Leto LXX Štev. 172 a f LJubljani, v sredo, 29. lulfja I942-XX Prezzo — Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Ur. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ta inserate. Podružnica] Novo mesto. izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora:' limone Pubblicita Italiana S. A, Milano. tzha|a vsak dan i|ntra{ razen p onedeljka ln dneva po praznika. = U redolitvo ln apravai Kopitarjeva 6, Llobtfana. i Rcdazione, Ammintstraztooei Kopitarjeva 6, Loblana. = Telelon <001—4005. Abbonamenti: Meee 18 Lire; Estero, meta 20 Lire, bdiaona domenica. tnno 34 Lire, Estero 50 Lir«. C. C. f j Lubiana 10 650 per gll abbonamenti! 10349 p« le inserzloni. PIHalel Novo meetOw Concessionaria esclusiva per la pubblicitd di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana B. A. Milano. Vojno poročilo št. 791 Spopadi pri El Alameinu Had tisoč novih ujetnikov — 32 tankov in 30 oklepnih vozil uničenih 16 angleških letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Južno od El Alameina je imel včerajinji dan sovražnik v ponovnih silovitih spopadih z našo divizijo »Trento« in z 90. nemško divizijo težke izgube, ne da bi napredoval: v naših rokah je ostalo nad 1000 ujetnikov, povečini Avstralcev; uničenih je bilo 32 sovražnih tankov in kakih 30 oklepnih vozil. Na južnem odseku tega bojišča je precizen topovski ogenj potolkel in odbil oklepne oddelke, ki so se skušali približati našim postojankam; v živahnih spopadih med obojestranskimi ogledniški-mi oddelki so se angleški oddelki morali umakniti. Osno letalstvo.je bombardiralo in obstreljevalo nasprotne sile: y letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili devet letal, naši pa enega; na tla je treščil en bombnik, ki ga je zadela protiletalska obramba v Tobruku. Bombardirana so bila letališča v Hal Farju in La Veneziji in tri letala so bila zažgana na tleh; dvoje angleških letal, ki so ju zadeli spremljevalni lovci, je v plamenih padlo na tla. Iz dnevnih poletov se dve naši letali nista vrnili. Rim, 28. jul. AS. Pripomba k uradnemu vojnemu poročilu štev. 790; Polkovnik Gherardo Vaiarini jo končal svojo vojaško življenje z najvišjo žrtvijo. Med enim zadnjih bojev v ožini pri El Alameinu jo bil hudo ranjen v grlo in zaradi tega ni mogel govoriti. Zahteval je nato pisalne potrebščine in ko jih je dobil, je vrgel na papir naslednje plemenite izraze: »Priporočam svoj 65. Živel moj 65! Živel moj 65. Živela Italija. Nič zato, čt uinrem. Zmagali boste!« Uradno vojno poročilo štev. 787 jo narodu pokazalo tega drznega junaka. Zo v začetku sedanje vojne si je polkovnik Vaiarini zaslužil viteški križ savojskega vojaškega reda in sicer zaradi svojega junaškega vedenja v bitki na zahodni alpski meji, ko je vodil k uspehu taisti polk, na čigar čeiu jo našel slavno smrt na egiptovskih tleh. Ob njegovem dejanju in ob njegovi žrtvi se še enkrat osvetljuje zmagoviti in brezprimerljivi duh italijanske pehoto. Berlin, 2S. julija. AS: »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja članek svojega rimskega dopisnika o pogovoru s polkovnikom Moscatellijem, ki jc izvedel velikanski polet Rim—Tokio—Rim ter popisuje velike težave, ki so bile združene s tem poletom in velikansko navdušenje, s katerim so Japonci sprejeli italijanske letalce. Zgled junaštva in vztrajnosti Popis desetdnevne bitke za Krasnij Luč Rim, 28. julija. AS: Eno zadnjih nemških poročil jc objavilo, da so italijanski zavezniki zasedli važno premogovno področje, ki se imenuje po mestu Krasnij Luč. Borba za to področje jc trajala deset dni. Deset dni bojev, deset dni neprestanega stika z dobro oboroženim, odločnim, divjim sovražnikom s trdno organizirano obrambo in ki ima to prednost, da popolnoma pozna ozemlje, se lahko poslužuie obširnega železniškega omrežja, toda na ozemlju brez asfaltiranih ali na-sipanih cest, kar je zopet v prid sovražniku. Zmagovit uspeh naših edinic je del velikih sijajnih dogodkov na širokem področju med Donom in Doncem, kjer nastopajo nemške motorizirane sile. V prikaz težavnosti italijanske naloge je treba podčrtati dvoje: 1. obsežnost operativnega odseka in 2. značilnost pokrajine, ki je nudila vso prednost nasprotniku. Vse ovire, ki so zaustavljale italijanske čete, so bile premagane: zagrizen odpor rdečih, pomanjkanje prometnih zvez, nepri-kladno zemljišče, slabo vreme itd. Hrabre divizije so bile po enoletnem vojskovanju in po strašni preizkušnji izredne nemške zime preizkušene v bojih, v katerih jih je napadel mnogo številnejši sovražnik. Seznam ladij, potopljenih v Severnem morju Berlin, 28. julija. AS. Listi objavljajo prvi seznam ladij, potopljenih med 4. in 11. julijem pri zmagovitem napadu nemških pomorskih in letalskih sil na angleško spremljavo v Severnem morju. »Zwolf Uhr Blatt«, ki tudi objavlja ta seznam, se sprašuje, kaj bo zdaj z uradnim Churchillovim in Rooseveltovim molkom. Prvi seznam potopljenih ladij prinaša imena 21 potopljenih ladij. Sledil mu bo drugi seznam z imeni drugih 16 ladij, ki so bile tudi potopljene. Zato bo uradni molk londonske in vvashingtonske vlade hrez koristi. Churchill in Roosevelt — tako nadaljuje list — nam bosta morala biti hvaležna, ker smo jima pomagali odkriti resnico, za katero se po svojih zatrdilih tako borita. Staro bratstvo med nemškim in turškim orožjem Helsinki, 28. julija. DNB: Turški poslanik za skandinavske države minister Agah Aghel, ki se trenutno mudi na službenem potovanju v Helsinkih, je dal zastopnikom finskega tiska izjavo o sedanji turški politiki, kakor tudi o gospodarskem položaju Turčije. Kar se tiče turškega stališča do sedanjega svetovnega položaja je treba upoštevati dejstvo, da je bratstvo med neniškim in turškim orožjem v prvi svetovni vojni ustvarilo neko usodno skupnost med obema državama. Ta skupnost je prišla do izraza v prijateljski pogodbi med Nemčijo in Turčijo, ki pa ne zapira vrat Angliji. V ostalem je poslanik dejal, da Turčija nima nikakih ozemeljskih teženj ter da se je osredotočila na izboljšanje svojih notranjih razmer. Med Turčijo in Bolgarijo ni nobenih nasprotstev, med obema državama vlada razmerje dobrega sosedstva. Zopet je bil zgrajen most preko Marice in preko tega mostu se vrši gospodarska izmenjava z Evropo. Ameriško stališče v sporu med Anglijo in Indijo Tokio, 28, julija. AS: »Japan Times Advverti-ser« komentira stališče Združenih držav v sporu med Anglijo in Indijo ter pravi, da zasledujejo Združene države v Indiji svoje namene, računajoč, da bo ta velika zakladnica Anglije igrala še važno gospodarsko in vojaško vlogo. Pri sporu med Angleži in Indijci se Amerikanci zavzemajo za indijsko avtonomijo, da bi lahko vpregli Indijo v svoj voz. List ne verjame, da bi se indijski voditelji hoteli zasužnjiti severnoameriškemu imperializmu. Ta zmota bi pomenila za Indijo izgubo priložnosti za popolno svobodo. List zatrjuje, da obstoja samo ena pot za indijsko neodvisnost in svobodo, to je popolna izločitev ameriškega in angleškega vpliva, ki hoče le izkoriščati in tlačiti narode vzhodne Azije. Napad je bil zamišljen takole: na dveh krilih najprej prodreti v sovražnikovo razvrstitev ter obkoliti določeno področje. Druge naše edinice naj bi prešle v čelni napad na obkoljenega sovražnika. Vse to naj bi bilo izvršeno v točno določenem času. Na. severu je delovala neka nemška divizija, na jugu pa so bile naše divizije. Začetek jc bil določen za 12. julij. Ko jc sovražnik videl, da je istočasno napaden na severu in na jugu, se je začel umikati ter si ščitil krila z močnimi zadnjimi stražami na prostoru, ki je bil posejan z minami ter je imel mnogo drugih ovir, kakor protitankovske jarke, porušene mostove, manjše utrdbice itd. Popoldne istega dne je nemška divizija zasedla kraj U, ena naša divizija kraj M in druga divizija, v kateri so bile črne srajce, je zasedla N ter prodirala na K. Določeni cilji so bili doseženi. Sovražnik se umika. Poveljstvo ga zasleduje proti vzhodu, in sicer pošlje za sovražnikom bataljon bersaljerskih motociklistov, za njim pa druge skupine. Boji s sovražnimi zadnjimi stražami so bili hudi. Zvečer je bil po zlomljenem hudem sovražnem odporu dosežen kraj I. Naslednjega dne zvečer je neka divizija dosegla postajo nekega važnega cestnega in železniškega križišča. Prijetih je bilo mnogo ujetnikov, orožja, streliva in raznega drugega vojnega gradiva. Ista divizija je naslednjega dne po hudem dveurnem boju vdrla v nek naseljen kraj. Naslednja dva dni je bilo zelo slabo vreme. Neprestano je deževalo, toda ogledniški oddelki so bili stalno na delu, edinice so se organizirale na nadaljnje nastope. Neka konjeniška skupina je 18. julija zjutraj v hitrem pohodu napredovala, odbijajoč sovražni odpor ter zvečer istega dne dosegla višino poldnevnika, na katerem se je nahajala neka naša druga skupina, ter je poslala prvi dve oglednici v Krasnij Luč. Naslednjega dne je ena naših divizij zasedla mesto, ki je važno središče velikega premogovnega področja. Druga naša skupina se je ustavila na postaji, ki jo je zavzela. Konjeniški oddelek se je nato podal na nadaljnjo ofenzivo proti jugu in vzhodu. Začelo se je čiščenje zasedenega ozemlja, pobiranje min, ki jih je bilo vsepovsod ogromno in je samo en konjeniški polk v nekaj urah odstranil nad 300 min. Naši oddelki so popravljali mostove, upostavljali cestne zveze itd. Z zasedbo tega kraja jc pod italijansko kon Boji južno in vzhodno od Dona Vzhodno od Rostova je bil v širokem pasu prekoračen Don — Živahno delovanje nemškega letalstva — Ruski napadi pri Voronežu so prenehali 200 nemških letal nad Birminghamom in drugimi angleškimi mesti julija. Nemško vr Hitlerjev glavni stan, 28. hovno poveljstvo objavlja: Na vzhodu je bilo mostišče preko I) n n a pri Rostovu v napredujočem napadu močno podaljšano proti jugu. Vzhodno ud mesta so pehotne in motorizirane skupine na širokem pasu prekoračilo Don in po zlomu sovražnega napada dosegle odsek Man it in Sal. V velikem I) o n o v p m kolenu še trajajo hoji sovernovzliodno od K a I a č a. Južno od tega kraju so nemške in zavezniške čete dosegle oz. prekoračile celotni spodnji D u n o v t u k. Letalstvo se je posebno udeleževalo močnih napadov pri pobijanju sovražnega odpora južno od Rostova. Tudi včeraj so bilo podnevi in ponoči napadene zveze v zaledju ter sovjetska letalska oporišča. Uničenih je bilo mnogo vlakov in železniških naprav ter več ladij na Volgi in 53 letal. Pri Voronežu Snvjeti po svojih izredno visokih izgubah v ljudeh in gradivu včeraj z Izjemo nekaterih sunkov niso ver napadali. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bile uničene oziroma jajete obkoljene sovražne sile. Na bojišču pri Vol kovu je v trdem bližin-skciu boju izpndletel sovražni napad na neko mostišče. V Egiptu je sovražnik z močnimi pehotnimi in tankovskimi skupinami ponoči napadel nemško-italijanske postojanke pri El Alameinu. Angleži so bili v protinapadu z visokimi izgubami vrženi nazaj in pri tem je bilo prijetih IIMIO ujetnikov in uničenih 60 tankov. Bojna in strinoglavna letala so uspešno posegala v obrambne boje. Nemški lovci so v letalskih bitkah brez lastnih izgub sestrelili 9 angleških letal. Na Malti sc nemška letala nadaljevala z napadi na letališča. V boju proti Angliji je nemško letastvo včeraj v posamičnih poletih napadlo številna industrijska in prometna središča v južni ln srednji Angliji; preteklo noč pa je z močnimi silami napadlo angleško industrijsko srediiče Birmingham ter voja-iUo važne naprave razn'h drugih mest v Midlandu in vzhodni Angliji. Opaziti je bilo številna razdejanja in velike požare. Pri vojaško nepomembnih dnevnih nadlego- valnih napadih posameznih angleških bombnikov na naselbine v severni Nemčiji so bila sestreljena tri letala. Berlin, 28. julija. AS. Novo nadaljevanje zmagovitega |H>hoda nemških iu zavezniških sil na vzhodnem bojišču jo predmet številnih člankov v tukajšnjem tisku, ki mod drugim poroča, da so bili postavljeni novi mostovi na spodnjem teku reke Dona. Kopensko sile so brez prestanka zasledovale sovražnika s krepko podporo letalskih sil. Medtem ko so nadaljujejo napadi, pa pehota severno od Novočerkaska čisti osvojeno področje. Nemci so pri tem zasedli Belorgenjevskajo, važno središče vojne industrije. »Zwdlt Uhr Blatit piše, da ima Novočerkask, ki so ga Nemci pred nedavnim zavzeli, 110.000 prebivalcev in važne tovarno za topove. V topovskih tovarnah >Budjeni« je bilo zaposlenih nad 12.000 delavcev. V Novočerkasku je tudi več tovarn za izdelavo streliva. Drugi oddelki nemških In romunskih sil so uničili sovražna odporna gnezda preko reko Čir, kjer je bilo uničnih 27 sovjetskih tankov. Med drugim se jo tudi izvedelo, da so nemški lovci 26. julija sestrelili na južnem odseku skupno 112 sovražnih letal. Berlin, 28. julija. DNB: Iz vojaških krogov se je izvedelo, da so močne nemške letalske skupine včeraj napadle angleško obalo. Na angleškem otoku jc bila bombardirana cela vrsta letalskih tovarn. Preteklo noč je bil Birmingham cilj močnega nemškega letalskega napada. Udeležilo se ga jc nad 200 nemških letal, ki so zmetala velike koli.čine težkih razdiralnih in zažigalnih bomb na določene cilje. Stockholm, 28. julija. AS. >Timesov< vojaški sodelavec piše, da jo v Sovjetski zvezi vprašanje prehrane še težjo kakor vojaški položaj. Ko bodo Nemci v Stalingradu, IkmIo zasedli več kol polovico ozemlja, ki je žilnica cele Rusije. Po zasedbi Ukrajino so Rusi zgubili petino svojih žitorodnih pokrajin. Pokrajine, ki jih sedaj zgubljajo, so prav tako bogate na žitu. V provincah Kursk in Voro-než je približno 12 milijonov hektarjev zemlje posejane z. žitom. Pokrajina okoli Azovskega morja ter ob južni črnotnorski obali je prav tako zelo važna za rusko poljedelstvo. Bcrn, 28. julija. AS: Švicarski listi omenjajo važnost zasedbe mesta Batajsk in pravijo, da jc bil to včeraj najvažnejši dogodek. Pomen letalstva pri bojih na vzhodu Vzhodno bojišče, 28. julija. AD. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Delež letalstva pri nastopih na vzhodnem bojišču je velikanski: letala ščitijo oklepne in motorizirane oddelke, so zveza med njimi, bombardirajo sovražno zaledje, razkrajajo sovražnikovo neobhodno potrebno pre-skrbovalno zvezo, ohstreljujejo čete na pohodu, izvajajo ogledniške polete ter z vsem tem omogočajo napredovanje motoriziranih zavezniških armad na velikanskem področju, ki ima zelo primitivne ceste. Ves dan od zore do mraka, to je od dveh zjutraj do osmih zvečer nemška in italijanska letala odhajajo iz prednjih letališč v Ukrajini ter brez prestanka bombardirajo živčna središča umikajočih se sovjetskih čet. — Vsako ltalo prenaša tisoče kilogramov razstreliva v štiri tisoč metrov visokem poletu do predvidenih ciljev. Ko se bombniki pripravljajo za napad, so piloti napeto pri napravah v letalu in se s težkim bremenom navpično spuščajo na cilje, kjer spuste bombe, nato pa se olajšani dvignejo v nebo. Večkrat na dan letala prihajajo po bencin in se zopet vračajo v borho. Čeprav je sovjetsko letalstvo znatno oslabljeno, vendar posega v boje, na nekaterih sprednjih odsekih. Sovražnik se umika in osno letalstvo mu ne sme pustiti niti trenutka oddiha. Vojaški položaj je ugoden za sile Osi Poglavitna cilja Japonske sta Indija in Avstralija Osaka, 28. jul. AS. Japonski ministrski predsednik general Tojo je v svojem govoru v Osaki razložil trenutno delo za ureditev plodnega novega reda v veliki Vzhodni Aziji. Razložil je tudi politiko vlade za utrditev narodne organizacije za ves čas trajanja vojne. Govoril je pred 20.000 ljudmi. Poudarjal je pomen sijajnih zmag, ki sta jih na vseh bojiščih dosegli Italija in Nemčija. Podčrtal je, da je trenutni vojaški položaj ugoden za sile Osi in da pomeni temelj, na katerem vse trolo nad 120 km globok pas. Prijetih je bilo več . članice trojne zveze neposredno združujejo svoje tisnč liiptniUnv. 7nnlflninnit> io Kil« mnnrfn ' njinoro Ha hi cL-nnnnmii nalnrninikll zadale kon- tisoč ujetnikov, zaplenjenih je bilo mnogo topov, možnarjev, avtomatičnega orožja, pušk in drugega vojnega gradiva. Za vojno zgodovino pa bo ostal Krasnij Luč veličasten vzgled, ki ga je dalo naše orožje v tej bitki, ostalo bo junaštvo naših vojakov, ki so prežeti z vročo vero in prepričani v svojo nadmoč, polni napadalnega duha, še enkrat uresničili vrhovno geslo naše osvobodilne vojne: zmagatil napore, da bi skupnemu nasprotniku zadale končni udarec. Govoreč o razmerah v Indiji, je japonski predsednik vlade dejal: Japonska, ki se je odločila z vojsko pobiti Združene države in Veliko Britanijo, ne more trpeti, da bi se v Indiji širil in krepil angleško-amerikanski vpliv. Nadzorstvo nad Indijo je zmerom pomenilo temelj za obstoj britanskega imperija. Avstralija, ki je sedaj osamljena iu prepu- »Uolkischer Beobachter« o drugem bojišču Berlin, 28. julija. AS. ^Volkischer Beobachter« je posvetil poseben članek vprašanju drugega bojišča pripominjajoč, da je to vprašanje staro, o katerem govore zavezniki že od začetka sedanje vojne, ko so bili Nemci pred zasedbo Gdanska. List pripominja, da se je angleško in ameriško navdušenje za ustanovitev drugega bojišča ohranilo, ker jim primanjkuje neobhodno potrebne ladje za izvedbo pomembnejšega vojaškega nastopa proti evropski celini. Vztrajnost — nadaljuje list — s katero Rusi. Angleži in Amerikanci zopet načenjajo vprašanje drugega bojišča. Nemčijo zanima, pa ji ne povzroča skrbi. Dosedanji dogodki so nas dovolj poučili ter nam dali priložnost opazovati, kako stvari stoje, ter so nam le potrdili zaupanje v nemškega vojaka, ki navz-lic vsemu koraka od zmage k zmagi. Angleški vdor — nemogoč Stockholm, 28. julija. DNB. Londonski »Da-gens Niheterjev« dopisnik pravi, da so trenutno pogovori med Anglijo in Ameriko glede drugega bojišča očividno nekoliko pogostejši kakor preje, vendar pa na splošno še ni nikake resnične osnove za to, da hi se angleškoameriški vpad v Evropo tudi za en sam dan približal. »Svenska Dagblat piše, da list »Ewening Nevvs« jasno odklanja vsako agitacijo za drugo bojišče, ki bi po mnenju tega lista prineslo malo dobička. Nobena resolucija namreč ne more spremeniti dejstva, da so nemški stroji in nemške izkušnje po dveh lotih še vedno nad Anglijo in njihovimi zavezniki, čeprav je njihova moč narasla. Rim, 28. julija. AS. Vernon Bartlctt je v nekem svojem govoru v Londonu dejali med drugim: »Smo v nevarnosti, da izgubimo vojno, na točki, ko vse drugo nima nobene važnosti več. Naš položaj je dosti slabši knkor pa je bil po Dunkerqueju. Danes nimamo tolikih zalog, kakor jih ima sovražnik, v čigar roke je padle, oziroma je na tem, da pade večina najvažnejših virov surovin na svetu. Ob takšnih okoliščinah ne moremo začeti z vtlorom na celino, ne da bi zahtevali od našega ljudstva kaj nemogočega.« ščena sama sebi, ie bila prisiljena prositi pomoči od Združenih držav. In zdaj njeni vodilni državniki tavajo v negotovosti, ker se jim ni posrečilo doumeti duha sedanjega časa in zato nadaljujejo s svojim brezupnim odporom. Ni treba znova poudarjati. da jo bo Japonska neizogibno uklonila. Glede notranjega bojišča je dejal, da ima vladna politika ta temeljni cilj, da ojači in poživi svoj notranji narodni ustroj. Vso skupaj se da povzeti v dve besedi, je dejal, namreč: gotova zmaga. Osnovni živec notranjega bojišča je po-množitev moči v^eh cesarskih oboroženih sil. Naloga sil pa, ki sestavljajo cesarsko vojsko, nadaljevati z bojem in povsod pobiti sovražnika. Predsednik vlade je, za zaključek v petih točkah podal jedro japonske politike za ves čas vojne: 1. Utrditev duhovne enotnosti naroda. 2. Hitra in odločna izvedba politične akcije. 3. Vlada mora ohraniti sedanjo življenjsko raven naroda. 4. Povečanje izdelave. 5. Prenovitev in ojačitev mladinske vzgoje. »Heydrichov zavod« v Pragi Praga, 28. julija. AS. Nemški pokrovitelj za Češko in Moravsko je v sporazumu s pristojnimi nemškimi oblastmi ustanovil v Pragi znanstveni zavod, ki bo imenovan po umrlem namestniku državnega protektorja Heydrichu. Nemško-romunsko društvo Bukarešta, 28. julija. AS: Tukaj so ustanovili nemško-romunsko društvo pod predsedstvom podpredsednika vlade M. Antonesca. Na ustanovnem občnem zboru so v govorih označevali globoke vezi, ki družijo obe državi. Profesor M. Antonescu je nato popisoval dogodke v protiboljševiški borbi, zatrjujoč, da bodo Romuni tudi v bodoče skupno z zavezniki prelivali svojo kri za rešitev Evrope in njene civilizacije do končne zmage. Rim, 28. julija. AS. Japonci so na Novi Gvineji zasedli pristanišče Buona, ki je le 150km oddaljeno od pristanišča Moresby. Zasedba tega kraja je lahko priprava za japonski sunek proti Moreš-bvjij, Avstralci in Angleži so v precejšnjih skrbeh. Berlin, 28. julija. AS. Kakor je izvedel DNB je nemško letalstvo zadnjo noč bombardiralo važno vojaške naprave v Midlandu. Tudi za tramvaj potrebujemo vzgojenega občinstva Ljuhljuna, julija. Promet na ljubljanskem tramvaju jc letos izredno živahen in moremo reči, da so skoraj vsi vozovi vedno polni. Splošna zuhteva javnosti pred kakimi desetimi leti, ko smo imeli še staro in obrabljeno tramvajsko progo glavni kolodvor—magistrat—Zaloška cesta in Dolenjski kolodvor, naj se ta proga vsa obnovi, spremeni, kjer je potrebno, v dvotirno in naj se omrežje znatno razširi, se je izkazala sedaj kot skrajno upravičena. V resnici bi bili Ljubljančani sedaj v veliki zadregi, ako bi ne imeli moške. Pravilo velja pa tudi, da naj potniki v splošnem vstopajo le zadaj, izstopajo pa spredaj. Le kadar je voz prepoln, je pač mogoče dovoliti izjemo, če izstopi kdo tudi zadaj, ako stoji na zadnji ploščadi, in da kdo vstopi spredaj, ako je prednja ploščud kolikor toliko prazna. Po vsem svetu in tudi v Ljubljani so nepoboljšljive stare gospe, kadar je treba izstopiti na končni |>ostaji ali prestopiti na kak drug tramvaj. Gospe se kur boje, da ne bi kuj Ijančani sedaj v veliki zadreg,, ako m ne ime.i zam-|di, snrgnelcjo naB 0 pr„ti izhodu tramvaja v tej oblik., ki sicer še ne predstav- I . , , >. , .. t. ' . . I ju končnega uresničenja vsegu programa, toda vsaj velik del. Zu lansko leto smo poročali, da je tramvajska uprava prodala vsak dan povprečno 10.000 voznih listkov, v Ljubljani pa je tudi veliko oseb, ki se vozijo z raznimi stalnimi kartami, z režijskimi kartami in sličnimi. Tudi prodaja voznih listkov se je letos znatno dvignila in moremo reči, da se dandanes povprečno vozi na ljubljanskem tramvaju vsak dan najmanj 15.000 ljudi, to se pravi, da se skoraj vsak šesti Ljubljančan dnevno vsuj enkrut pelje s tramvajem, kar je že pomeinbna številka. Itazne pritožbe čez tramvaj so v resnici žo davno odpadle. Tramvajski vozovi vozijo zelo redno in ludi dobro zveze so točne. Seveda tako v najbolj prometnih urah, pred osmo zjutraj, opoldne in zvečer ob šestih, ko se vse občinstvo zakadi na tramvaj, res ni mogoče ustreči, da bi bilo za vse dovolj udobnega prostora ter jc treba spričo gneče pač malo potrpeti. Opažamo pa prav v tej gneči in navalu potnikov na tramvaj še gotovo nediscipliniranost občinstva samega, ki ga je treba za tak tramvajski promet šele vzgojiti. V prejšnjih letih, ko ni bilo takega navala na vozove, ni bilo treba občinstva opozarjati tako vestno, kako naj se na tramvaju vede, ker si je vsak. poljubno izbral udoben prostor na vozu. le ob Vseh svetih in kadar je bija v Ljubljani kaka večja prireditev, je vladala nn vozovih gneča. Predvsem ne poznajo ženske nobene discipline. zlasti ne mlade matere z otroki. Res je lepo videti matere, kako skrbe za svoje malčke, toda nekoliko uvidevnosti pa bi le morale imeti. Tako se na primer ustavi na poljubni postaji tramvajski voz, ki je nabito poln. Več potnikov bi rado izstopilo, pa ne more: izhod so že zabarikadirali otroci, ki jih matere tišče v polne vozove. Težko je mladim gospem do-povedati, da je treba v vozu najprej napraviti prostor, kar je mogoče le s tem, da kdo izstopi, potem bodo tudi novi potniki lažje dobili mesto. Po vsem svetu velja za vsako prometno vozilo, zlasti pa za tramvaj: »Prednost imajo pri izhodu tisti, ki hočejo izstopiti, nakar šele tisti, ki vstopijo!« To je samo ob sebi umevno in se bodo morali Ljubljančani na to že navaditi. To ne velja samo za otroke in njihove matere, temveč tudi za druge ženske in Ali ie koloradski hrošč odnehai? Ljubljana, julija. Prod nekaj leti so se med našimi kmeti raz.-širile zelo vznemirljivo vesti, da se je pojavil tudi v naših krajih najbolj nevaren škodljivec krompirja, koloradski hrošč. Ta mala žuželka, na videz tako zelo podobna koristni pikapolonici, da jo marsikdo zamenja z njo, so je pred leti ^javila na evroj>ski celini, kamor je bila zanešena iz Amerike, iz države Kolorado, in je takoj napadla evropske krompirjeve nasade. Povzročila je o škodo na krompirju v Franciji, da moške, ki so izhodu bližji, kar odrivajo, numesto da bi počakale, naj izstopijo najprej tisti, ki so izhodu najbližji. V takem primeru voz, ki čaka na zvezo, vedno počaka, torej se ni treba gospem toliko drenjuti, ker prav gotovo nobena ne bo zamudila zveze. Pri sedežih imajo vedno in povsod prednost starejši ljudje in pa bolniki. Torej ima starejši gospod več pravice do sedeža pred mlado študentko, starejša gospa vedno pred moškim, prav tako imajo prednost matere z otroki v naročju. Na to samo ob sebi umevno pravilo rudi kur pozabljamo. Lepo je tudi od mlajših moških, ki stoje pri vhodu, da |>oma-gajo onemoglim in nadložniin pri vstopu na voz, ker sprevodnik dostikrat ne utegne, zlasti v gneči ne! Pse jemati s seboj na voz ni dovoljeno, na tudi tuktno ni, tudi če sprevodnik morda Kdaj malo zamiži. Ako je ploščad, ena ali druga, prepolna, nuj kadilci malo potrpe. Cigaretni diin je onemu, ki ne kadi in ki stoji v neposredni bližini, prava muka. To naj bi bili torej potrebni migljaji za vse, ki se vozijo s tramvajem in ki jih je treba upoštevati. Danes ni več tako, kakor včasih, ko smo dolžili tramvaj, tla je vseli ne-rednosti kriv, danes smo jih le bolj sami. Nekaj praktičnih nasvetov za vkuhavanje sadja Vse sadje, ki ga hočemo konservirati brez sladkorja (razen nekaterih mezg), moramo brezpogojno sterilizirati. Zato pa ni potrebno, da imamo poseben, v ta namen pripravljen lonec, zadostuje večja posoda s pokrovko. Na dnu položimo leseno mrežo, ki je nekoliko dvignjena od dna. Dobro je tudi, da napravimo v pokrov primerno luknjico, skozi katero potisnemo toplomer. Brusnice; Sveže in lepe brusnice preberi in operi ter na situ posuši. Z njimi napolni steklenice, ki jih stresaj, da se sesede sadje enakomerno. Kuhaj 15 minut. Kadar jih potrebuješ, jih potresi s sladkorjem in odišavi. Slive: Prekolji posamezne plodove in poberi koščice iz njih ter jih zloži v posodo in kuhaj 15 minut. Pred uporabo jih osladkaj. Jabolčni terjak: Razrezi in očisti pol sladkih in pol kislih jabolk in jih z nekoliko vode kuhaj, dokler ne razpadejo. Nato jih prctolči skozi sito in kuhaj tako dolgo, da se dobro zgoste. Terjak zdevlji v steklene ali lončene posode, ki jih, ko so polne, postavi v pečico za 20 minut. Ta terjak se drži po več let in je dovolj sladak. Konzervirano sadje: Skuhaj v lončeni ali porcelanasti posodi olupijeno in razpolovljeno sadje, ga zloži v kozarce in steriliziraj še 20 minut. Da dobi sadje boljši okus, ga mešaj. Kislim jabolkom primešaj sladkih hrušk itd. Sadje pa lahko vkuhamo še na drug način: Na 5kg sadja vzemi 1 dkg salicila, Ml dobrega špirita ali močnega žganja in na vsak kg sadja 'A kg sladkorja. Skuhaj sladkor, da se izčisti in mu prilij špirit in salicil; ko zavre, stresi vanj sadje in ko vrže pene, odstavi in napolni steklenice. K jagodičju ni treba prav nič vode, k drugemu sadju jo dolij na 5 kg % 1. — Ta recept je posebno primeren za bezeg, borovnice, češnje, ribez itd. Jabolka, hruike in kutine dobro operi in olupi. Sadje razreži na rezine, ki jih mečeš v slano vodo, da ne počrne. Ostalo peščišče razreži na večje koščke in kuhaj z nekaj malinami, jago-godami, pomarančnimi olupki, ali s sokom oziroma marmelado tega sadja. Ko je dobro kuhano, odcedi in iztisni sok. Nato vzemi rezine iz vode in jih zloži prav na gosto v kozarce in kuhaj 20 minut. Ako se je sadje preveč skulaho, dodaj od drugega kozarca, tako da je le za prst pod robom. Nato nalij na sadje sok, nekaj nageljnovih klinčkov, žlico ruma ali nekoliko slivovke in dobro zamaši. Skisano sadje je pri nas vse premalo znano. Kisamo ga na isti način kot zelje. Primeren čist sodček ali večjo glinasto posodo obloži na dnu z listi višnje. Nanj naloži jabolk in hrušk. Med posamezne plasti pa stresi nekaj zrn janeža ali ko-marče. Tudi stene po6ode pokrij z listjem. Ko je posoda do vrha polna, položi čez sadje primerno desko in jo obteži. Nato nalij vode, da sega čez sadje. Izhlapelo vodo stalno prilivaj. Ko je sadje zakipelo, je že užitno. Tako skisano sadje je skoraj prozorno, jako okusno in zdravo, posebno za želodčne bolezni. Dobro oskrbovano skisano sadje se obdrži prav do binkošti. Od marca naprej pa je dobro, da dodajamo sem in tja nekoliko žganja med vodo za dolivanje. Na ta način zadobi sadje izboren okus in se obdrži prav do avgusta. Sadje pa lahko vlagamo tudi v kis, le paziti moramo, da je kis res vinski oziroma sadni, ker se sadje sicer lahko pokvari. M. Juvan. Kapital delniških družb v Srbiji Po najnovejših podatkih znaša kapital delniških družb v Srbiji vsega skupaj 3.351 milijonov dinarjev. V primeri s prejšnjim delniškim kapitalom bivše Jugoslavije znaša ta kapital le 33.8%, torej približno eno tretjino. Nekdanji kapital delniških družb v bivši državi je znašal po statistiki za leto 1937 za banke skupno 2.350,27 milijonov dinarjev, za industrijo in trgovino in za sorodne družbe 4.992,66 milijonov dinarjev, skupaj torej 7.342,93 milijona dinarjev. V letih 1938—41 je pa-rasel delniški kapital zaradi ustanovitve novih družb in zaradi povišanja delniških glavnic še za 2.396 milijonov dinarjev. V začetku marca 1. 1941 je znašal delniški kapital v bivši državi vsega skupaj 9.738,93 milijona dinarjev. Krajevno se razdeli sedanji kapital srbskih delniških družb tako: Šport najprej ogromno 1 kmalu prekoračila Ren in pričela ogrožati krompir tudi v Nemčiji. V naših krajih dosedaj še ni I ilo slišati o kakšnem večjem pustošenju tega škodljivca, sem in tja so nastale sicer vesti, da je kdo našel koloradskega hrošča tudi pri nas, toda o kakšni večji razmnožltvl v naših krajih še ni bilo slišati. Vendar je koloradski hrošč pač, kot vsaka žuželka, nagnjen k silnemu razmnoževanju in ako bi se kje pojavil v le mali količini, smo gotovi, da ga bo prihodnje leto vse polno in da bo naša krompirjeva letina ogrožena. Zdi pa so, da še ni prekoračil Alp, ki torej še vedno ščitijo naš krompir pred tem škodljivcem. Lclos vsaj ni bilo slišati o kakem pojavu tega hrošča pri nas. Borba proti koloradskemu hrošču je zelo težka in naporna ter zahteva vzajemnosti vseli pridelovalcev. V Franciji in v Nemčiji so morali v celih pasovih opustiti pridelovanje krompirja, da se hrošč ni mogel seliti ter so namesto krompirja zasadili druge kulturne rastline. Pri nas, kjer so le skromne razmere, bo težko v primeru nevarnosti določiti dovolj široke pasove za preprečitev seljenja toga hrošča, ker vemo, da je krompir naša glavna hrana. Tudi se pri krompirju ne bo izplačalo tako delali, kakor recimo proti sadnim škodljivcem, kjer škropimo drevje z raznimi sredstvi. Morda je tudi letošnje vreme bilo naklonjeno krompirju, najprej dolga zima in hladna pomlad, potem pa poletje s pogostim dežjem, lako. da se koloradski hrošč ni pojavil. Ako pa bi se to zgodilo, pote ni je v resnici ogrožena prehrana naše pokrajine. Zalo moramo že iz tega razloga v jeseni odbrati najbolj čist krompir za j seme prihodnje loto, vso krompirjevim, ki ni za : drugega uporabna, pa skrbno sežgati. To dvoje je zelo uspešno sredtvo proti nevarnosti koloradskega hrošča. Mednarodne plavalne tekme v Hannovru Hannover. 26. iuliia. V proslavo 50 letnice plavalnega kluba v Hannovru so se vršile včeraj in danes velike mednarodne plavalne tekme, katerih so se udeležili poleg Nemcev ludi italijanski vvaterpolisti ter nekaj madžarskih in španskih plavalcev. Stadion ie bil okrašen z zastavami sodelujočih držav, dobrega športa željno občinstvo pa ie do zadnjega zasedlo povečane tribune krog plavalnega bazena. Prireditev v Hannovru je bila tem pomembnejša. ker j'la zadnja nedelja lepa in je bila na Ljubljanico, Gruberjev prekop, Gradaščico ler kopališča pravi naval skoraj vse ljubljanske mladine ter mnogo starejših kopalcev, tako je noč na torek napravila nagei konec temu idiličnemu življenju kopalcev. Dasi ponedeljek n^ bil nič kaj pripraven za kopalce,^ vendar jih še vedno dosti mrgolelo po nabrežjih, v torek pa je bilo to kar izključeno. Nočni nalivi so povzročili, da se je pričela po Ljubljanici .valiti umazana, kalna in mastna voda, ki seveda ne mika nobenega kopalca več, pa tudi za sončenje ni več prilike. Kopalci se tolažijo, da še ni konec, poletja in da morda do jeseni še dočakajo nekaj lepih dni, saj je še cel avgust pred nami. Iz prejšnjih let vemo, da so se včasih kopalci kopali še septembra, tja do Malega šmarna dan, in da so bile tedaj na Ljubljanici celo plavalne tekme. Upajmo torej, da kopalcem neugodni dnevi ne bodo trajali dolgo in da bomo še uživali vse čare, ki nam jih nudi Ljubljanica. — Pazimo na repno seme! Bliža se čas setve repe, medtem ko redlnenti razen premierskega, torej: red Torek, Sreda, Četrtek, A in B, bodo dobili v času od 1. do 10. avgusta predstavo .Baletnega vi^čerat. Prvi pride na vrsto lanskoletni abonma četrtek, ki ho imel predstavo za svoj red v sobolo, 1. avgusta. V ta namen naj se (glasijo ahonenti reda Četrtek ▼ petek pri dnevni operni hlacajnj in naj dvignejo vstopnice za ta večer. Kdor bi se na ta dan ne zglasil, ne bo upoštevan pri delitvi sedežev. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama oslano zaprta zaradi sna-ženja poslopja Jo 10. avgusta. Opora: Sreda. 29. julija ob 17: Trubadur«. Red »roda. — Četrtek, :I0. julija: Zaprto. RADIO. Sreda, 29. julija: 7.3« Poročiln v slovenščini — 7.45 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 12.20 Koncert violinista Leona Pfeiforja (pri klavirju Marijan Lipovšek) — 12.4."i Na harmoniko igra Avgust Stanko — 1.1 Napoved času. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 1.1.50 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert sopranistko Ksenijo Kušejevo — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koneert orkestra Olasbono Mntiee, vodi dirigent L. M Sker.tano — 17.45 Lahka gl»»bn — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glas-bn — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.5« Operna gln«hn nn plnščnh — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21 30 Koncert violinista Reratija — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Pesmi za vso okuso - vodi dirigent Segurinl — 22.45 Poročila v itnlijnnSfInl. LEKARNI?: Nočno sliitbo 1tn*ln lekarne: mr. T.eu-stok. Resljeva cestn 1: mr. Bahbvoe, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Iz Gorizije Zanimivo bogoslovno znanstveno dolo. Dr. Rudolf Klinec, župnik v Sable Grande, si je za svojo doktorsko tezo izbral zanimivo, še nepre-iskano gradivo iz naše davne zgodovine: cerkveno zakonodajo Jožefa II. v goriški nadškofi ji. Svoje delo, ki ga je naslovil »L'attuazione della legislazione ecclosiatica di Giuscppe II. nelParchi-diocesi di Gorizia« (Izvedba cerkvene zakonodajo Jožefa II. v goriški nadškofiji), je izdal sedaj v posebni knjigi. Knjiga, ki obsega skoro 200 strani v velikem formatu, že na prvi pogled kaže, da je sistematično in izčrpno delo. Razdeljena je v dva dela; prvi obravnava deset poglavij, drugi, krajši, se deli pa v dve poglavji. Za svoja znanstvena raziskovanja je marljivi mladi znanstvenik porabil dolgo vrsto revij in knjig in je preštudiral tudi mnoge arhive. V tozadevnem dodatku navaja 39 raznih virov, na podlagi katerih je z veliko pridnostjo, strokovno točnostjo in obsežnim znanjem spisal svoje delo. Knjiga se dobi v prodaji Katoliške bukvarne v Goriziji in stane 15 lir. Z Gorenjskega Športna skupnost v Litiji. Šele letos spomladi je bila v Litiji ustanovljena telovadna in športna skupnost, vendar se lepo razvija in kaže tudi že prve uspehe. Zanimanje za šport je precejšnje in z uspehom so bile odigrane tudi že prve nogometne tekmo z bližnjimi športnimi organizacijami. Nesreča v kranjski tovarni. V tekstilni tovarni zaposlenega dclavca Jožefa Bregarja je zagrabil jermen in mu odtrgal roko. Prepeljali so ga z reševalnim avtom na Golnik. S Spodnjega štajerskega Otroški vrtec v Braslovčah. Te dni je bil v Braslovčah ustanovljen prvi otroški vrtec za čas žetve. V otroški vrtec se je prijavilo nad 100 otrok iz bližnje in daljne okolice. V Braslovčah so za otroški vrtcc uporabili veliko barako, ki bo služila za stalni otroški vrtec ves čas, dokler bo trajala vojna. Uradni zbor v Mariboru. Mariborski krajevni vodja Klingberg je pozval vse svojo sodelavce okrožja Maribor-mesto pretekli četrtek na uradni zbor, na katerem so se vsi na jprej spomnili v zadnjem času padlih junakov. Nadalje so razpravljali in obravnavali nujno željo, naj vsi napnejo vse sile in z največjo požrtvovalnostjo delajo na svojih mestih. Poseben poudarek je bil dan želji, naj vsi bodo kar najbolj vljudni v poklicnem in trgovskem življenju. Velik del večera je zavzelo predavanje, ki je obravnavalo, kako so v zgodovini narodi zaradi razvrata, nazadovanja rojstev in mešanja z drugimi plemeni propadli. V Mariboru so umrli: v Kaninici pri Mariboru .je zadela kap 61 letnega delovodjo Karla Kusma-ka. Njegovo truplo so prepeljali v Schvvedt ob Odri. V Mariboru je umrla 73 letna postreščkova žena Ana Breznik. Umrl je ključavničarjev sinček Erih Zamide. Življenje v Celju. V minulem tednu so v Celju prijavili 20 rojstev, 4 poroke in 15 smrti. Poročili so se: Jožef Grcj in Marija Cizej, Štefan Grabar in Marija Ropin, Vladislav Furlan in Vida Vinter, Konrad Kavšek in Amalija Lapornik, vsi iz Celja. Umrli so: Franc Malej in 73 letni Jakob Knez, oba iz Celja, Anton Lipuš' iz Planine pri Polzeli, Angela Brodnik iz št. Ruperta pri Laškem, Martin Sevšek iz Sv. Magdalene, Vincenc Bidič iz Paške vasi pri šmartnem ob Paki, Jožef Skorjalie iz Tržišča pri Rogaški Slatini, Vladimii Zavolovšek iz Gornjega grada, Rozalija Zupnek iz Svodnega pri Tehariih in Anton Jagodic iz Dola. Iz Hrvaške Neodvisna Država Hrvatska članica Svetovne poštne iveze. švicarsko zunanje ministrstvo je obvestilo hrvatsko vlado, da je bila Neodvisna Država Hrvatska dno 7. aprila t. 1. sprejela kot Članica v Svetovno poštno zvezo. Maršal Kvaternik zopet »loma. Hrvatski domobranski minister, ki se je mudil teden dni na Slovaškem kot gost vrhovnega poveljnika slovaške vojske, generala Čatloša, se je te dni vrnil v Zagreb. Ureditev državnih praznikov na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko naredilo, s katero je uredila vprašanje državnih praznikov na Hrvatskem. Po tej naredbi ima Neodvisna Država Hrvatska dva državna praznika in sicer dne tO. aprila kot spomin na ustanovitev hrvatske države in 20. junij, ko je bil leta 1928. izvršen atentat na hrvatskega voditelja Sljepana Iiadiča. Ta dan l>odo na Hrvatskem praznovali kot spominski dan na vso padlo hrvatske rodoljul>o. Koden promet nn hrvatskih ieleznicah. Prejšnji teden je hrvatska železniška uprava pustila zopet v promet dve važni želzniški progi Banja Luka-Prijedor in Sarajevo-Višegrad. Iz Srbije Uprava srbskega državnega monopola je žari'd i |iopolnoga izkoriščanja vseh odpadkov naročila vsem svojim maloprodajalcetn tobaka, da morajo pri prodaji cigaret od kupcev tobačnih proizvodov pobirati tudi papirnate zavojčke. V bodoče 1kxIo srbski prodajalci cigarel prodajali cigareto brez zavojčkov ter bo moral vsak kupec prinesti papir s seboj. Osebni in tovorni promet med Rolgradom in Zemunom se sedaj zopet lahko vrši po pon-tonskem mostu, ki so ga zaradi nizkega vodostaja Save zopet lahko postavili. Carinska služba organov srbske obmejne straže. Srbski finančni minister je v sporazumu z notranjim ministrom predpisal pravilnik o varovanju meje in o izvrševanju carinske službe organov srbske obmejne straže. Proračun srbskih okrožij. V srbskem uradnem listu so objavljeni odobrili proračuni srbskih okrožij. Vsi proračuni so izdelani za razdobje od maja do konca decembra t. 1. Proračun bclgrajskega okrožja znaša 32.200.000 din, požarevskega 21,635.160, niškega 11400.000, mo-ravskega 13,500.000, kragujevškega 19.500.000, kraljevskega 11,168.000, kruševskega 16,000.000, valjevskega 11,107.612, užiškega 6.0T5.200. šabač-kega 17.481.900 in leskovškega 13.100.000 din. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe- ROM — Besedilo po K. J. ERBENU 49. jRjprH t "Bran ^HH < J i Jn KvSgg al:! 1 --. ■. .v**-. Sg > SSvaflr j?! -^Hf ; PSlm j ■ Ji ii * ri»rl w&i,pmm Jf/-•.' jčSira m. mM JH aJBn IPP ČAROVNIK POSADI DEKLICO NA SEDEŽ IN GRE IZ DVORANE. 50. t\RAL)EVIC JO GLEDA, GOVORI VANJO IN SPRAŠUJE - PA NI BESEDE IZ NJE, KA-..OR 51 BILA IZ MARMORJA. ON SEDE K NJEJ, DA 51 JO BEDE VAROVAL VSO NOC. 416. Tisto popoldne so praznovali Turki svojo zmago. Ma-stili so se, kolikor so mogli. Pili in jedli so, kar jim je dopuščal želodec. Vinjeni so si dali privajati kristjanska dekleta; plesali so okoli njih ter jih nečloveško, zverinsko zasmehovali. A Turek ni imel usmiljenja in ni poznal milosti s kristjanskimi dušami. 417. Najbolj pa se je radoval poveljnik sam in nečloveško izdajalski — Tresoglav. »Izvrstno si izpolnil svojo obljubo,« je rekel poveljnik, »tretjino bogastva, kolikor smo ga danes zajeli, dobiš v plačilo. Zaslužil si ga. Tvoja hči Almira pa dobi svojega ženina Mirka in kogar še povrhu želi, v dar. 418. Le nekaj mi še manjka: tista krasotica, o kateri si trdil, da bi bila kot nalašč za mojega gospodarja, velikega sultana. To žensko hočem še prej dobiti v roke, preden grem odtod. Mnogo je sicer mladih in lepih žen in deklet v moji oblasti, toda takih ne, da bi jih mogel pokloniti svojemu gospodarju v obmorskem Carigradu.« KULTURNI OBZORNIK S Pregled znanstvene literature I. 1941 v češkem protektoratu (Konec.) 3. V publikacijah iz likovne umetnosti je znana Mclantrichova zbirka Viri (Prameny), ki je dosegla že 50 zvezkov. Poleg tega izhaja istotani poceni ilustrirana zbirka Zaklad narodne umetnosti (Narodni muzej, Katedrala, Karlštein itd.). Nova zbirka Pot k umetnosti (Umelecka beseda) skuša prikazati razvoj naše umetnosti likovne v »oceni in prav tako ilustriranih zvezkih. Založba Žikeš je izdala bogato opremljeno monografijo Johnovo Karikatura 19. veka; Orbis pa prinaša v svoji komisiji kolekcijo Mojstrov slikarstva, ki jih izdaja sicer neka založba iz Rajha. pa z uvodi v češkem jeziku, ki so jih napisali češki umetnostni zgodovinarji. Manes je izdal veliko monografijo o slikarju Kubištu. 4. Veliko zanimanje vzbujajo aktualne razprave iz duhovnih ved Tako knjižice, ki jih izdaja V. Petr pod naslovom Zvezki (Svazky), ali katol. založba Vyšehrad Za življenje (Pro život). V zadnjem času je vzbudil veliko pozornost napad K. Polaka na modo življenjepisnih romanov (v zbirki Zvezki) ter pogled J. Cervinke na češko mlado poezijo (Za življenje). Tudi založba Napredek izdaja (Pokrok) poglavja iz zgodovinskih, tehničnih in drugih ved. 5. Politična literatura je bila usmerjena v dve smeri: deloma k živi sedanjosti, kjer je prinesla vrsto aktualnih del, pridržujočih se vojnim delom kakor zbirka Na rob nove dobe (Na okraj nove dobe — Orbis), kjer gre za opis vojaških akcij, primerjave raznih sporočii, razlaganje velikih sprememb, objave uradnih dokumentov o vzniku konfliktov ter avtentične izjave glavnih politikov Rajha; deloma pa so usmerjena v preteklost kot na pr. monografija Fridrih Veliki (zal. Melantrich). Z židovskim vprašanjem se peča Fritschova knjiga Priročnik k židovskemu vprašanju (zal. Mazač). 6. V znamenju vojne je stal tudi potopis. Izšlo je več del časnikarjev, ki so si ogledali razna bojišča ter zasedene kraje. Tako potopisi (V. Fiala, Kožiška-Peliška itd. v zal. Orbis z ilustracijami. Podobno delo je Vlaste Truškove Ljudje in stvari na Japonskem (Lidč a včcf v Japonsku — zal. Orbis), Zemljepis v naučni obliki predstavlja Ji-ri Kral s knjigo Zemljepis človeka (Zemepis člo-v&ka — zal. Unie), ki so ga vzbudila nova zemljepisna raziskovanja. 7. Zgodovina je bila v znamenju dveh čeških največjih zgodovinarjev Golla in Pekara. Melantrich je začel izdajati zbrana dela Josefa Pekara (Dilo J. P. v redakciji J. Klika) in sicer z izborom manjših člankov Iz duhovne češke zgodovine (Z duchovnich dčjin českych). Zal. Vyšehrad pa korespondenco med Pekačem in Gollom: Pisma spoštovanja in prijateljstva (Liety ticty a pratel-stvi), o katerih smo v našem listu že govorili kot o korespondenci dveh velikih duhov na ozadju znanstvenega delovanja. Dve zanimivi zbirki: Zapuščina češke minulosti (Odkaz minulosti českč — Melantrich) ter Postave češke preteklosti (Po6tavy českč minulosti — Češkomoravski Kompas) izpopolnjuje znanje češke preteklosti ter starejših literarnih spomenikov. Kulturno zgodovinsko reportažo, ki jo je nagradila založba Otto, je napisala Šmejkalova pod naslovom Kolodvorska kavarna (Kavarna u nadraži). 8. Literarna zgodovina in literarna veda sta pokazali široko razpetost metod. Mazač je izdal na novo Vlčkovo Zgodovino češke literature, Albert Pražak je izdal pri Topiču knjigo Sok dreves (Miza stromu), ki sega po svoji tematiki od problemov sv. Cirila in Metoda do pesnikov in esejistov, ki 60 v letošnjem letu bili nagrajeni. Melantrich je izdal zvezek Šaldovih psiholoških Medaj-lonov — zal. Život a prace je izdala knjigo socialno orientiranega literarnega kritika F. Soldana o Literarnem pomanjkanju (O literarnem braku) Melantrich pa knjigo prodornega estetika prof. Mu-kafovskega Poglavja iz češke poetike (Kapitoly z českč poetiky). M. Novak je podal kratek pregled zgodovine češke estetike pri Borovem, V. Petr pa Broukovo Jezikovno kotniko (Jazykovd kotnika). V opisu nemške književnosti v splošnem obsegu se je poskusil St. Sabanek (zal. Unie). Shakespe^a-reju je posvečena monografija F. Chudobe, ki izhaja v sešitkih pri Laichterju. Novo zbirko lite-ramo-zgodovinskih razprav je začela založba V. Petr v redakciji V. Jirata in K. Jan6kega pod naslovom Duh in lik (Duch a tvar). 9. V jezikovnem področju sta izšla dva velika slovarja: v enem zvezku Slovar češkega jezika prof. Vaše in Travnička (Borovy), ter širše postavljen Hallerjev Priročnik češkega jezika (Ruko-vet českeho jazyka — zal. Proinetheue). Izmed ostalih zelo številnih učbenikov tujih jezikov predstavlja nov tip učbenik nemščine llolub-Kessler-Moschl: Nemščina v slikah in primerih (Mazač). 10. To letni jubileji so prinesli na knjižni trg take knjige kakor je Surkova monografija o Ant. Dvoraku (Hudeb. matica), novo izdane knjige Dvorak v spominih in pismih (Topič) ter velik zvezek korespondence Ant. Dvoraka s svojimi hišnimi prijatelji (Melantrich). Za Zeyerjev jubilej je izdala založba Vyšehrad pesnikovo korespondenco z Z. Braunerjevo, Topič pa studijo E. Jur-činove o Zeyerju. V zbirki Za življenje je napisal pesnik Renč manjšo študijo o njem, pripravlja pa se nova izdaja Žeyerjevih del v redakciji J. Š. Kvapila. 11. V filozofski književnosti, ki sega od bio-logizma del V. Ulehla (zal. Život a prace) do literarnega spiritualizma, ki ga predstavlja Laichter-jeva izdaja Platona, je posebno ta zadnja vredna pozornosti. Naboženska literatura pa je prinesla zlasti nekaj ponatisov klasikov, kakor Tomaža Kempčana v zal. Vyšehrad, ali Ignacija Loyolske-ga (Velehrad, Vyšehrad). Prav tako tudi s protestantske strani Pismo v ŽilkovS (prevod), ki ga je izdal Laichter. V tem članku smo samo v kratkih risih opozorili na nekatere bistvene črte v znanstveni produkciji tega leta, toda že samo ti naslovi kažejo na njeno širino in obseg.« Tako Ježek. Mislim, da tudi naši gospodarji na knjižnem trgu s tega pregleda dobe marsikako misel, ki bi 6e dala realizirati tudi pri nas. Vidimo pa tudi iz tega, kako 60 si Čehi znali v Protektoratu zasigurati svojo znanstveno delavnost ter uporabiti svojo energijo bolj kot kdajkoli prej v znanstvenem delu. Prihodnjič si bomo ogledali tudi delavnost v 1. 1a'lo,< so govorili. Dosti časa je preteklo in čas odnaša s seboj zle kakor dobre stvari. Zdaj je bila botra Martizza vsa v opravkih pri rezanju in šivanju blaga in Mena niti vprašala ni. komu to služi. Neki večer so ji privedli v hišo Brasija Čebulo z njegovim očetom gospodarjem Fortunatom in vsem sorodstvom. »Tu je boter Čebula, ki vas je prišel obiskat,« je dejal gospodar Tone in jih je povabil, naj vstopijo, kot da bi nihče ničesar ne vedel. Medtem pa je v kuhinji bilo pripravljeno vino in praženi grah ter so bili otroci in žene pražnje oblečeni. Mena je bila v resnici videti kot sveta Agata, v tisti novi obleki in s tisto črno ruto na glavi, tako da Brasi ni odmaknil pogileda od nje, kot bazilisk. Čepel je na pručki, z rokami med nogami, ki si jih je od časa do časa od zadovoljnosti skrivaj pomel. »Prišel je s svojim sinom Brasijem, ki je zdaj odrasel,« je nadaljeval gospodar Tone. »Gotovo, fantje rastejo in pehajo nas za ramena v grob.« je odvrnil gospodar Fortunat. »Izpijte zdaj kozarec vina. onega dobrega; ta grah je tu »pražila moja hči. Žal mi je, da nisem ničesar vedela in da vam nisem pripravila stvari, vrednih vaše odlike,« je dodala Dolginka. »Šli smo tod blizu mimo in dejali smo: pojdimo obiskat botro Martiizzo,« je odvrnil gospodar Čebula. . Brasi si je naipolnil žepe z grahom, gledajoč dekle. Nato so paglavčki o plenili krožnik, da jih je Nunziata s punčko v naročju zaman skušala zadržati, govoreč tiho. kot da bi bila v cerkvi. Stari so se tačas pričeli pomenkovati med seboj, pod nešpljevim drevesom, z botrami, ki so stale v krogu in ki so pele hvalo dekletu, kako pridna gospodinja je. da ima svojo hišo snažnejšo od zrcala. »Dekle je tako, kot je vzgojeno in predivo, kot je opredeno.« »Tudi vaša nečakinja je zrasla in čas bi bil, da bi jo omožili,« je pripomnil gospodar Fortunat. »Če ji Gospod pošlje dobro partijo, si mi ne žeilimo drugega,« je odgovoril gospodar Tone. »Poroko in škofijo, nebesa dodelijo,« je dodala botra Dolginka. »Dobremu konju ne manjka sedla,« je zaključil gospodar Fortunat. »Dekle, kot je vaša nečakinja, ne more zgrešiti dobre partije.« Metla je sedela poleg mladeniča, kot je običaj, toda ni dvignila oči s predpasnika. Ko sta odhajala, je Brasi tožil svojemu očetu, da mu ona ni ponudila krožnika z grahom. »Kaj pa 6i še hotel! Saj ni bilo slišati hru-stati drugega kot tebe, bil si kakor mula pred vrečo ječmena! Poglej. Brasi, polil si si hlače z vinom! Uničil si mi novo obleko!« Gospodar Tone si je ves zadovoljen mel roke, rekoč snahi: »Ne morem verjeti, da sem v pristanu, z božjo pomočjo! Mena si ne bo ničesar več želela in zdaj bomo spravili v red še ostale naše za-dcvice in lahko boste rekli: »Ubogi ded je zapustil izročilo: smeh in nesreča se med seboj izmen ju jeta.« Tisto soboto, proti večeru, je prišla Nunziata po prgišče noba za svoje otroke in je dejala: »Boter Alfio bo jutri odšel. Pospravlja vso svojo robo.« Mena je prebledela in prenehala tkati. V hiši botra Alfija je gorela luč in vse je bilo narobe. Malo pozneje je prišel potrkat na vrata in imel je tudi on nekaj čisto posebnega na obrazu. Zavezoval je in razvezoval vozle na biču, ki ga je držal v roki. »Prišel sem pozdravit vas vse, botro Ma-ruzzo. gospodarja Toneta, otroke in tudi vas, botra Mena. Vina iz Aci Catene ni več. Zdaj je Sanluzz« vzela vino massara Filipa. Grem v Bicocco, kjer imava jaz in moj osel opravka.« Mena ni rekla ničesar Samo njena mati je odprla usta. da bi odgovorila: »Ali hočete počakati gospodarja Toneta? Vesel bo, da vas bo lahko pozdravil.« Boter Alfio se je tedaj vsedel na kraj pručke. z bičem v roki in gledal je okrog, v 6tran. kjer ni bilo botre Mene. »Kdaj se boste vrnili,« je vprašala Dolginka. »Kdo vč. kdaj se bom vrnil! Grem, kamor me vodi moj osel. Dokler bo trajalo delo, bom ostal tam Toda hotel bi se kmalu vrniti sem, če bo kruha, da si ga prislužim.« »Čuvajte svoje zdravje, boter Alfio. Povedali so mi, da v Bicocci od malarije ljudje umirajo kakor muhe.« Alfio je skomignil z rameni in je rekel, da ne more nič zato. »Ne bi hotel oditi,« je ponavljal. gledajoč srečo. »In vi mi ničesar ne rečete, botra Mena?« Dekile je parkrat odprlo usta, da bi kaj reklo, toda srce ji ni dalo. »Tudi vi boste odšli iz soseske, zdaj, ko vas bodo omožili,« je dodal Alfio. »Svet je narejen kol hlev, nekdo prihaja in drugi odhaja in malo po mailen vsi zamenjajo svoja mesta in vsaka stvar se predntgači.« Tako govoreč, si je mel roke in se smejal, toda z listnicami, ne pa s srcem. »Dekletom se godi. kot jim je Bog določil. Zdaj so vedno vesela in brezskrbna, ko pa sto- pijo v svet, pričenjajo spoznavati nevolje in nesreče,« je rekla Dolginka. Potem ko so se vrnili domov gospodar Tone in njegovi sinovi in se je boter Alfio od njih poslovil, se ni mogel odločiti, da bi odrinil. Ostal je na pragu, z bičem pod pazduho in otiskal je roko temu in onemu, tudi botri Ma-ru.zzi in je ponavljal, kot je to navada, ko nekdo odhaja daileč in človek ne ve z gotovostjo, če ga bo še kdaj videl: -»Odpustite mi, če sem kdaj pogrešil.« Edina, ki mu ni stisnila roke, je bila sveta Agata, ki je bila skrita v kotu poleg statev. Toda poznano je, da se morajo dekleta tako vesti. Bil je lep spomladanski večer, mesečina je sijala na ulice in na dvorišče. Ljudje so bili pred vratmi in dekleta so se sprehajala, pojoč in objete okoli pasu. Tudi Mena je odšla iz hiše, vodeč za podpazduho Nunziito, ktjti doma jo je dušilo. »Zdaj ne bomo več videli zvečer luči l-ntra Alfia in hiša bo ostala zaprta,« je dejala Nunziata. Boter Alfio je naložil dober del svoie oprave na voz in je tlačil v jasli tisto malo slame, ki je še ostajala, medtem ko se je kuhalo tistih par bobov za mineštro. »Ali boste odrinili pred dnem. boter Alfio?« ga je vprašale Nunziata z dvoriščnih vrat, »Da, odhajam daleč in tista uboga žival se moTa podnevi nekoliko odpočiti.« Mena ni rekla ničesar Bila je naslonjena ob podboj vrat in je gledala natovorjeni voz. prazno hišo, napol razstavljeno posteljo in lonec, ki je poslednjič kipel na ognjišču. Tudi vi ste tam, botra Mena?« je vzkliknil Alfio, čim jo je zagledal in je pustil delo, ki ga je vprav opravljal. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: InL Jože Sodja Urednik- Viktor CenHil