r — • ■ -.-T I*haj* dvakrat na teden. Velja za celo leto $3.00 K£ IC Published sem? weekly. The best m e d i um to reach the best customers. Subscription yearly. I "EDINOST" i«49 W. m St. | Telephone: Canal 9». i Chicago, in. i GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. t+ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 191®., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ZA RESNICO | IN PRAVICO. 1 ŠTEV. (^o.) 66. CHICAGO, ILL., TOREK, 23. AVGUSTA, 1921. LETO (VOL.) VIL iHsfeuehed end distributed under permit (N®. 390) Act mi 1117, «b file at the Post Office mt Chicago. HL — Order of the President A. S. Burleson. Postmaster General NAJNOVEJŠE VESTI.1 Čudna novica. PRINC REGENT ALEKSANDER NEVARNO BOLAN. Pariz, 18. avgusta.—** Princ regent Aleksander iz Jugoslavije, sin kralja Petra Srbskega, je tu nevarno bolan na slepiču (apendicitis) in je '"incognito" t. j. skrivaj v Parizu mesto v Beogradu. Uradno se naznanja, da se ne bode mogel udeležiti pogreba svojega očeta. Uradno sporočilo pravi, da je bolan in da bode moral biti operiran". Tako poročilo. Pri tem poročilu je pa marsikaj nerazumljivega. Pred vsem, kaj je Aleksander delal v tujini, ko je njegov- oče ležal doma smrtno bolan in ko so vsi vedeli, da je smrt gotova? Ako je imel kolikanj pijetete do svojega očeta, bi bil vendar moral biti doma, ne pa "inkognito" v Parizu. Ko bi bil tam strogo uradno, da bi se reklo, da ga važni dr-j žavni posli zadržujejo, da ne more! hiteti k svojemu umirajočemu očetu, bi bilo še nekako razumljivo.— Tako pa " inkognito" ? — >Zato je vrjetno, kar kroži po nekaterem ameriškem časopisju, da kralj Peter ni umrl še le sedaj, temveč že pred tremi leti, da je umrl sedaj samo uradno in javno zato, ker so se bali homatij, ako bi bili razglasili njegovo smrt preje predno je bila ustava sprejeta in predno niso s' terorizmom nekoliko pripravili pota na njegovo smrt. Zanimivo bi bilo, da bi se vlada izjavila in to javnosti pojasnila, kajti drugače bode princ regent izgubil pred svetom vse simpatije, ker ga bodo dolžili. da je "inkognito" bi-; val zunaj dežele, ko je njegov oče umiral in vlada Jugoslavije bode! dobila značaj sleparstva, ako je kralj Peter res že toliko časa bil mrtev, ker bi bila zadnja poročila, katere so izdajali glede bolezni kralja Petra, huda žalitev javnosti in naravnost-na laž. krompirju zelo škodila. Vsega krompirja se bode letos pridelalo samo 316 milijonov bušljev, veliko manj kakor lani. Cene krompirju so zato jako poskočile in sicer se sedaj prodaja sod po $6.00. "NE PRIZNAJTE RDEČE VLADE!" Washington, D. C., 16. avg. — Neki Dr. Weston B Estes, ki je bil več let jetnik rdeče vlade v Moskvi, katerega je pa na pritisk naše vlade izpustila rdeča vlada, je pisal iz Re-vala, kamor je prišel te dni, na državnega tajnika Hughesa pismo, naj nikar ne prizna rdeče vlade. — "Ako bi imelo priznanje te vlade biti cena moje rešitve iz ječe, prosim pustite me raje segniti v rdečih ječah, kakor bi priznali to sodrgo!" je pisal. Dalje prosi Dr. Estes, naj bi A-merika nemudoma poslala vojne la-dije pred Petrograd in zahtevala, da zpusti boljeviška vlada še ostale Amerikance, ki ječe v strašnih rdečih ječah, in kjer jih bode rdeča vlada izstradala do smrti. Toda vsi ti ameriški jetniki so sklenili, da naj jih vlada raje pusti poginiti, kakor pa da bi se spustila v kak dogovor s temi roparji in morilci. "Ti ljudje stiti- Vsi nasprotniki kapita (boljševiki) so strašni sleparji! Ti listov so namreč vsi že milijonarji imajo svoje jezike tako namazane. ali Pa so zato socijalisti. da bodo mi-da bi listje z dreves šklepetali, to- Hjonarji kmalu. Rdečih norčekov je da v resnici so pa brez poštenja še cl°sti. ki radi za rdečo "farbco" SOCIJALIST HAYWOOD KAPITALIST. Chicago, 17. avg. — Haywood, nekdaj velik socijalist in nasprotnik kapitalistov, je kapitalist sam, kajti tu ima premoženja nad $500.000, kakor je našla policija. Ako hoče sedaj dobiti nazaj ta denar, treba samo priti lepo domov kot dober fant in presedeti sedemnajst let v ječi, pa bo dobil zopet ta denarček, drugače ga bode pa vlada Pospravila v žep, Hay\voodček, ta. velik revež in velik nasprotnik kapitalistov, se bode pa Pod nosom obrisal. Vendar najbrže bodo že ata Trotzkijevič poskrbeli, da bode dobil tudi na Ruskem nazaj, kar je moral tukaj pu- Delavski tajnik Davis je poslal spoje sedaj v Združenih državah 5,733,-000 ljudi brez dela. — Pri zadnjih volitvah so pa rekli, če bodo republikanci zmagali, da bode obilo dela. — STOTISOC KAZNI. Washington, D. C., 16. avgusta.— V zbornici je bila predložena predloga, po kateri bode vsakdo kaznje: van z globo sto tisoč dolarjev, ako bi poskušal prodati kak državni •'bond" (obligacijo) za manj, kakor je pa napisano na nji. S tem hoče vlada ohraniti narodni kredit svojih zadolžnic. in brez časti, brez vsakega značaja". Ko bi bil on na mestu državnega tajnika, piše, bi na vse pozive sovi-jetne vlade, da stopi naše vlada v kake zveze z njimi, odgovoril tej so-drgi kratko: "Pojdite k hudiču!" To pismo je bilo precej povod, da je naša vlada nazadnje tako odločno nastopila proti rdeči vladi in zahtevala odločno, da izpusti vse ameri-kanske jetnike. Sedaj upa vlada, da so že vsi oproščeni. drago plačajo onim, ki jo nosijo na jeziku. VELIKANSKI POŽAR. Cleveland, O., 16. avg. — Velikanski požar je uničil tovarno Griet AHA ŽE ZOPET MILIJONDO-LARSKI FOND. Rojaki, odprite žepe! Hura, rdeči bratci zopet na delo! Nov fond je razpisan! "Prosveta" ga je že razpisala. Toda sedaj boste morali dati pa veliko več. kajti ne gre za milijondolarski fond. temveč za PET milijondolarski. Bratci, kar vas je rdeče iarbce. hura na delo! Mrs. Aleš. pa boste vendar zopet pomagali! DELAVSKE NOVICE. ^Zidarji v Omaha, Nebr., so sklenili sami, da bodo znižali svoje plače na $1.00 na uro in sicer z 20. avgustom. — Ta sklep velja do 1. aprila 1922. Državni senator Dick. Howard iz Arkansas City, Kans., se je odločil, da bode delal za odpravo zakona, ki je ustanovil "industrijalno sodišče"'. Godci in muzikantje mesta Kansas City stavkajo za krajše delavske ure. Amerikanska Federacija dela bode imela posebno sejo v Atlantic City, N. J., kjer se bodo delegatje posvetovali o razoroženju, o brezposelnosti^ o železniških razmerah in o kampanji za nove člane. Zborovanje se začne v pondeljek. Befte Plaine, Iowa. — Po noči te dni je neznani zlikovec zažgal žup-nišče Rev. H. Wilberdinga na dveh straneh. Vendar so ogenj pogasili predno je naredil večjo škodo. Po-žigalca so dobili in zaprli. State Centre, Iowa. Tatovi so ulomili ponoči v stanovanje Rev. Lentza, župnika katoliške cerkve Sv. Jožefa, in pokradli vse, kar so dosegli, vso obleko, zlatnino in vse, kar se je le dalo odnesti. Zlikov-cem še niso na sledu. o,. ^ .— 'POULIČNI BOJI NA DUNAJU. Brothers Lumber Co. Skoda je nad dva milijona. MORILEC DUHOVNIKA. San Francisco, Cal., 19. avg. — Policija je pripravljena, d^obdolži Hightowerja, ki je povedal policiji, kje leži truplo duhovnika, kot njegovega morilca. Vsi dokazi kažejo na to, da je on morilec. Ko je državni pravdnik skrbno proučil vso njegovo izpoved in vse, kar je policija do sedaj o njem izvedela, je našel, da je on morilec. Poleg tega je policija izvedela, da je Hightower za tisti večer najel automobil in sicer si ga je najel ob šestih zvečer in ga pripeljal nazaj še le ob eni po polnoči. Potem je tisti dan High-tower vzel na posodo pisalni stroj, katerega črke in barva traka popolnoma soglaša s pisavo in barvo pisma, s katerim je morilec zahteval od nadškofa odkupnino. Našli so v njegovi sobi tudi "peklenski stroj", bombo, o kateri je Hightower priznal, da jo je imel seboj, ko je šel na obrežje iskat mrtvo truplo duhovnikovo. V svojem pismu, v kateTem je zahteval od nadškofa odkupnino, pravi pa morilec, da naj dotična o-seba, ki naj prinese zahtevano svo-to, pazi, ker je skiivališče duhovnikovo zavarovano s Peklenskim strojem. Sedaj policija samo še išče "tujca", o katerem je Hightower rekel, da je vedel za grob, in o_katerem policija sodi, da je bil pomagač morilčev. Policija mu je že na sledu. PRETEPALEC ŽENE KAZNJE-VAN. St. Josephs, Mo. — Farmar Krie-ger, Nemec, je velikrat pretepal svojo ženo. Včeraj jo je zopet nabil. Razdraženi sosedje so ga pa skrivaj po noči odpeljali ven iz mesta, ga slekli in namazali s smolo in povaljali v perju (Tarred and feathered) in ga izpustili. — Tako"je prav! HARDEN PRIDE V AMERIKO. New York, 17. avg. — Znani Mak-similjan Harden, ali bolje, Isidore Wutkowsky, žid, pride te dni sem v Ameriko in bode prepotoval celo Ameriko in bode predaval v vseh večjih mestih. ZA FARMARJE. Washington, D. C., 16. avgusta.— Veliko voditeljev naših farmarjev je bilo zaslišanih pred Interstate Commerce Commission (Meddržavno trgovsko komisijo), ki so vsi izpovedali, da so sedanjemu žalostnemu stanju naših farmarjev uzrok samo previsoke cene železnic. Previsoke prevozne cene blaga onemogočuje-jo farmarju prodajo pridelkov. Neki slovenski farmar iz Willar- 0C* članstva samega, kako naj gla- Dunaj. — Takoj so katoliška društva Priredila parado v čast nekemu župniku mestne župnije. Parado so napadli socijalisti. Vnel se je hud boj na ulici. Socijalisti so namreč smatrali to procesijo za demonstracijo za Habsburžane. Več oseh je bilo nevarno ranjenih. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS. Milwaukee, Wis., 16. avg. — Narodna konvencija Reda Katoliških Borštnarjev, lepe katoliške podporne organizacije, je sklenila, da bode dala za cerkev Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu, D. C., ki se zida v spomin padlim amerikanskim katoliškim vojakom in ki bode narodna cerkev vseh ameriških kato-lil rov v čast patroni Združenih držav ameriških, dar 60 tisoč dolarjev. Organizacija bode izdala poziv na vse članstvo, naj prispeva v ta namen. Glede zvisenja assessmenta se je vnela na konvenciji živahna debata, ki je trajala dva cela dni, katere rezultat je pa bil, da si sedanja konvencija ni upala plačilne lestve zvišati, pač pa se bode sklicala za avgust posebna konvencija v Chicago, kjer bodo delegatje dobili mandat DELAVSKI NEMIRI V DELAVNICAH ERIE ŽELEZNICE. ..Marion, O. — Tukaj so na stavki delavci železnice Erie, ker je železnica sprejela na delo tudi neunij-ske delavce. ŠE GA BOMO PILI.. Lexington, Ky., '7. avgusta. — V Kentucky imajo v raznih zalogah še nad 300 milijonov galonov starega ; • - hm! — že veste koga . . . Ej, še ga bomo pili, kaj? CERKVENI ROPI. Carrol, Iowa. — V tukajšno cerkev sv. Petra In Pavla so ponoči vlomili roparji, s silo odprli taber-nakelj, presveti Zakrament oskrunili in odnesli vse svete posode. PROTI KATOLIKOM. Indianapolis, Ind., 16. avg. — Tudi v tej državi se je inkorporirala nova tajna organizacija zloglasnih Ku Klux Klan-ov. V svojem Char-terju pravijo, da je namen te organizacije : "Da hoče učiti svoje člane pravega patrijo»tizma in spoštovanja ameriške zastave in ustave . . I* Philadelphia, Pa. — Vitezi Ku Klux Klan organizacije so priznali, da se je organizacija ustanovila proti "gotovemu verskemu veroizpove-danju". Več članov, ki so v raznih odborih te organizacije, se je pa naravnost javno izjavilo, da je njih organizacija ustanovljena v prvi vrsti, da se bode omejil vpliv katoliške hi-jerarhije, to je katoliških škofov v naši javnosti in v politiki. Tako pomenja razširjenje te organizacije samo resno svarilo katolikom, da naj bodo pripravljeni. Sedanji veliki vspehi, katere so' katoliki v jZdruženih državah dosegli in velik njih vpliv, katerega so dosegli za časa svetovne vojske po Kolumbovih vizetih, so vzbudili mržnjo in strah pri nasprotnikih. Zato se organizirajo, da nas bodo organizirani skupno napadli. — Kakor se kaže, bomo imeli tudi v Ameriki mal kulturni bojček, morda dobimo še kak ''jugoslovanski kancelparagraf". — \ se je mogoče! Vendar nič se ne bojmo! Malo boja ne bode škodovalo ! Morda bode tak boj še ameriške Slovence zbudil iz njih globokega spanja in jih združil. HOTELI LINČATL Barnstable, Mass., 'g. avgusta. — Nekako 200 mož in žensk je napadlo danes ponoči mestno ječo in zahtevalo, da se ji izroče trije nigri, iz Cape Verde otoka, ki so sinoči napadli mladega človeka in oropali nekaj druzih ljudi. — Kar še ne bode konec sramotnega linčanja v A-meriki! 1 "t**************** SEDAJ JE CAS! 1 da je to skusil sam. Poslal je v Chicago tri teleta, pa ga je toliko stalo, da mu je od cene ostalo čistih samo 75 centov. Tako narodni izkoriščevalci sami ženo ljudstvo v nezadovoljnost. KROMPIR SE JE PODRAŽIL. Washington, 16. avgusta. — Krompirja letos ne bo pridelalo toliko, kakor se je najprej mislilo. Suša in prevelika vročina je sujejo. Konvencija je sklenila resolucijo, v kateri se poživlja vlada Združenih držav naj priskoči Irski na pomoč in naj ji pomaga izbojevati svojo svobodo, kakor je to storila drugim narodom. Posebno se Poživlja predsednik, naj prizna Irsko neodvisnost. PET MILIJONOV BREZ DELA. Washington, D. C., 16. avgusta.— * + + + + + + * * * + * * * + + * 4* * - -Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj! Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen. Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje! Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje! Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za jugoslovanske krone: 500 kron............$ 3.45 1,000 kron............ 6.50 5,000 kron............32.50 10,000 kron............ 64.00 Pisma naslovljajte: EDINOST _ 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. Za italijanske lire: 50 Hr ............$ *.6o 100 lir ............ 5.10 500 lir ............ 24.00 1,000 lir............48.00 i ... i. ............ si m ..... :,. sit.,. - .... ... i. BS. . • ..-, rt: . Si ... i . - ■ .... ,., ,i. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz jaha dvakmt na teden. Slovenian Franciscan Press. i*4« W. sand St. Telephone Canal Chieage, DL ADVERTISING RATKS ON APPLICATION. Published Somi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL £atered at second-clas* matter Oct. 11, 1919, at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. "EDINOST" čela v splošno, dajte natančne podatke o vsem tem. 2.—Ako sprejmete to delo nase in boste po časopisju agitirali sem pripravljen Vam finančno pomagati pri tem in sem pripravljen Vam že naprej poslati $50.00 v pokritje stroškov in če bode kaj manjkalo, Vam bom še naprej pomagal, kar bode v svoji moči". Ker je ta predlog gotovo popolnoma na mestu, se bomo takoj lotili tega dela in izdali to brošurico. Pisali smo takoj v Carey, O., po podatke o vsem tem. Tako je lepo! — Te dni nas je naš navdušen sotrudnik in rojak ta 1915 Še ni bilo take. Rž že žanje-mo, pšenica pa bo tudi v enem tednu zrela. Res imamo zdaj polne roke dela, pa morda pride zato kak dolarček v jeseni. Navadno se Slovenci jako boje farm, posebno Pa ženske, ki mislijo, da je treba na farmi bogve kako trdo delati. Ali tukaj ne delamo tako kakor v starem kraju. Stroji in ko-lji napravijo vse. Moje poljsko delo obstoji le v tem, da sedim na vozu ali na stroju in držim v roki vajeti. Ko pridem domov nisem izmučen, kakor so" poljedelci v starem kraju. Tu se najem mesa, ki je mimogrede povedano lepo sveže, doma pridelane zelenjave, belega kruha s Družinska kraljeva tragedija. slovenski faranar Mr. Mlakar j sir0vim maslom, se napijem čaja in iz Whitehall, Michigan,, pre-j domačega mleka, ter se počutim do-1 senečil s bušljem krasnih in sočna-tih hrušek, kakoršnih šn nismo videl i. — Bog živi našega navdušenega prijatelja. Tako se pokaže dejansko ljubezen! Čast mul Cela bro, da se ne bi mogel bolje. Ženske tukaj ne delajo na polju, kakor v starem kraju. Le katera ni preveč zaposljena v hiši, gre za kratek čas malo na zrak in izpodkoplje po Martinček je bolj vesel, če kakega odpadlega ali propadlega duhovnika kje najde, kakor je bil hudič takrat- ko je z Judežem kontrakt sklenil. Kar kak tak reče, to je njemu dogma. On je sicer že star A-merikanec, a se ga še vsa kranjska barabarija drži. * * * Na bogokletno vprašanje, če je miš, ki je snedla sv. hostijo, prejela sv. obhajilo, bi vsak hribove, ki ima kaj spoštovanja do Najsvetejšega odgovoril: Grdo je nam najsvetejše stvari z mišimi v stik spravljati, pa vendar bi jaz, ki nisem učen, dejal, da bi On raje šel v mišji želodec, kakor pa v srce kake propadle barabe. * * * Pri atu v Njujorku menda zdaj„ kar jih ni doma, čistijo, zato žive njegove smrdokavre v znamenju dihurja. Sicer bi pa bolje storile, če bi pred svojim pragom čedile, ker Mr. Mlakar, Bog Vas živi! plačaj! Bog S smrtjo kralja Petra smo Pričakovali, kaj bode naredil princ regent, ki postane automatično sedaj njegov naslednik in kralj Jugoslavije. Kako smo se pa začudili, ko smo dobili sporočilo, da je princ regent Aleksander sam smrtno bolan v Parizu. V začetku se nam je vsem ta novica zdela jako čudna, da, nerazumljiva. Vpraševali smo se, kaj je delal princ regent v Parizu, ko je doma umiral njegov oče. Ta novica nas je najprej potrdila v poročilih, katere so prinesli razni listi, da je bil kralj Peter mrtev že najmanj v dve in pol leti, da so s proglasitvijo smrti čakali samo ugodnega trenutka, ko so imeli ustavo nove države pod streho, ker so se bali, da bi pri obstoječem sovraštvu Hrvatov do Srbov in pri sedanjem neprijateljskem razmirju Slovencev do Srbov, smrt kralja Petra ne znala spraviti države v velike nemire, morda v propad. Naslednik ni bil še postavno določen, tako bi se Hrvatje in Slovenci lahko uprli in bi zahtevali republiko. Najnovejša poročila pa pravijo, da je bil princ regent Aleksander že dalje časa bolan, da je bil že med vojsko operiran, da so mu takrat zdravniki dva rebra ven izrezali, da pa od takrat princ ni bil več zdrav. Sedaj je že dalje časa bolehal na slepiču in zdravniki doma si ga niso vpali operirati, ker je bil preslabega zdravja, zato je šel v Pariz, da se cia preiskati največjim zdravniškim špecijalistom. Toda tudi tu so zdravniki izjavili, da si skoraj ne upajo princa operirati. Šel je v več slo-večih zdravišč, da bi se tako pozdravil. Toda bolezen je napredovala tako, da je sedaj obležal in je resno bolan. Za 26. avgusta je bila določena slovesnost, ko bi bil Aleksander zasedel jugoslovanski kraljevi tron. Sedaj seveda se bode moralo vse preložiti. To je gotovo družinska tragedija, katera bi znala imeti resne po-Jpetilo nekaj, kar ne smem pozabiti sledice za kraljevo družino Črnega Jurija, kakor tudi za Jugoslavijo. Vemo, da je sedanja vladna večina naredila vlado tako sovraženo pri velikem delu naroda, zlasti med Hrvati in Slovenci, da samo sila tišči javno mnenje, da ne zakriči in ne da duška z uporom. Gotovo je pa, da je bil Aleksander jako popularna oseba v Jugoslaviji in proti njemu bi tudi najzagrizenejši Hrvatje ne imeli ničesar in ga bi priznali za kralja, ko bi le vlado spremenil. Nesrečni Pribičevič s svojim protiverskim fanatizmom, kakor tudi naši liberalci so pokvarili narodu vse veselje in vso ljubezen do Jugoslavije. Srbski šovinisti so izrabili te homatije v dosego svojih namenov. To seveda vsi jako obžalujemo. Vendar princ iegent, ko bi bil enkrat kralj, bi znal s svojo koncilijantno naravo Po-miriti vse razdražene duhove in gotovo bi v najkrajšem času pridobil za se simpatije vsega troimenskega naroda. Zato je bolezen regenta gotovo velika družinska tragedija in s strahom gledamo v prihodnjost Jugoslavije. naša pisarna in tiskarna mu izreka !Vrtu kakšen plevel. Za$o pa tardi smrdi za njimi noter sem iz Evrope. najprisrčnejšo zahvalo in mu kliče: vsaka dobro izgleda, ako je le par KDOR SE NAZADNJE SMEJE... V Toulusu so 1. 1874. gimnazijsci delali sklepno skušnjo, maturo. Pobožen dijak je pred maturitetno pismeno nalogo vzel iz žepa mal Marijin kipec, ga postavil pred se in začel. Zopet in zopet se je z zaupanjem ozrl vanj in nadaljeval svoje delo. Drugi so ga postrani gledali in se mu posmehovali. Matura je bila pri koncu. Marsikateri je "zle-tel" ali komaj skozi zlezel. Naš Marijin otrok jo je naredil s tako odliko, da se je profesorski zbor izjavil. da že leta niso imeli tako odličnega maturanta. Leask Sask. Canada. — Večkrat hi vam kaj sporočil iz naše naselbine toda pri nas se zgodi le malo novega. Te dni pa se je vendarle pri- .1 let tukaj. Pozdravljam vse čitatelje Edinosti, ki ji želim veliko novih naročnikov! John Rejc. Oteen, No. Carolina. — V zdravilišču U. S. P. H. S. Hospital1 Co. je dne 19. avg. zjutraj nenadoma vzela smrt našega rojaka Mr. Jožefa Kramer. Pokojni si je v vojski pri vojakih nakopal bolezen, ki ga je-spra-vila v prezgodnji grob. Na državne stroške se je zdravil v raznih zdraviliščih in država bi mu' tudi plačala pot v stari kraj in nazaj:; obiskati je hotel še svojo mater. — Izposloval si je že potni list, toda Prihitela ga je smrt. Bil je odločno naš somišljenik. Pokoj njegovi blagi duši! SRŠENI. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slovencem v Clevelandu in državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Michael Železnikar. On je poblaščen pobirati naročnino za vse naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik P. S. J., kakor tudi oglase in sploh vse kar je v zvezi z našimi listi. Seboj bo imel tudi Ave Maria Koledar za leto 1922. Rojakom priporočamo, da si kupijo Koledar od nje-:ga, ter si s tem prihranijo delo pri naročanju Koledarja. Vsem rojakom, kakor tudi našim zastopnikom ga naj topleje priporočamo, ter jih prosimo, da mu gredo na roko v vseh ozirih. Slovenian Franciscan Press. tero bode priredil koncem meseca septembra. Načrti za našo novo šolo so že gotovi. K nesreči je zbolel naš arhitekt Mr. McCarthy in se zdravi v Coloradi. Prihodnji teden pride domov, ko se bo določilo vse potrebno glede specifikacij cele stavbe.— IjCakor spdaj kažejo načrti, bo cela stavba jako praktična. Ves prostor bode porabljen kar najbolje. Obiskala sta nas te dni Mr. in Mrs. .Leo Zakrajšek iz New Yorka, ki sta tukaj v važnih trgovskih zadevah. Mr. Jerič, naš upravnik, je odšel te dni za nekaj dni v La Salle, 111., kjer bode razdal "Koledarje Ave Maria" tamkajšnim naročnikom. Če je kdo večji osel, bolj učenega se dela. Tako mora pameten človek vzdihniti, ako bere Proletaroa. * * * Pravijo, da je v kupu laži in zmot vedno tudi kako zrno resnice. Dokaz za to je tudj v eni zadnjih številk " Proletarca", kjer stoji, da ''Proletarec" sam na sebi ni nič, to se pravi za nič. * * * Proletarcu je zmanjkalo Kristanovega fonda, pufa ima že preveč, da bi mu hotel kdo še dober stati, zato je zdaj začel propagando za ruski sklad. * * * Starokrajski rdečkarji so po poročilih tamkajšnega časopisja kakor ovce brez pastirja, odkar jim je To- ;ne Kristan fige Pokazal. On si pa kot c. kr. "ferboltar" zadovoljno v --; pest smeje, češ naj vse vrag vzame, Peterček Zgaga se strašno rad zla- (samo da sem jaz pri c. kr. koritu, že. čemu le prav pride. Tako piše, Ljubezen pa taka! omeniti. Pomislite, f'Proletarec" je da Edinosti že več tednov ni dobil, "pribumov" v našo mirno naselbi- Siromak je pa pri tem popolnoma no. ne da bi ga bil kdo naročil. Ta- j Pozabil, da je pa vse te tedne vse ko se je ta potuhnjenec tudi skri-i dopise iz Edinosti preplankal. Ej\ voma naselil na moji lastni mizi kot Peterček Zgaga, kajne, to smo gad-volk v ovčji obleki ter se pomešal je! Kaj? med druge liste in pisma. Ko pri-, * * * dem domov in me žena opozori na j Slovenci imamo dva "Časa", ene-pritepenca .grem takoj k bližnjemu Iga v Ljubljani, drugega v Clevelan-sosedu vprašat, če se je morda on du. mej obema je za celo večnost naročil na tega revčka. Pomilovalno se mi je nasmehnil in me blago-hohtno opozoril, da se da s takim papirjem izvrstno podkuriti peč in da se tudi na stranišču lahko dobro porabi. Papir, ki je tako potrpežljiv, da dovoli tolike neumnosti napisati nase, mora biti pač na vse pripravljen. Nato sem telefonično vprašal bolj oddaljenega soseda, če se je morda on naročil na te otrobe. Odgovoril je, da ne, pač pa da so tudi njega ''osrečili" z eno številko, ki so mu jo šiloma poslavili v hišo. Seveda, mož ne bodi nemaren, ni veliko premišljeval. temveč je stvar takoj spravil tam kamor spada. — Da bi se kaj poučil o socijalizmu.j sem prebral tega "Proletarca" večkrat od prve do zadnje strani. Kon-čno sem prišel do zaključka, da bi moral biti precej opičjih možganov tisti, ki bi se naročal na tako duševno hrano. Zato pa verjamem, da imajo Pro razlike. Prosvetar je dejal neprosvetarju: Prijatelj, če bi ti Prosveto bral. potem bi bil učen. Neprosvetar mu ie pa odgovoril: "Če bi imel biti jaz tako učen. kot si ti, ki "Prosveto" bereš, bi se danes obesil." * * * Neka ženska ie prva zvedela, kaj se je zgodilo z Rev. Heslinom, ki i ga je neki bandit pod pretvezo, da Ljubljanski "Čas" bi se pač pra-| "aj gre h bolniku, odvedel in urno-vilno angleški imenoval "Times", ril',, ker nf dobil zahtevane svote zanj. elevelandskega bi morali po vsebini! "Prosveta" namigava na umazano sodeč malo drugače prestaviti ... j ozadje, ker je ženska zraven. No Ali imajo elevelandski časarji do-' ie pač naravno, da preseta najraje cela zmešane pojme o leposlovju,] rijejo po blatu, če ga ni, ga pa na-izobrazbi in napredku, ali pa njih rede. Dober tek! abonenti. Par kastriranih tujih j * * * parni letov ima leposlovno — napred- Nikar si ne prizadevaj, da bi po-no — izobraževavni značaj le v o- stal "velika glava", ker boš imel počeli kakega tacega, ki je z opico vjtem preveč stroškov z velikimi klo- Dr. J. Ursich se za stalno naseli^letarčevi agitatorji silno težko delo, DUHOVSKA SPREMEMBA. Kakor se nam sporoča, imenovan je za novega kapelana pri sv. Vidu Rev. J. Miklavčič, dosedaj kapelan pri sv. Lovrencu v Newburghu. — Časti tamo! ta teden v Chicago. Kličemo mu dobro došli. Na okolicih sta Mr. Frank Žonta, slovenski električni tehnik in lastnik Fidelity Electric Co., in Miss I. Volker. Rev. Dr. Hugo Bren OFM je zopet moral za nekaj tednov spreči svoje naporno delovanje tukaj med nami. Odšel je sedaj v Denver, Co- kar bode P° mo.n razsodbi v občni Romarjem v Carey, O. — Dobili smo sledeče vrstice izpod peresa u-glednega moža iz Clevelanda, ki se je udeležil romanja v Carey, O- — Mej drugim piše: "Kar se tiče sklepa občnega zbora romarjev v Carey, O., vam hočem omeniti nekaj, lorado, -kjer se bode zdravil v tamkaj snem frančiškanskem samostanu. Chicaške novice. — Nov mlade-niški Klub H. N. J. se pridno pripravlja za svojo igro in zabavo, ka- Carey in kako se je ta božja pot za- blagor ter veliko pomoč našemu namenu glede božje poti. Moje priporočilo v tem oziru je to le: i.—Dajte preskrbeti natančno zgodovino cerkve Matere Božje v ko skušajo svojo vodeno modrost spravljati v denar. Ko je prišla prva Ave Marija in prva Edinost v našo naselbino, je bila takoj cela naselbina naročena na njo. Proletarec pa nima med nami niti enega naročnika. Mi, ki živimo tukaj oddaljeni od cerkve in duhovnika, si nobene stvari ne želimo bolj kakor dobre Pridige, posebno v slovenskem jeziku. Toda kaj na pomaga, ko ni v celem Sask niti enega slovenskega duhovnika ! Sedaj smo slišali, da nals pride obiskat neki misijonar iz Montane, ki bo tudi pri nas vodil majhen misijon. Ali je to mogoče?! povprašujemo drug drugega ter se že veselimo, da bomo zopet enkrat slišali besedo božjo in se izpovedali v svojem jeziku. Letina izgleda zelo lepo. Od le- Prvem kolenu v žlahti. Ta rdeči imajo vsaj še toliko leposlovnega čuta. da za praočeta našega rodovnika postavljajo opico. — Clevelandski časarji, ki hočejo biti apostoli leposlovja mej nanii„ pa pravijo, da je človek srečen dedič po vseh mogočih živalih: martinčkih, kušarjih, prešičkih itd. Če je temu tako so časarji gotovo glavni dediči po oslu. * * * V članku: Kako se je razvijal človek, pravi neznana veličina, ki ga je napisala oz. prepisala, mej drugim tudi: Lesenih nog se ne podeduje, pač po prazno glavo. No če jo je kdo, jo je on. Ako ne more na noben drug način razvijati svojih možganov, če jih ima sploh kaj, kakor s takimi neslanostmi, bi bilo tudi bolje, da bi izginil raz zemsko površje, kakor o-ne živali, o katerih piše, da so dale mesto drugim z večjimi možgani. * * * Če je kdo vnet častivec sv. Igno-racija, kakor drugim predbacivajo, so to brez dvoma clevelandski časarji. Kar je resno znanstvo že z zaničljivim posmehom zavrglo, oni prodaj a jo kot najnovejše. Tako ne dela niti jud, ki po raznih ely-ih izmečke razkopava in vse količkaj po- buki* PREIZKUŠENO IN NAJDENO DOBRO. Niso vse živali, ki imajo dolgo grivo, levi; tudi niso vsi ptiči, ki imajo dolg rep, fazani; prav tako niso vse cvetlice, ki imajo trnje, vrtnice, kakor tudi ne vse lesketajoče se kovine zlato. Tako bi tudi ne bilo pametno misliti, da so vse sestavine, ki so si nadele ime "grenko vino' , enake Trinerjevemu grenkemu vinu. To zdravilo se ne da primerjati z nobenim drugim. Tri-nerjevo vino je bilo preizkušeno in najdeno kot dobro v zadnjih 32 letih. Njegova popularnost sega do vseh koncev dežele in to po pravici. Priznanja od ljudi vsake vrste na vseh stopnjah življenja prihajajo vsak dan in izpričujejo, kako uspešno je to sredstvo proti nerednostim v želodcu, slabemu teku, zaprtju, glavobolu, plinom v črevesju itd. Vsa pisma so iste vsebine, zato naj navedemo samo eno, ki nam ga je pisal Mr. J. Wimer, Westend. Cal., dne 13. julija 1921 : "Trinerjevo grenko vino je izvrstno; priporočam ga vsakomur". Vaš družist ali lekarnar \ am bo potrdil, da zahtevajo ravno njegovi najrazsodnejši odjemalci vedno edinole Trinerjevo grenko vi- rabno pobere, očedi in proda, a ven-! no. Njegovi resnični uspehi so dar kot starino, ne za novo. vi, da je prvo med vsemi. ;>? * fS ■ T- NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Nameravan atentat na Pribičevi- ča. — Zagreb, 22, julija. Preiskava povodom atentata na bivšega mini-.-stra Draškoviča je dokazala, da je bil pripravljen atentat tudi na ministra za notranje posle Svetozarja Pribičeviča. V interesu nadaljnje tajne preiskave se začasno ne morejo objaviti natančnejši Podatki. Nameravan atentat na Pašiča. — Belgrad, 28. julija. Izvirno) Vodstvo belgrajske policije objavlja službeno, da se je posrečilo aretirati štiri osebe, ža katere se je ugtovi-lo, da so imele namen izvršiti na Pašiča atentat. Opetovano so po-skuvšali izvršiti svoj cilj na stanovanju ministrskega predsednika. Ker jim to ni uspelo, je eden izmed njih poskušal priti v zgradbo ministrstva. Pri tem pa je bil aretiran. — Pri njem so našli revolver in bombe. Z ozirom na njegovo izjavo so bili aretirani njegovi pomagači interesu nadaljnje preiskave se ue morejo dati točnejši podatki o dosedanjem poteku preiskave kakor tudi ne imena aretirancev. V splošnem se sumi, da je pokret anarhizma v Jugoslaviji precej razširjen in zato je v teku velika akcija proti tem anarhističnim elementom. revežev. Zapušča ženo in šest o-trok, od katerih je eden urednik * Slovenca', eden nadučitelj v Rogatcu, eden nadučitelj v Št. Petru na Krasu, ena hčerka je učiteljica v Kamniku. Lansko leto je obhajal zlato poroko. N . v m. p.! Klerikalci proti ustavi. — Belgraj-ska VPravda" od 12. julija piše: — Klerikalci zbirajo podpise za revizijo ustave in začunajoč na zabitost ljudij, jih pozivajo, da se zaklinjajo na boj ^roti ustavi. — Klerikalci se borimo proti ustavi kot taki in delamo in bomo delali za revizijo u-stave z vsemi legalnimi (postavno dovoljenimi) sredstvi. Ljubljanski župan ne more biti župati, ker je za avtonomijo. Dr. Kukovec izjavlja, da Ljubljana mora imeti ali centralističnega župana ali pa centralističnega komisarja. Stojan Protič. — Krogi, ki so v tesnih stikih s Pašičem trdijo, da tudi Pašič sam želi, "da vstopi Stojan Protič v njegov kabinet in prevzame kak važnejši ministerski resort. Smrt nadučitelja. — V pondeljek, dne 11. julija zjutraj je umrl v Mar-montovi ulici št. 18 kot žrtev stanovanjske bede Simon Puncah, nadučitelj v pok., ustanovitelj Društva upokojenega učiteljstva in častni član občine Rudnik. Pokojnik je bil rojen v Šrnarci pri Kamniku. Šolal se je v Kamniku, Celju in Ljub liani, služboval je na Blokah, v Št. Vidu pri Stični, Rudniku, Slavini, Tomišlju in Šmarju pod Ljubljano. Kot spreten orglavec in pevec je že kot dijak orglal v počitnicah v Ra domljah in tekom šolanja pa pri kapucinih v Celju. V Slavini, oziroma na Prestranku pa je ustanovil daleč na okoli znani Pivški kvartet. KLIC IZ RUSIJE. Za " Edinost" prevel —K. Predgovor. Jaz sem Rus po rodu, kakor je bil moj oče in moji pradedje. Bil sem vzgojen v Rusiji in sem preživel tu do svojega 35. leta starosti. Do svo leta sem preživel v Odessi, v najlepšem mestu cele Rusije, kjer sem zapustil Odeso, sem bil trgovski popotnik za neko tovarno za zlatnino in srebrnino skozi tri leta in sem prepotoval celo Rusijo počez in podolgem, od Sibirije do Baltika in sem prišel v dotiko z vsemi sloji ruskega naroda, z mužiki, kakor trgovci po mestih. Ko sem bil 21. let star, bil sem primoran stopiti v vojaško službo, kajti Rusija je takrat imela splošno vojaško dolžnost. Nisem stopil v to službo svojevoljno, dasi sem bil iz vojaške družine, kajti moj oče in moj ded sta bila oba carska vojaka. Moj oče je služil pod Aleksandrom II. kot častnik. Toda leta 1877. je bil v rusko-turški vojski, kjer je silno veliko trpel, kar ga je nagnilo, da se je pridružil nihilistom in začel tam delovati proti vladi. Vlada je pa to izvedela po svojih vohunih, bil je skrivaj aretiran in ustreljen. Jaz sem bil takrat še premlad, da bi se zavedal pomena tega dogodka. Toda ko sem odrastel, mi je moja mati c tem povedala. Naravno je bilo toraj, ko sem stopil v vojaško službo, da tudi jaz nisem bil posebno viadoljuben vojak, kajti zavedal sem se vedno, da sem s tem postal del velikega stroja, ki je ubil mojega očeta. Tako ni bilo dolgo, ko so me izvohali nihilisti in me upeljali v svoje delo, predno sem vedel prav, kaj hočejo in kaj je njih namen. Pridružil sem se jim v začetku samo radi tega, da sem spoznal njih nauke in predno sem vedel, bil sam popolnoma njih, navdušen nihilist. Ko sem končal svojo vojaško službo leta 1891 in bi imel biti odpuščen, sem prosil, da so me pustili v vojaški službi, deloma zato ker se mi je vojaško živiljenje do-p?dlo, deloma pa tudi za to, ker sem videl, da bom kot vojak veliko lahko storil za nihilistiške nauke, za katere sem bil navdušen. Skozi 14 let vojaškega življenja sem imel razne carske vojaške službe. Toda nisem prenehal biti nihilist in tako so me kot takega slednjič prijeli v Pe-trogradu in bil sem obsojen v Sibirijo. Toda takoj v začetku sem bil odločen, da bom zbežal iz Sibirije, kar se mi je s pomočjo tajnih sil ruskega političnega življenja, prav lahko posrečilo. Dobil sem uniformo in toko sem preoblečen po mnogih težavah srečno prišel nazaj v evropsko Rusijo, v Moskvo. V Moskvi se mi je posrečilo dobiti si potni list pod tujim imenom, kar je bilo tedaj posebno lahko, ker je trgovina za take potne liste z napačnimi imeni posebno bujno cvetela in so nekateri zelo obogateli na ta način, in sem s tem potnim listom prišel potem črez nemško mejo na Prusko in od tukaj v Ameriko. Nihilisti, katerih član sem bil, so mi preskrbeli potreben denar za pot. Zanimivo je pri tem to, da so denar za ta sklad nihilistov složile same bogate ruske družine, ki so bile navidez vladne, ki so si pa že želele spremembo v obliki vlade in revolucijo, ki pa niso hotele dejansko sodelovati pri tem gibanju. BI ag mu spomin ! t Nadučitelj Jernej Cenčič. — 28. julija ob 2. uri je umrl v Kamniku odličen in do poslednjega delaven pristaš SLS, g. nadučitelj Jernej Cenčič. Rojen je bil 1. 1844. v Bu-kovščici pri Selcah. Služboval je v različnih krajih, dolgo vrsto let v Kamniku, kjer je bil dalje časa tudi mestni svetovalec. Povsod je bil radi svojega blagega značaja in vestnega, vzornega delovanja izredno priljubljen^ Vneto je deloval pri Vincencijevi družbi, bil je pravi oče ODHOD PARNIKOV. Na Trst: 4. avg. Argentina 6. avg. Calabria. 13. avg. Italia 27. avg. President Wilson. Na Havre: + + * * * + + + + + * * + * + MARQUETTE LIFE INSURANCE COMPANY JE ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA, ki skfbi za vaš dom in vašo družino v slučaju smrti. Hranilnica za čas nesreče. Svojim zavarovancem izdaja edinole državno registrirane in državno zajamčene ali garantirane police- NIKJER BOLJ VARNO! NIKJER UGODNEJŠE! Možje in žene, tukaj imate najboljšo priliko, da zavarujete sebe in svoje pred uboštvom in sirotnišnico! Oglasite se osebno ali pa pišite na naslov: IVO RACIC, slovenski zastopnik, 1847 West 22nd Street -:- CHICAGO, ILLINOIS, ali Pa se obrnite naravnost na: LOUIS KOVIE, g-lavni zastopnik, 4464 Princenton Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: Yard 5101. Nadaljni zastopniki, zmožni angleškega jezika, se iščejo. * + + * * * * * * * 4. avg. 6. avg. 23. avg. 17. avg. 25. avg. La France. La Lorraine. La Savoie. Paris. La France. Na Cherbourg: 11. avg. Mauretania. 13- avg. Olympic. 23. avg. Aquitania. 6. sept. Mauretania. Cene in druge informacije glede tehh, kakor tudi drugih parnikov do-bito pri tvrdki: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 — gth Avenue, New York City. Dostavek: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko, ako želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali, ako želite poslati denar v stari kraj ali ako imate kake druge posle v starem kraju. • Prepričajte se! Da mi resnično izdeluje-m o n a j k rasne j še ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejilh cenah. priporočam. tmečeK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. Že pri vojakih sem veliko cul o lepi Kaliforniji. Zato sem se odločil, da bom šel tja. Tu sem dobil delo pri pocestni železnici v San Francisco. Kmalu sem bil sredi delavskega gibanja v San Francisco. Bil sem izvoljen za organizatorja Amalgamated Street Railways of A-ir erica, katere predsednik je bil W. Mahon. Jaz sem bil član lokalne divizije 192. StFeet Car Men's Union v Oaklandu. Ko je izbruhnila svetovna vojska leta 1914. sem izstopil iz organizacije in sem imel govore pri raznih delavskih shodih po celi Ameriki. Tisočem delavcev sem povedal o carskem despotizmu v Rusiji. Ko je potem res izbruhnila revolucija v tei deželi in je bil Nikolaj II. odstavljen in je prišel Kerensky na površje, bil sem navdušen za to novo vlado. Sovražil sem silno prejšno vlado, zato sem se pa z dušo in telesom zavzel, da bi pridobili novi socijalistiški vladi v Ameriki podporo in simpatije. Ko so pa slednjč boljševiki prišli na krmilo, sem pustil navdušen svoje Potovanje in s ženo sva se vrnila na zahod in se z vso silo lotila dela za socijalizem in boljševiško gibanje. Moja žena Jessie Molle, je bila Amerikanka, rojena v Portage, Wis., in je izvršila državno vseučelišče v Wisconsinu. Za socijalizem se je začela zanimati še ko je bila v gim-r^aziji in je že tedaj imela več govorov o tem predmetu v Chicago. So- cijalistiški stranki se je pridružila 1. 1892. in je bila jako delavna v tem gibanju zlasti po Californiji, kjer je bila več let članica državnega izvr-ševalnega odbora. Moja žena je tudi delovala za National Socialist Party, ki je imela svoj sedež v Chicago pod vodstvom Otto Brandstad-terja in je bila jako sloveča govornica in je šla okrog in govorila za stranko in zbirala potrebni denar. Prepotovala je tako vsa večja mesta od San Francisco do New Yor-ka. — Jessie Molle je v resnici dala vse svoje življenje in vse svoje moči za stvar, v katero je verovala in je slednjič revica tudi umrla za to stvar, v Revalu, na meji Rusije, tisoče milj od svojega doma in od svojih otrok, kot mučenica druzega, novega des-potizma, ki se je razvil pod imenom vlade delavskega ljudstva". DIREKTNO na Dubrovnik, Reko in Trst morete potovati ako kupiti šifkarto pri meni. Privedem rojake iz starega kraja. Opravljam vse bančne posle. — Sprejemam denarne uloge in plačujem 4% obresti. Uloge izplačujem brez odbitka. Denarne pošiljat ve krone — dinarji — dolarji Pišite po cenik! EMIL KISS, BANKIR Second Ave- New York. * + * * + + + + * + + + + + + Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske, Dalmacije in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, itj,. Niti ena slovenska banka v Ameriki nima večjega kapitala._ ^ J. F. ŠTEPINA. Capital & Surplus A. J. KRASA, ^ predsednik; $800.000.00 blagajnik. I I ♦ * * % * * * * * * * 'g DVE LETI DELA IN YSPEHA. 1919—1921 Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK za seboj leto trdega dela in pa tudi vspeha. Okrog i. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajssek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh. V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom. Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na službo onim, ki: ki potujejo v domovino; ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi onim, ki imajo kake druge posle s. starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: - Zakrajšek & Češark SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522. -V .. .- J.. ... - Napisal Ko se je zdramil, se mu je zdele, da je Ančka čisto drugačna, nič ctročja, vsa lepša, kakor doslej. — Zbudilo se je v njem nekaj velikega, neznanega. Grabilo ga je in ga Pretresalo; sladkost in tiha groza, strah in hrepenenje je vrelo v njem. Noč je bežala, petelini so zapeli. Janez se je prekrižal in vstal ves truden. S težko nogo je stopil na prag, kakor bi se bil napotil v nov svet. VII. Janezu je potekel teden kakor v skrivnostni grozi, odkar mu je Mokarica razodela: Vsa fara ve, da imaš Ančko rad. Ko je šel skoz vas s koso na rami in ga je ogovoril sosed: "No, Janez, kako?" je zardel kakor otrok in je odgovarjal tako, da je marsikdo postal in se ozrl za njim. Tudi Janez je prekasto pogledal čez ramo ter se je razhudil sam pri sebi. "Le, kaj mu mar? Brigaj se zase in za svojo žensko in za otroke, ki so umazani in razcapani. Čemu se vtičeš v moje reči". Jezno je koračil dalje, preskočil Prelaz in izbral kaj malo shojeno pot za vasjo. Ko je kosil deteljo, je prišla mimo potovka. "Janez, ali že veš?" "Nič ne vem!" Še ozrl se ni in mahal dalje ter je jemal za pedenj širji red nego prej. "Repinec se ženi, stari Repinec, ki ima sedem otrok in hčere že do vrha velike. Vsi Rezi norce kažejo. Danes so že delali pisma. Nevesta gfj viče, pomisli! Za hčer bi bila, za hčer, so rekli v mestu, ampak za ženo, nak-a. Ali ne, Janez?" "Potovka, meni nič mar. Sama naj gleda!" "Kako je nabrskan danes", je pre-udarila potovka in rinila voziček mimo njive. Ko se je med rženim latjem zibala". pisana potovkina ruta, je Janez postavil kos<3 pokonci i» brusil. "Mar ne vem, zakaj si tiščala vame, opravljivka. Nič ne misli! Od mene ne izveš ničesar". Doma so Janezove oči neprenehoma iskale Ančke. Ko so jo zagledale, se je pa umaknil za vogel, se nu in upirala rOke ob boke. Ančki so pritekle solze. j "Ni res, mama", je pričela dekla-in se ni okrenila o(- ognjišča, da bi skrila solze. Toda v besedah je.bi-[ lo joka dovolj, da ga je slišala Mo-karica. • "Nič se i|isem preobjedla. Rada bi, kako rada bi bila pri vas. Zakaj ste napeljali to reč. Prej je bilo tako prijetno, sedaj se me vsi ogiba-^ jo. Janez me še ne pogleda ne. Na poti sem mu, zato naj on ostane, jaz pa grem"'. "Nikamor ne Pojdeš, otrok", je rekla Mokarica skoro zadirčno in naklo odšla iz kuhinje. Ančka je videla, kako se je posveti! bel predpasnik sredi visoke tra-\e in izginil po stezi za vrtom. "Sama gre v polje ob tej vročini! In mi pravi: Nikamor ne pojdeš. Prav gotovo! Sedaj vidim, da je tudi gospodinja jezna name. Pojdem in nihče mi ne ubrani". Mokarica je šla med njivami proti zelniku. Tamkaj se je ustavila, pregledala nasade, se pripognila, odrezala nekaj glavic salate, šla po razoru gor in dol in spet obstala na koncu zelnika. Izpod rahlo zavezane rute so ji drsele kaplje potu. Ozrla se je po polju. Dekle so ple-lt proso, hlapca sta kosila deteljo, Janezova bela srajca se je svetila v lucerni, kjer je pripravljal za svežo k'ajo. Mokarica je nataknila locenj' košarice na roko in šla k deklam. Njena dolga in široka krila so šumela po bujni travi, ko je šla čez seno-žet. "Dež bi bil potreben", je ogovorila dekli, ki sta se začudeno ozrli v gospodinjo. "Ali je ni nič vrglo?" se je ustavila za nekaj trenutkov pri Mihu in I.ucku. "Detelja je zares lepa!" "In gosta, da nima kosa Pota skoznjo". Nato je obšla njivo, krenila na vozare in prišla do Janeza. "S konjem bi prišel, kaj se mu-j čiš samotež?" "Mama, ni vredno. Obadi so kakor ose, in preden naprežem, sem že na njivi. Takole". Janez je zateknil koso na vrh nn-košene lucerne in se vpregel v oje. "Greva skupaj. Samo rinila ti ne bom, vidiš, kako mi je vroče". "Lepa bi bila ta, da bi mi mama rinili". Janez se je uprl, gare zo za-cvrkale in stekle v kolovoz. "Janez, še ne veš, Ančka j i odpovedala". Voz je obtičal, gospodinja se je okrenila in bistro pogledala hlapca. njegovih ust. Glasno je hropel, daj- Nato se je napotil domov. Preje dohajal gospodinjo, ki se je kljub, den je preskočil plot, se je -:e ozrl vročini čudovito podvizala. Ko je na hribec. Bela stena ga ie pozdra-mama izrekla zadnjo besedo, je bru- vila in mu namignila: hnilo iz njega: "Pridi, Janez, in pripelji jo s se- "Od zlomka, ne zoper Ančko, zo- boj!" per mene ste se vsi zakleli, vsa vas,' Z dvorišča je zagledil v kuhinji \sa fara in še Vi povrhu. Dobro J luč. "Ni Mokarica, Ančka je. Povem ji in jo vprašam" naj le gre, jaz grem tudi, če hočete, riti južine ne počakam". Mokarica se. je ustavila za visoko ržjo in se previdno ozrla. Ustavil se je Janez, roke so stiskale oje, da je na prste in pogledal noter. Anč so se videle trde kite napete kot ka je izbirala lečo. Janez se ni nič "Vsi se bodo prebudili in ta bo zame in zanjo. — Toda, kakor nalašč je nocoj — in žalostna je — saj sem jo videl, kako si podpira glavo — Naj se zgodi karkoli —" Potegnil je za seboj nogo s praga, stopil dvakrat in v temno vežo je šinila luč iz kuhinje. "Dober večer!' ' Ančka je vztrepetala in vzklikni- ... . „ . , ,, "Kako, mama?" je izpregovoril po skril za plot m skoz špranjo gledalj kratkem molklu "Joka in Pravi, da je vsem na po- za njo. Opazil je na njej stvari, ka-| kor jih prej ni nikoli videl. Ko je gonila vodnjak in natakala vode, je mislil: "Glej, kakor mlada žrebica, l^c jo prvič naprežeš v koleselj." In če je Špela prišla po vode, je razsodil: "In ta? To je konjavs pred gnojnim vozom. Ančka, da, take je ni. Še rute si nobena ne zna tako pokriti, kakor ona, moja Ančka". Janez je tuhthal in se ženil v mislih, gospodaril v Mokarjevi kajži in bil ves vesel. Ančka je bila vsa žalostna. V skrinjo so se ji nabrali štrukeljčki, ker ni bilo prilike, da bi jih delila z Janezom. Kajkrat je nalagala drva in pela v drvarnici. Janez ni prišel pomagat. Spočetka je mislila, da ne utegne, da je ne vidi. Ali to se je vleklo skoz teden. Ko ji je torej Mokarica ob dobri volji izpregovorila : "No, Ančka, ali te je kaj vprašal?" se je razhudila. "Mama, nikar se ne norčujte iz sirote. Jaz grem, prihodnji mesec grem stran". Mokarica je pogledala deklo z razprtimi očmi in se začudila. "Grem, prav gotovo grem, mama. Nikomur ne bom na poti". Ančka je tako trdno postavila težek lonec na ognjišče, da je pljusk-nilo iz njega. V žerjavici je zacvr-čalo in se pokadilo iz nje. "Križ božji, Ančka, torej tudi ti si taka, kakor druge. Da, da, ko se človek preobje---" Gospodinja se je obrnila proti ok- t: in da zato gre. Celo ti da je ne pogledaš, odkar sem ti omenila tisto". Janez ni nič odgovoril. Sklonil se je naprej in pretegnil. "Vidiš, na vso.lašč sem prišla v tej vročini semkaj, da govorim s teboj. Nikar ne misli, da te kdo sili. Ampak, ko si tako tiščal za njo prej, kdo bi sodil, da si neumnež. Če je Miha tisto uganjal — no je pač Miha, ki ga vsi poznamo. Tudi zaradi kaj že se nič ne drži. Za tak in zo večji denar, kakor bi bila tebi naprodaj, jo on proda še danes. Torej Ančke nikar ne preganjaj, je ne dam". Janez je vlekel voz za Mokarico. Vsak stavek ga je zabolel in za vsakim je zinil. Toda besede ni bilo iz YIN KO ARBAMAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ, Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za zenitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 133© West xSth. St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340. struna izpod zavihanih rokavov, prsi so se hropeč dvigale pod odpeto srajco. Ali, ljubi moj", je skoro vzdih-nila Mokarica. "Ni ga večjega reveža dandanes kot je gospodar. Kaj smo stavili nate, in za eno samo besedo, ki ti ni všeč, takle odgovor". "Kakšen odgovor?" Janez je bil še ves razburjen in jezen. "V Ameriko pojdem in Ančka z mano!" "Ančka? Čemu ti bo, ko je ne •» a»» maras! "Mama, lepo Vas prosimo-----" Mokarica ga je prekinila. "Nič, mene nič ne prosi, njo vprašaj. Ali se ti bo ona ponujala? — Zmenita se pametno tako ali tako. Samo da je tega konec. Svetovala sem modro, toda svetovala, nič silila. Ako pa mislita, da vama bodo pečene ptice letele na mizo, potlej seveda — le v Ameriko". Mokarica se je obrnila in odšla po stezi, da Janez ni mogel z vozom za njo. Zvečer se je Janez izmuznil iz hleva in vzel s seboj sv.etilko. Tihe je šel na dvorišče, preskočil plot na vrtu in se naravnal na hribec k Mokarjevi kajži. ^Zapah je zacvilil, vrata so zaškripala, ko jih je odprl. Za sabo je zaklenil, Prižgal svetilko in začel ogledovati. Dostikrat je bil že v kajži, toda nikoli ni mislil na t'>, da bi kdaj kupoval. Zato je gle-c'al in ni videl. Ta večer je pa Šel od kota do kota. Pretipal je podboje, pri oknih je poskusil z nožem, če je les mecesnov ali ne. S peto je potr-i kaval po podu, šel je pod streho in tudi tam načel tramove in strešne z nožem, da se je prepričal, če ni čr-l vojedine v lesu. Tudi kleti in lik*-! va ni Pozabil. Vse je osvetil. vse! pretipal. Potem je pihnil luč in sedel na, korito pred jilev. kamor je bila napeljana voda iz studenca. "Hiša je boljša kot sem sodil. Mo-kar to dobro ve. In svet naokrog je kaj rodoviten in za les rastliiv. Nebo prodal poceni, vitorogec". Potem je številil denai m na prste prišteval k vsoti dot^k'e oVivsti. "Ne bo dosti. In dota? Nekaj bodo že dali Ančki, prida ne morejo". Janez je naslonil glavo ob dlan. za hrbtom mu je curljala voda v korito, v travi so peli murni in tuin-tam se je utrnila kresnica. Dobro dolgo je tako ždel. Postavil je svetilko na tla in šel la, toda hitro pritisnila roko na usta, pod razsvetljeno okono. Dvignil sej da je zatopila glas. (Dalje prihodnjič.) ®®0®®®0®®®®® ■ ■ neodvisnosU Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND A VEL, CORNER l*th STREET i Da ugodimo onim, ko ne morejo priti mod deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol zvečer. -s/U