušajte že pred nedeljo vrniti odrezke prodanih in obdržanih listkov. Pridite vsi na razvedrilni semenj, bazar, še nikoli vam ni moglo biti žal, če ste kaj potrošili za cerkev.
Rev. J. Godina
Slovenska misijonarka piše iz Zambije v Afriki
Pri Mariji Vnefeovzefi
$199,999.99 in I c
CLEVELAND, O. — Mislim, da bo vsak pogledal, kaj neki pomeni čarobna številka v naslovu ($199,999.99 in 1 c). Na prvi pogled se zdi, kakor da bi bila fara Marije Vnebovzete na dražbi naprodaj in hočejo ujeti koga na tiste znane limanice cen v trgovinah, ko nočejo napisati npr. da stane nekaj $200, ker to zveni previsoko, in napišejo namesto tega $199.99. To je sicer samo za en ubogi penny manj kot $200, toda ljudje gredo na take limanice in trgovci to dobro vedo.
Pa to modrovanje nima nobene zveze z našo faro in gornjo grozno številko. Naša fara ni na-
prodaj. Ta številka pomeni ne-jejo oporekanja, češ da tu in tam kaj čisto drugega. Ko so po No-v kakih slučajih so zraven poli-Jvem letu dan za dnem pregledo-tični vplivi.	|vali računske knjige fare, pre-
Tako je v naši demokratični i šteli vse dolarje in penije nedelj-deželi. Kritikam so odprta vratarskih nabirk v letu 1968, pa tudi te pa so včasih na mestu, včasih vse male in velike račune in iz-pa tudi ne. V kritikah se pika datke iz tega leta ter nato pogle-
LUSAKA, Zamb. — V našem zambijskem misijonu Matero poučujem verouk v raznih šolah katoliških'in državnih. Tako smo govorili pri pouku tudi o molit vi, in sicer ne samo kako molimo Očenaš, Zdravamarijo in druge molitve, ki so natisnjene v molitvenikih in katekizmih. S skup nimi močmi smo poskusili sestaviti tudi kratko molitvico. Naj prej je šlo trdo, ker si nihče ni upal naglas povedati, kakšna je njegova molitvica. Ko pa so se opogumili, so pa hoteli vsi hkrati govoriti. Pa smo našli pametno rešitev. Vsak je napisal svojo molitvico na kos papirja, potem so jih pa izročili meni, ko sem jim obljubila, da bom za najlep še tri prinesla majhne nagrade.
Celo popoldne sem pregledovala njihove molitvice, kratke in dolge, kakor so jih napisali dečki in deklice 7. razreda osnovne šole. Okrog 200 molitvic je bilo napisanih. Izbrati bi morala 15 najboljših, več jih namreč nisem smela, ker sem imela samo nagrad. Razen nekaj njih so bile vse sila prisrčne, da bi jih vse rada nagradila. Naj vam jih nekaj tu zapišem, pa sami presodite, če niso vredne vsaj skrom ne nagrade.
— Gospod, odpusti tistim, k pravijo, da ni Boga; odpusti ti stim, ki kradejo in ubijajo! Gospod, bodi z nami! Odpusti mi ker sem odgovarjal očetu in ker nisem bil v nedeljo pri maši.
— Charles Dick.
— O Bog, ki nas ljubiš, pomagaj ljudem, da Te bodo spoznali! Pomagaj tistim, ki leže v bolnišnicah! Blagoslovi tiste, ki Te ne ubogajo, in tiste, ki so slepi!
— Michael Bwmbo.
— Gospod, prosim Te, blagoslovi me in pomagaj mi v šoli, da ne bom lenj Prosim Te tudi za starše, da bi bili z menoj bolj
Starše, brate in sestre, zahvaljujem se Ti za vse. Prosim Te, daj mi, da bom opravil izpit z lepimi redi! Prosim Te tudi, blagoslovi Vse ljudi, ki trpe; blagoslovi našega predsednika dr. Kaunda in n j ego ve. ministre in vse ljudstvo v Zambiji,	— Chilufya.
Včasih pa uganejo naši otroci še kaj drugega. Pred izpitom smo imeli poskusno nalogo. Dala sem jim nekaj vprašanj, na katera naj bi odgovorili. Mnogi so odgovorili prav, nekateri dečki pa so stvari nekoliko pomešali in napisali: na vprašanje, kaj je Tezus storil pri zadnji večerji:
— Jezus je pri zadnji večerj--umrl, ker je bil bolan.
— Jezus je pri zadnji večerj spremenil vodo v pivo.
— Jezus je pri zadnji večerj ial Mojzesu 10 zapovedi.
Na vprašanje, koga sprejmemo ari sv. obhajilu v svoja srca, sta dva odgovorila: “Sv. Jožefa” in ‘škofa”.
Ko sem ta teden prišla v neki mv razred in se predstavila, sem malega zamorčka v prvi klopi jotem vprašala, če ugane, od 'cod prihajam, pa je tiho in z negotovostjo odgovoril: “Ku mwamba”, kar pomeni: iz nebes. — Si lahko mislite, kako so se nu vsi drugi v razredu smejali.
Pa še drugič kaj. Vsem rojakinjam in rojakom, dobrotnicam in dobrotnikom našega misijona prisrčne pozdrav e. Otrokom kdaj tudi o vas povem. V srcu Jezusovem vdana
Zinka Hercog Matero Catholic Par:-’’ P.O. Box 2527 LUSAKA, Zambia Afrika
IZ NAŠIH VRST
New Smyrna Beach, Fla. — Tukaj Vam pošiljam nakaznico za $17, za celoletno naročnine !>1 pa za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino dobivava redno in jo rada čitava. Velikokrat pa sva žalostna in srce naju zaboli, ko v listu vidiva, da se je najin dragi prijatelj poslovil od tega sveta. Koliko jih je že odšlo v večnost, s katerimi smo skupaj peli in se veselili nad 55 let. Jaz pa se še vedno otepam mojega sovražnika arthritisa, kateri me je sedaj toliko opustil, da lahko hodim.
Lepo pozdravljava Mrs. Debevec, uredništvo in upravo lista in vse njegove bralce kot tudi vse najine prijatelje in znance. Joe in Mildred Ceglar
Maple Heights, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za polletno naročnino. Ameriško Domovino rada berem in jo zadnjih par mesecev tudi redno prejemam. Prav lepa hvala za ves Vaš trud in za odlično postrežbo. Prosim, nadaljujte s svojim delom. Lep pozdrav!
Christina Skocaj
AMERIŠKA DOMOVINA,
I
I

GOSTAC MATEVŽ
Spisal F. S. Finžgar
Ravtarski krapi!
“Ho, ho!
Imenitno!”
Primož je iz bisage vzel tri trebušaste steklenice slivovke. “Na, spravi to, da bo za likof!”
Kosci in grabljice so se zbirali in gospodarju voščil dobro jutro. Zadnji je prišel Tevž in za njim je pridrobencljala žrebič-ka.
“Kaj pa to pomeni?” je Primož začuden stopil svoji ljubki naproti.
“To pomeni rešeno njeno življenje,” je odgovoril Gros, najstarejši kosec.
Primož je potapljal žrebičko m koj opazil prasko na njenem stegnu.
“Kaj se je zgodilo?”
Vsi v eni sapi sc začeli pripovedovati, kako je Tevž svoje življenje zastavil zanjo, da jo je rešil. Niti med ledjo ni bilo konca povesti. Primož jo je poslušal in se oziral na Tevža.
Ko so 1 pogledali skledo, je gospodar vstal z groblje in slovesno, kakor znajo le taki, pohvalil Tevža:
“Nikoli, do smrti ne, ti tega ne bom pozabil. Ne sme biti za-st°nj, prebitansko, da ne.”
13
Ugaslo upanje
Sredi sobotnega popoldneva je bilo seno že vse v svislih. Se-noseki so razsajali kose in j i h pripenjali na kosišča. Grabljice so krog svisli in koče pograbile. Radgand je že dopoldne posodje zložila v j er bas, drugo potaknila Po bisagah. Zadnji hleb je razrezala na debele kose in vse obložila s suhim mesom. Kosci so zadnjič polegli krog groblje. Na njenem vrhu ni bilo več polne sklede, a čakali sta dve trebušasti steklenici slivovke za likof. Ves teden še ni b.lo toliko razposajenega veselja. Nihče ni bil truden. Prileten možiček, kaj-žar Gros, se je od veselja postavil na glavo in potem potožil: “Škoda, da ni Lazarjev rovt vsaj se enkrat tako velik. Na nobeni svatovščini ni lepše kot ob seči na rovtih.”
Po bregu so privriskali tudi Novakovi rovtarji, po opravljenem delu namenjeni domov. Vi-c'a je skrbno ujela trenutek, da le Tevžu oprezno pošepetala: “Ko si rešil županu žrebičko, Pogumno poprosi za dovoljenje. Ne more ti odbiti.” Vrsta rovta-rjev je vesela krenila na pot, do Večera so bili vsi doma.
Še isti večer je gospodar La-z3r izplačal najete kosce in gra-cljice in bil dobre volje, da jim lo postregel s slivovko. Ko so odhajali, je Tevža pridržal. “Te-nui bo dodal še lep pridav, ko je rešil žrebičko,” so sodili odhajajoči kosci. Primož o pri-davu ni nič govoril. Izpraševal Sa je vse podrobnosti o delu, o sonu, če streha na koči in svislih r‘e pušča, če se mu zdi, da bi se dobilo nekaj dozorelih bukev, bi jih jeseni pr-sekali in po snegu potegnili do poti. Tevž 11:111 je na vsa vprašanja tako od-fiovarjal, da je bilo gospodarju zelo všeč. Nazadnje je poklical xz kleti polič vina. Se sta mo-drbvala o gospodarjenju in Pri-^°ž je bil volje kakor ne zlepa.
evža je napadla huda skušnja-Va: “Kaj, če bi mu že nocoj °rnenil zaradi poroke. Take vo-l6 ga ne najdem zlepa.” Po nepotrebnem sc je odkašljal, ko je 12Pil zadnji kozarec, in rahlo P°skuSii-
Slišj^ oče župan, nekaj bi Vas P°prosil, če smem?” pot”1 prošrVe zmerorn odprta
Oženil bi se rad.” b tej besedi se je županov ia^Jani obraz hitro pomračil. Oženil? Na kaj le? Na roke?”
I od 3 ro^e’ res> Pa na zdrave in dela žuljave. Zena pri meni 4 bo lačna.”
Zupan je pomolčal in naslonil glavo na desno roko. Potem je kratko rekel: “Tevž, veš, da te imam rad, hudo rad. Toda nad mano je postava, jaz je nisem dal in je ne bom podiral. Tvojo željo pa predložim srenjskemu odboru. Lahko noč.”
Župan je vstal, Tevž odšel. Žalosten in togoten je šel domov. Pred materjo o tem ni črhnil besedice. Pripovedoval ji je o rovtih, dokler nista šla leč. Kakor se je sinu prilegla oprana in mehka domača postelja, ni dolgo mogel zatisniti oči. Nesrečen se je obračal po postelji. Zupanov mračni obraz mu je pre-^več razodel. “Uprl se bo ženitvi. Poznam njegovo trmo.” Nazadnje se mu je misel oklenila srenjskih mož. Drobna lučka upanja mu je zabrlela. Zaspal je. V nemirnih sanjah je bila z njim Vida — Vida.
Teden je pretekel, preden je župan poslal Blažka, da je šel velevat v srenjsko sejo. Sklical jo je za nedeljo večer, češ da imajo ob delavnikih ljudje preveč dela. Ko so se zbrali, je Primož odprl Bukve pravice in iz njih prebral: “Tri reči moramo danes na kratko rešiti. — Ko sem bil zadnjič na rovtih, sem opazil na mostu čez Završnico luknjo. Ena lega je trhla. Če bomo jeseni vozili čez tak most, se lahko vdere konju noga, pa bo nesreča. Predlagam, da ta most popravimo. Iz mojega gozda tik mosta se lahko odsekata ena ali dve sušici. Kdo bi prevzel delo? Plačan bi bil iz srenjske blagajne, sušici pa podarim.”
Dva odbornika sta se takoj oglasila.
“Druga zadeva je z napajalnim koritom sredi vasi. Slabo je. Novo bo treba izdolbsti.” Nekateri so sicer menili, da bi bilo korito še pet let dobro, a večina je odločila, naj se napravi novo. Novak je ponudil debel macesen, izvolili so dva kajža-rja, dobra tesača, da hlod izdolbeta.
“Tretja reč je bolj sitna. Go-
Pomagajmo slepi Darinki
CLEVELAND, O. — Pred par dnevi sem prejela Dolenjski list, ki prinaša razne vesti z Dolenjske in Bele Krajine. Tako prijetno je čitati novice iz znanih krajev. Ko tako pregledujem časopis, je. vzbudil mojo pozornost dopis nekega Milana Senice, ki v njem naproša podjetja in ljudi za pomoč 15-letni slepi punčki. Ta je izgubila vid po hudi bolezni meningitisa komaj tri mesece po svojem rojstvu.
Darinka Kutnar živi s svojimi starši v revnem stanju v vasi Šmihel pri Žužemberku na Dolenjskem. Njen oče je 60% invalid in težko opravlja poljska dela. Z malo pokojnino, ki jo prejema, ne more preživljati svoje družine tako, kakor bi rad. Ako je kaj več otrok v družini, dopis ne omenja.
Vsa Darinkina mlada leta, ki jih preživlja v večni temi, ni mogla obiskovati šole za slepe, ker starši niso zmogli plačevati za njo. Tako je ubogi otrok slep in še zraven tega se ne more izobraziti, da bi mu bilo življenje nekoliko lažje. Nikakor ne morem razumeti, da temu otroku ni prišla na pomoč občina ali zvezna oblast? Saj vendar imajo po Sloveniji zavode za slepe?
Omenjeni Milan Senica piše, da je obiskal Darinko in govoril z njo. Pravi, da si ona neizmerno želi imeti tranzistorski radio in gramofon. Tudi v šolo si želi, da bi se kaj naučila in spoznala svet potom knjig za slepe, toda ne ve, če se bo ta njena želja kdaj izpolnila.
Obračam se na vas, vse dobre slovenska ljudi, odprite svoja srca in darujte za otroka, ki je tako potreben pomoči, pa mu jo starši ne morejo dati. Si morete misliti, kako krvavi srce vsa leta njeni mami, ki je rodila zdravega otroka, kruta bolezen pa je vzela vid še tako nebogljenemu bitju. Koliko solza je bilo prelitih ob zibeli tega otroka, koliko prečutih noči, kolika je bolečina v srcih staršev?
Ker Darinka ni bila toliko srečna, da bi spoznavala svet potom knjig za slepce, ji mi vsi lahko darujemo malo veselja s tem, da bo spoznala lepo Dolenjsko in celo našo domovino v besedi in
na Upravo “Dolenjskega lista”, pa je bilo vse v redu prejeto. Naj omenim, da so za “Dolenjske trojčke” zbirali denar več kot leto dni, denar je prihajal iz vseh krajev sveta, tako, da so nabrali toliko, da so trojčkom lepo popravili in dogradili hišico, da sedaj lahko živijo v toplem in brez strahu pred zimo. Trojčki so sedaj stari štiri leta in živijo v vasi Škocjan na Dolenjskem. Tudi Bela Krajina je dobila lansko leto svoje trojčke v okolici Črnomlja. Dolenjska ima še par trojčkov, ki so pa že nekoliko večji, sedaj so stari 12 let. Iz katere vasi so, se pa na žalost ne spominjam. Lansko leto so bile vse tri skupine trojčkov slikane v “Dolenjskem listu”. Meni se zdi to zelo lepo, da so ljudje priskočili na pomoč družinam. Saj še vedno zibirajo za nje in vsi darovi so razdeljeni enako na vse tri skupine trojčkov. Nabiralno akcijo ima v rokah uprava “Dolenjskega lista”, sklad za “Dolenjske trojčke”. Vsako toliko časa poročajo, kdo je kaj poslal in koliko, in kaj so kupili iz zbranega denarja. Prinesti domov iz bolnice kar tri dojenčke naenkrat, ni lahko.
Vsa imena in vsote darov, ki jih bomo prijeli za pomoč slepi Darinki bodo objavljene v tem časopisu. Darovalce še posebej naprošam, da zraven svojega imena še napišete, iz katerega kraja ste doma v Sloveniji ali kje drugje.
Že v naprej se vam zahvaljujem v imenu Darinke za vsak dar, pa naj bo še tako majhen, saj bo dan od srca, in vsak od
stač Tevž, Jerin sin, saj ga vsi;pesmi preko radia in gramofona;
poznate, bi se rad oženil. K a j pravite?”
Prvi se je oglasil Komar.
“Jaz sem zoper. Saj imamo dosti skušnje s tistimi gostači Bernotarji. Vsi so imeli smolne prste. Česar so se dotaknili, vse je šlo z njimi, najsi bo z njiv ali vrtov. Zato sem zoper.”
Oglasil se je takoj Triplat: “Ne meri Tevža in njegove matere po Bernotarjih. Teh dveh je sama poštenost in pridnost. Tevžu naj se ženitev dovoli.”
Besedo je poprijel Knafelj: “Tudi jaz sem za to, da se mu dovoljenje da. Za vsako postavo so tudi izjeme. Ko sem bil pred kratkim v Korotanu, sem obiskal prijatelja — tolikšnega kmeta, da nisi videl na konec njiv. Dva fantička sta pasla gosi. Pa vprašam gospodarja, ki ima že vse odrasle otroke: Kaj pa ta dva? Ali ste tako mlada še dokupili? Mož je odgovoril: “Naj boljši hlapec in prva dekla sta se vzela in ostala kar pri nas.” Kako sta dobila dovoljenje? sem pobaral gospodarja. Saj ste pod istim cesarjem. ‘Pamet več velja ko neumna postava,’ mi je rekel in se smejal. — To potrdim tu-1 di jaz. Tevž naj se le oženi.” Vnovič se je oglasil Komar: “Kaj pa bo, če se Tevžu primeri | smrt in nam zapusti kopo otrok $ — samih beračev?”	{|
Jezen ga je zavrnil Ještin: ; “Ne govori tako! Kdo izmed go-staških otrok je v naši srenji i kdaj od stradeža umrl, če je oče- j ta zatela prezgodnja smrt.” “Resnica je to,” se je pridružil Ještinu Koren. “Mar smo taki skopuški umazanci?”
“Nismo!” je zbor glasno pritrdil.
(Dalje prihodnjič)
ji kupimo nekaj lepih oblek, daj jih bo občudovala skozi oči svoje mame.
Vse darove lahko pošiljate na spodaj navedene naslove. Če kdo iz kakršnega koli razloga ne bi hotel poslati svojega darila na te naslove, naj ga pošlje na upravo Dolenjskega lista” v Novo mesto, sklad za “Slepo Darinko”. Tako sem lansko leto nabrala 60 dolarjev od belokranjskih rojakov in naših prijateljev za “Dolenjske trojčke” in poslala denar
darovalcev se bo počutil v svoji duši tako toplo lepo, ker bo vedel, da je napravil dobro delo, ki ga bo tudi Bog vesel.
Torej dragi, dobri Slovenci, priskočimo na pomoč prošnji slepe punčke, pomagajmo videti lepe slovenske gorice, dolenjske gričke in žuboreče potočke slepi Darinki, preko pesmi in besed, ki jih ji lahko mi vsi darujemo.
Olga Mauser 1025 E. 62 St. Cleveland, Ohio 44103
Milena Dovič 370 E. 266 St. Cleveland, Ohio 44132
Cilka Šubelj 1107 E. 68 St. Cleveland, Ohio 44103
bi poskusili pregnati ustavno vlado, ki bi podpirali komuniste ..
Izjavo lahko smatramo kot znak, da je Hanoi že začel podtalno rovariti v Saigonu in okolici, da tam širi sluhe in govorice, da plaši ljudi z grožnjami. Kaj takega je treba pričakovati od komunistov, saj so podobno postopali še pri vsakem pripravljanju na zarote. Morda je to vplivalo tudi na podpredsednika Kyja, da je odetel domov koncem tedna iz Pariza.
.
NA PREŽI — James Mason s slamnikom in v obleki domačinov čaka s kopjem na ribe, ki jih lovi po običaju domačinov Tahitskih otokov. Slika je bila posneta nekje v Avstraliji, kjer snema Mason nov film.
Kanada stopila v stik s predstavniki Peipinga
OTTAWA, Kan. — Zunanji minister Mitchell Sharp je v parlamentu povedal, da je zvezna vlada stopila preko svojega poslaništva v Stockholmu na Švedskem v stike z vlado rdeče Kitajske, s katero se hoče dogovoriti o priznanju in vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov. Vlado P. E. Trudeauja je objavila, že pred časom, da bo priznala rdečo Kitajsko in vzpostavila redne stike z njeno vlado, ni pa tedaj povedala, kdaj bo to storila.
Neka poročila, toda ne iz u-radnih virov, trdijo, da je rdeča Kitajska sporočila Kanadi, da je pripravljena vzpostaviti z njo redne diplomatske stike, toda le tedaj, če bo Kanada prekinila diplomatske stike in umaknila priznanje Čangkajškovi vladi na Formozi, ki se uradno še vedno smatra za kitajsko vlado in Kitajsko tudi uradno zastopa v ZN. Rdeča Kitajska bo praznovala letos v oktobru 20-letnico svojega obstoja, pa je še vedno izločena iz družbe narodov. V dobri meri po svoji lastni krivdi. Z Združenimi nabodi . je uradno še vedno v vojnem stanju na Koreji.
Pierre Elliott Trudeau je ponovno izjavil, da hoče vzpostaviti redne odnose z vlado v Peipin-gu, toda noče teh pretrgati z vlado v Tajpehu na Formozi. Če bosta vladi v Peipingu in v Otta-wi vztrajali na svojih navedenih stališčih, do rednih diplomatskih stikov med njima še ne bo hitro prišlo.
Jedrsko orožje blizu naših velikih mest!
WASHINGTON, D C. — Gen. A. D. Starbird, načelnik armadnega Sentinel protiraketnega o-brambnega sistema, je v Domovom pododboru pretekli mesec razkril, da so v bližini velikih ameriških mest ali celo v njih samih spravljene atomske glave za rakete Nike-Hercules, ki so postavljene za njihovo obrambo pred napadi z letali.
General je trdil, da je varnost tem atomskih glav tolikšna, da dejansko ni nobene nevarnosti, da bi mogla katera od njih ob kaki nesreči z radiacijo zastrupiti okolico. Povedal je, da so jedrsko orožje začeli postavljati okoli naših velemest leta 1958 in to delo končali leta 1961. Doslej zaradi tega ni bilo iz javnosti nikoli nobenega protesta. General je pripomnil, da je Armada leta 1958 objavila, da so rakete Nike-Hercules uporabne za običajno in atomsko strelivo, ni pa posebej poudaril, da ima za te o-brambne rakete pripravljene a-tomske glave.
pozitivno — kakor poroča Družina — ocenil delovanje papeža Pavla VI. za mir na svetu. Po istem viru se je nadškof in novi slovenski metropolit dr. Pogačnik v daljšem govoru zahvalil za voščila in posebej poudaril po papeževem naročilu dolžnost vseh ljudi, da delajo za mir, ker je v miru svoboda, blaginja in napredek. Svoje želje so povedali tudi senior evangeličanov Kerčmar, starokatoliški škof Kovačevič, pravoslavni prota A. Simič in zastopnik adventistov.
Duhovniški jubileji v domovini
V	ljubljanski nadškofiji bo obhajal letos železno mašo (70-let-nico mašništva) dr. Josip Demšar, profesor škofijske gimnazije v pokoju, Ljubljana-Sv. Peter; biserno mašo bosta imela župnika v pokoju Feliks Funtek, Mengeš, in Anton Porenta, Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem; zlato mašo bo pel dr. Anton Čepon, bivši profesor na škofijski ki. gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano, sedaj stolni dekan v Ljubljani.
V	mariborski škofiji so bisero-mašniki župniki Martin Erhatič, Sv. Jakob v Slov. goricah; Marko Škofič, Sv. Miklavž ob Dravi; Matej Weis, Petrovče; zlato-mašnika sta lazarista Matija Čontala, Sv. Jožef v Celju, in dr. Vinko Močnik, profesor teološke fakultete v Ljubljani.
V	apostolski a d i m inistracij'' Slovensko Primorje je bisero-mašnik Peter Likar, župnik na Gorah nad Idrijo.
Gromiko si zlomil roko
MOSKVA, ZSSR. — Zunanji minister Andrej Gromiko si je zlomil roko in ni mogel iti sprejet zunanjega ministra ČSR Jana Marka, ko je priletel v Moško pretekli teden na obisk in razogovore.
Van Thieu kaže odločnost
SAIGON, Viet. — Predsednik Južnega Vietnama Van Thieu je na svoji tiskovni konferenci rekel' pretekli teden:	“Mi bomo
strogo in odločno izvajali zakone, veljavne v obsednem stanju, zoper vsakogar — zasebnike, po-like, duhovnike in redovnike, — ki bi hujskali narod k uporu, ki
Vesti iz Slovenije
Sprejem pri Komisiji za verska vprašanja v Ljubljani
Dne 23. januarja je predsednik Komisije za verska vprašanja pri Izvršnem svetu SR Slovenije Pavle Bojc priredil v klubu poslancev tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike glavnih veroizpovedi na področju današnje republike Slovenije. Sprejema se se udeležili vsi člani komisije, vseh pet slovenskih škofov z mnogimi drugimi duhovniki, zastopniki evangeličanov, starokatoličanov, adventistov, baptistov in Jehovih prič. Predsednik P. Bojc je vsem voščil srečno novo leto; posebej je čestital k ustanovitvi slovenske metropolije in ob nanizanju dogodkov lanskega leta posebno
ženske dobijo delo
Iščemo uradnico
Uradnico z znanjem angleščine, zmožno knjigovodstva in drugih pisarniških del sprejme slov. podjetje Electric Motor Repair Co. 3340 St. Clair Ave. Kličite: 881-5766.	(32)
Office Cleaning Neighborhood industrial plant requires woman for office cleaning several times weekly. Hours flexible..
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave. 361-626-1
(32)
Kuhinjska pomočnica
Iščemo kuhinjsko pomočnico za zjutraj. Polni ali delni čas. Tisto, ki se zanima smo pripravljeni izučiti.
SORN’S RESTAURANT 361-5211
(31)
c.:-"	... ‘......

Iščemo kuharico
Za gostilno, delni čas, od 9. dop. do 2. pop. Oglasite se osebno ali kličite.
Twentieth Century Tavern 16523 Euclid Ave. 531-8818
(32)
MALI OGLASI
V najem
oddamo spalno sobo moškemu na 1027 E. 61 St. Oglasite se osebno od 5. do 7. pop. ali kličite IV 1-5677 ali EN 1-8997.	(32)
V ZAČETKU ... — Slika kaže 1,400 funtov težko fotografsko kamero iz leta 1900 za posebne priložnosti. Fotografija jc v zbirki zgodovine fotografiranju v Smithsonian Institution.
Naprodaj Supermarket
C-2 licenca za pijačo. Odprto M/z dni tedensko. Grem v pokoj 1. marca; povprečni 7-letni zaslužek $65,000. $3,000 in zaloga poceni. Tel. 531-1765. ___________-(33)
V najem
Lepa, čista spalna soba s privilegijem kuhinje se odda v najem moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se tam ost>bno.
-(32)
V najem
5-sobno nanovo dekorirano stanovanje, zgoraj, se ocida odraslim na E. 74 St. blizu St. Clairja, za $55 mesečno. Kličite 432-1038.
(32)
2-družinska hiša naprodaj
Velik ograjen vrt, 3 garaže, nov furnez, spodnje stanovanje prazno. Cena $10.000. Na 950 E. 70 St. Dobra investicija! Kličite 481-3210 od 2. pop. do 8. zvečer.
(32)
AMTttTSKA DOMOVINA,

Jerxy Zulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Kar blaznel sem od radosti, ko mi je prvič posvetila ta misel v glavo. Bila mi je kakor čudežno razodetje, kako se sporazumeti z brati, ki so ostali na Zemlji.
Res, že dolga, dolga leta živim tu, a dosihmal nisem pomislil enkrat samkrat na to, da stoji tam na Sinus Aestuum sredi kamnite puščave ob grobu O’-Tamora top, namerjen natanko v sredino srebrnega Zemljinega koluta m da čaka samo iskre, ki bi izstrelila zaupani list skozi vsemir k Zemlji.
Tako bodi! V mrtve puščave pojdem iskat top, pojdem iskat truplo starca 0’Tamora, ki ga v skalnatem grobu straži že toliko let in strmi v Zemljo s praznimi očesnimi votlinami... Vem, da se ne vrnem več s tega pohoda. Prestar sem, preveč izmučen, predvsem pa ne vem, kam naj bi se vrnil in čemu. Smrt me je zavrgla, ni hotela pome k morju, torej jo pojdem sam iskat v tiste strašne dežele, kjer je njena domovina.
In tam si poleg 0’Tamora in izstreljenega topa odpočijem za vedno — pod žarečo zvezdo Zemljo. Da bi le bilo to kar se da kmalu!
Še preje— srce, kaj biješ tako viharno? — še preje pa zvijem ta dnevnik, to knjigo bolesti, ki sem jo nekoč hotel zapustiti Lunjanom, pritisnem jo na srce, poljubim jo in jo kakor pismo v jeklenem ovitku pošljem vam, moji dragi bratje v daljini!
V sencih mi bije kri, ko sanjarim, kako bo tam na Zemlji, kdo bo našel jekleno kroglo — morda šele po tednih, nemara čez leta, stoletja — kdo jo bo odprl in vzel iz nje zvitek papirjev ... Takrat boste, moji neznani bratje, brali to, kar sem bil pisal v mislih venomer pri vas in pri naši skupni materi Zemlji, ki se je vam prikazala v zelenju, razkošju cvetlic in srebrnini ranih zimskih juter, meni pa zraven tega kot nebesna luč, prečista in mirna, plavajoča od davnih vekov nad pokrajino tišine in smrti.
Bratje, vi ne veste, kako lepa je vaša mati, če gledaš v njeno obličje čez vsemirska brezna.
*
Bilo je takole:
Sonce je stalo že v tretje nad puščavo in že v tretje je bila Zemlja v mlaju, odkar smo prišli v kotlino ob tečaju, ko me je Jan našel zamišljenega na hribu in me ogovoril:
“Stari človek, čas je, da se
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
Woman wanted 3 or 4 days a week, light housework, help with invalid 21. year old daughter. Must be strong and have good personality. Available to stay evenings occasionally. References.
CL3-4335	(30)
BABYSITTER, w. light hskpg. from ■*.-10.30 p.m. 2 sm. child. 5 days w. otating days off. Living in vie. of 21st & S. King Dr. 40 or over with refs. Salary open.	225-0704
(30)
CHILDCARE — for retarded child. Very lite hsework. 6 day wk. Vic. 57th & Peoria. 483-7293. After 12 noon — call 548-9553.	(30)
CHILD CARE — Reliable person to care for one child, age 5 mo., while Mother works. 9 to 5 PM. Week days. Near north. Apt. 1506 944-6040 $25 a wk.	, (30)
vrnemo.”
Zdrznil sem se ob teh besedah, a bil sem tako zatopljen v svoje misli, da jih prvi trenutek nisem razumel.
Jan pa je povzel znova:
“Žene nas čakajo in otroci... Cas je, vrniti se k morju, k našim poljem in vrtovom, Stari človek ...”
Govoril je pogumno, vendar kakor bi me vpraševal, kaj mislim o njegovi želji, ra njegovem obrazu pa je bil zapisan trden sklep.
Mahoma se me je polastilo temno otožje: ti ljudje, ki so pri šli sem z menoj, mislijo zdaj na odhod, na svoje družine, na domovino, ki hrepene po njej in ki jo kmalu ugledajo — a jaz? Moj dom, moja družina, moja domovina so tam na nebu. Nekakšno ljubosumje me je prijelo.
“Vrnite se!” sem suho odvrnil...
“A ti?” je vzkliknil Jan ves iz sebe od osuplosti in strahu ter se umaknil pred mojo roko, s katero sem zamahnil proti jugu.
“Jaz ostanem tukaj. Saj sem vam povedal ob odhodu, ko sem vas vzel s seboj, da grem in se ne vrnem nikoli več.”
“Da,” je zašepetal Jan, “toda jaz sem mislil, da sčasoma vendar ... Tu ni dobro ljudem ...”
“Torej vrnite se! Jaz ostanem.”
Ničesar več ni odgovoril, le glavo je sklonil, kakor bi ga bil kdo udaril po vratu in brž od šel — k Adi po svet, vsaj tako sem sodil.
Nisem se motil. Čez nekaj časa je že bila lunjanska svečenica pri meni. Bil sem pripravljen na kak aboten prizor s prošnjami, zaklinjanjem, celo solzami, podoben tistemu, ki se je bil odigral pred odhodom z obale; na moč pa me je iznena-dilo, ko je Ada pridrsala sama, vsa tiha in mi rekla, ne da bi me kaj izpraševala ali česa prosila:
“Ostaneš tu, da boš gledal Zemljo, Stari človek?”
Molče sem prikimal.
“Toda tja še ne pojdeš?” Z glavo je pokazala na Zemljo in mrtvo puščavo pod njo.
Samogibno sem se ozrl v tisto smer in takrat mi je prvič prišlo na misel, da bi se lahko podal v puščavo, ki sem jo bil pred dav-
JZ PLASTIČNEGA MATERIALA — Dekle ima na sebi obleko iz plastičnega materiala, ki ustvarja vtis, kot da bi bila mokra. Slika je bila posneta na modernistični modni razstavi v Hong Kongu.
nimi leti premagal s tovariši, ijer bi se vsaj kratek čas, preden poginem od izčrpanosti, čutil bliže Zemlji, saj bi mi stala naravnost nad glavo. Danes me je ta misel popolnoma ovladala, takrat pa je bila samo bežen oreblisk, ki je ugasnil komaj se je prižgal.
“Ne pojdeš tja?” je ponovila svečenica.
----Ail.JHiCL-
Okleval sem.
“Ne, ne še.”
“Potemtakem ... mar se ne bi mogel vrniti s temi revčki k morju? Tako si žele, da bi te imeli v svoji sredi.”
“Ne!” sem odsekal rezko, ko sem videl, da že začenjajo s prošnjami. “Tukaj ostanem!”
“Kakor ti je prav, Stari človek. Hudo žalostni bodo, toda ... stori, kar hočeš. Ko se vrnejo, jih bodo ti, ki so ostali doma, vpraševali: Kje je Stari človek, ki smo ga poznali od otroških et? Oni pa bodo samo sklonili glave in dejal: Zapustil nas je.”
“Toda kakor ti je prav,” je povzela znova. “Saj nazadnje vendar vedo, da si med njimi samo gost in da pride čas, ko si
bodo morali pomagati sami.” “Ti jim še ostaneš,” sem rekel, “in jim boš pomagala. Še celo Jan te posluša in ceni.”
“Ne, jaz ne ostanem pri njih.” Osuplo sem jo pogledal, ona pa se jc po kratkem oklevanju privila k mojim kolenom: “Prošnjo imam do tebe, Stari človek.”
“Govori!”
“Ne podi me od sebe!” “Kaj?”
“Ne podi me od sebe! Dovoli, da ostanem pri tebi.”
“Z menoj, tukaj na tečaju?” “Da, s teboj na tečaju.”
“In čemu? Kaj boš počela tu? Tam ob morju so tvoji bližnji.” “Vem, da ti nisi moj bližnji, zakaj ti si z daljnih zvezd. Vem, toda dovoli mi . ..”
Zamislil sem se nad to čudno prošnjo.
“Čemu hočeš ostati z menoj?” sem jo vprašal v drugo. “Tu ni ne lepo, ne veselo.”
Ada je sklonila glavo in pri dušeno, zamolklo, a krepko spregovorila:
“Ker te ljubim, Stari človek.”
Molčal sem, ona pa je nadaljevala:
“Vem, da je pregrešna drznost, če ti pravim, da te ljubim, a drugače ne morem izraziti tega, kar čutim. Staršev se skoraj ne spominjam. Vem samo toliko, da so bili nesrečni. Tebe poznam iz otroških let in v tebi je veličina, neka svetloba, moč, nekaj, česar ne poznam, a vem, da je prišlo z zvezd.”
Premolknila je, ko pa sem začuden premišljeval njene besede, je nadaljevala:
“Pri vsem tem pa si bil nesrečen in tako sam, sam vse življenje kakor jaz. Ne vem po kaj si prišel s tiste zvezde, ki sije nad Luno . . . Tako si hotel... Vem, da delaš vse, kar hočeš — sam sebi zadoščaš in me ne potrebuješ, a jaz ti hočem služiti, biti s teboj do konca. Ne podi me od sebe. Ti veliki, ti dobri in modri!”
Spet se je privila k mojim nogam in mi naslonila čelo na kolena.
“Ko pa boš odhajal, da se vr neš k svoji domovini, sijoči na nebu,” je rekla čez nekaj časa,
Bodite čimbolj očarljivi
■
UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Puhnsto-kodrH.ste in valovite pričeske, visoke in mehke. Videli jih boste pri vseh modernih in elegantnih ženah — tako lepo — tako ženske—tako laskave.
$15.25
BARVANJE ................... $5.45
STRIŽENJE ................ . $1.75
LASULJE	od $19.50
DELNA LASULJE	$8.95
Ob petkih, sobotah in pred prazniki stane friziranjc, barvanje in trajno kodranje samo 50c več..
POSEBNOST
LJUBKO NESTER CREME
TRAJNO KODRANJE
$>1.95	Reg.
^	12.50
Dobite to najfinejše trajno kodranje, izvršeno po našib frizerskih strokovnjakih po tej izredno nizki ceni.
AREAS EAST
$15 VANITY FAIR TRAJNO KODRANJE
Vključno umi v •«. n j e , friziranjc* in striženje. Dajte si napraviti to trajno kodranje, eno od najfinejših, dokler jo na razpolago po tako nizki ceni. Strokovno izvršeno po naših izkušenih frizerjih v najlepšo in najmodernejšo naravno pričesko, ki so lahko češe. Frizura bo lepa bo lepa tudi. ec so vaši lasje suhi, sivi, beljeni aii barvani. Zajamčeno.
$5.95
temeljno kodranje alt običajno
VITA CREME TRAJNO KODRANJE
Eno najdražjih, kar jih jc
$7.95
Rbk. $20.00
HELENE CURTIS TRAJNO KODRANJE BREZ NAVIJAČEV
Nič navijačev, nič vlasnle, nič topiranja
$10.00
nikoli več!
vključno
striženje
AREAS WEST
•	Downtown, 781-3161, 406 Euclid
•	Opposite Southgate, 663-6346, 5304 Warrenvillc Ctr.
•	Opposite Eastgatc, 449-3435, 1448 S.O.M. Center
•	Severance Center, 382-2600, 382-2569
•	Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305
•	Mentor, 255-9115, next to Zayre’s
•	Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St.
•	Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge Rd.
® North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd.
•	Parniatown, 884-6300
•	ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742,
Lorain 233-8020
EVENING APPOINTMENTS
NIČ VABLJIVA OBALA — Neurje je naplavilo na morsko obalo v bližini Marseillesa v južni Franciji vsakovrstno navlako in odpadke. Običajno polna kopalcev in prijateljev sonca ni v taki “obleki” prav nič vabljiva.
“te bom spremila do meja tiste velike in mrtve puščave, poslovila se bom in še dolgo, dolgo gledala za teboj. Stari človek, šele ko mi izgineš izpred oči, se vrnem k svojim ljudem tam ob morju in jim porečem: On je odšel... Potlej umrem.”
Medtem ko je tako govorila z glasom, ki se je prelival v nekak zame tuj, sanjav šepet, so se pri-cradli v bližino lunjanski pritlikavci in napeto prisluškovali njenim besedam. Iznenada se je oglasil Jan:
“Stari človek pojde od nas na Zemljo!”

ZAHVALA
OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABNEGA
Josepha Otonicar-ja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh, darovali krasno cvetje ali kakorkoli počastili njegov spomin. Vsem in vsakemu naj iskrenejša hvala!
MRS. JOSEPH OTONIČAR HENRY FINCH FAMILY
Cleveland, Ohio.
In potem — jok. Čuden, presunljiv, pritajen jok.
Po navadi me je jok teh “člo-vekovcev”, teh antropomorlov dražil, takrat pa me je napolnil z veliko grenkobo in usmiljenjem.
Obrnil sem so k njim, in Jan, ki ga je obodril moj pogled, je stopil predme:
(Dalje prihodnjič)
V BLAG S P 0 M!H
OB PETT OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA DRAGA SESTRA IN TETA
Frances Russ
ki je zaspala v Gospodu 12. februarja 1964.
Počij od hudih, težkih let preblago sestrino srce, ko zadnje trombe zadone veseli sridemo se spot.
žalujoči:
sestri MARY in ROSE brat JOHN nečaki in nečakinje
Euclid, Ohio, 12. februarja 1969.
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
Prevzel sem gasolinsko postajo in mehanične delavnico na vogalu St. Clair Avenue in East 60. St. ki se sedaj imenuje
JOE'S PURE U m STATION
6002 St. Clair Avenue	Telephone: 361-9100
Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom.
JOE PINJUH
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJ SKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
;iV -........—............... .........