Vitiem-Krško, 18. decembra 1954 Štev. 50 Leto Vil Lastnik in izdajatelj: Okrajni odboi Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru CENA in niy ' * se mm a mm mm* P 0 SoV5HI - gtvAll** tojtU> £§ liana Jarca M p .Sovo Bcato wm■ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO Jf Major MHovan Vakadinović: Minilo je trinajst let, odkar je bila ustanovljena I. Proletarska brigada. Trinajst let obstaja našii Ljudska armada. Za ustvarjanje velikih zgodovinskih del je to pravzaprav kratko obdobje. Toda to, kar je bilo ustvarjeno v teh trinajstih letih, je delo jugoslovanskih narodov, naše Partije in tovariša Tita in je veliko in usodno tako za preteklih trinajst let kakor za vso našo bodočnost. Štiri leta borb in devet let graditve so nam prinesla svobodo, neodvisnost in oblast delovnega ljudstva naše domovine. To pa je hkrati tudi doslej prehojena pot naše armade. Od prvega dneva narodne vstaje, ko so fašisti Nemčije in Italije skupno z madžarskimi in bolgarskimi silami napadli Jugoslavijo, pa vse do zmagoslavnega zaključka NOB se je JLA te dneva v dan krepila. Ustvarjala se je iz malih partizanskih odredov po vsej domovini in kovala v težkih in velikih borbah svojo moč z lastnim; silami. Na tej poti je n; zaustavilo sedem sovražnikovih ofenziv, niti ne odnos sil 1:6 v korist sovražnikov. Ne lakota in neurja, ne slaba oborožitev in oprema, pomanjkanje zdravil in podobno — nič je ni zaustavilo na njeni poti. Nasprotno — od 159.000 borcev 7DNI leta 1941 je zaključila vojno obdobje z 800.000 borci leta 1945. Veliki so uspehi, ki jih je dosegla naša armada v letih NOB. Bilanca njenih uspehov nam pokaže tole: v vseh letih Jasna revolucionarna politična smer CK KPJ, čvrsta morala in odločnost ljudskih množic za boj proti osvajalcem so bile prednosti pred okupatorji in domačimi izdajalci. To s0 bili PRVOMAJSKE PAnAlIli BEOGRAD L' V času, ko to poročamo, je predsednik republike maršal Tito že stopil na inddj>ska tla. V največjem indijskem pristanišču Bombay so mu uradni predstavniki skupno z ogromno množico ljudi priredili sprejem kakršnega v mestu še ne pomnijo. Tu, na indijskih tleh, je prišlo znova do najjasnejšega, vsakomur razumljivega izraza o tem, kako sta si dve na prvi pogled zelo oddaljeni državi, z ražlič. družbenim sistemom, po prizadevanjih za mir, pošteno mednarodno sodelovanje in napredek, vendarle tako zelo blizu. Iz srca so prišle čestitke, dobrodošlice in pozdravi, ki jih je indijsko ljudstvo po tisku in radiu naslovilo na visokega jugoslovanskega gosta. V maršalu Titu vidijo indijske množice velikega državnika, narodnega heroja, politika z velikim mednarodnim ugledom in predvsem svojega prijatelja. In vendar ni samo naključje M je zbližalo obe državi od onega dne, ko je Indija postala zares samostojna in neodvisna država. Zbližala ju je Organizacija Združenih narodov, kjer sta v kočljivih mednarodnih vpraSanjih vedno zastopali isto mišljenje. Enako ali podobno pojmovanje svetovnih dogodkov je tudi razširilo njun sloves daleč po svetu V Jugoslaviji in v Indiji se na eni strani trudijo da bi od,pravili ostanke polko’omialne preteklosti — t: so v Indiji še posebno močni — ter kar se da hitro dvignili življenjsko raven svojega ljudstva na drugi strani m se zavzemajo za pošteno mednarodno sodelovanje, za mimo sožitje nied narod: ki nai temelji na medsebojnem spoštovanju, upoštevanju medsebojnih interesov in nevmešavaniu v tuje notranje zadeve. Politikom obeh držav «o tula vsakršna naeiranja e tem, da imajo »velike sile« kake posebne privilesue v odnosi-do malih ali gospodarsko in so-ciečmo zaostalih držav. Drave, ki žele čimbolj pospešiti svoj, zaradi zgodovinskih krivic zaostali razvoj si ne že1 e ničesar bolj kot miru in m°d-narottnega sodelovanja. OdtoJ tudi t-rvira niih prepričanje, da politika blokov, ki jih dane- nekateri postavljajo povsem na vojne je naša armada uničila 450.000 sovražnikovih vojakov, zaplenila in uničila 4630 raznih topov, 13.390 strojnic, 591.000 pušk, 7150 minometaicev, 309 letal, 928 tankov, in nad 20.000 motornih vozil in drugo. Uničenih oz. onesposobljenih je bilo 1700 km železniških prog, porušenih 90 predorov, 110 mostov, uničenih 1300 vlakov, 2000 lokomotiv, 20.000 vagonov, 2100 cestnih mostov itd. Jugoslavija je s svojimi bojišči vezala 33 sovražnih divizij (blizu 660.000 vojakov), v času zavezniškega napada na Sicilijo in v Italij; v juliju 1943 pa 37 divizij ali okoli 700.000 vojakov. Vse to nam govori o moči JLA. V najtežjih dneh narodov Evrope je Jugoslavija pokazala vsemu svetu, kako si lahko mala država ustvari Ljudsko armado, da se lahko bori proti osvajalcem in hkrati pripelje do zmage narodnoosvobodilno vojno. Vojna strategija JLA in njena- taktika je bila zgrajena ua podlagi politične Unije Centralnega komiteja KPJ. Osvobodilna vojna je Imela značaj revolucionarne vojne. Čeprav smo imeli, posebno v začetku, slabo oborožene borce, pa so le-ti imeli neporušljivo moralo, odločnost In junaštvo. Naše ljudstvo je dajalo svoji vojski vse, delilo je z njenimi bore; zadnji grižljaj. Imeli smo sijajno mladino in žene, borce na bojišču in v zaledju, kolikor o zaledju lahko govorimo. Imeli smo revolucionarni polet, ki ni nikoli padal, temveč neprestano rastel. Sovražnik je imel tehniko in izvežbanost, mi pa sposobnost za revolucionarno vojskovanje, tehniko pa smo jemali sovražnikom. Pogum, vzdržljivost, samodisciplina in druge vojaške vrline so krasile borce partizanskih odredov in se prenesle nato skupno z njimi v vrste JLA. Vremenska napoved od 20. do 26. decembra Nestalno vreme še tudi vnaprej. Sredi prihodnjega tedna (okrog 21. dec.) ter konec tedna (okrog 25. dec.) delno izboljšanje oziroma razjasnitve. V jasnih nočeh mraz, sicer pa v splošnem še milo vreme. Okrog 26. decembra je pričakovati močno ohladitev s snegom do nižin. To bo tudi pričetek prave zime. temelji, ki so omogočili rojst o in razvoj naše armade. V štirih letih osvobodilne vojne so bili osvojevalci pora- ženi in pregnani iz naše domovine. Delovno ljudstvo je vzelo oblast v svoje roke in ustvarilo ljudsko državo. Njena armada jc častno izpolnila svojo vlogo. Z obdobjem graditve petletnega plana se je hkrati krepila tudi naša JLA. Zavedala se je, da je zaščitnik velikih pridobitev NOB, da je jamstvo mirnega razvoja in naše socialistične graditve. Njeni voditelji in borci so z vztrajnostjo in z ljubeznijo skrbel; za razširitev vojaškega. splošnega, kulturnega in teoretičnega znanja v vrstah JLA. 0:1 konca vojne do danes se je izšolalo nad 12.000 aktivnih oficirjev, čez 50.000 novih rezervnih oficirjev, skozi razne vojaške šole in vaje pa je šlo nad 89.000 rezervnih oficirjev, _ Bogate vojne izkušnje so vojaški voditelji izpopolnili s sodobno vojno znanostjo in bojnimi veščinami in tako ustvarili solidne temelje za sposobnost poveljevanja in krepitve borbene pripravljenosti naše armade. Pod vodstvom takih voditeljev je po vojni šlo skozi vrste JLA na milijone obveznikov, ki so deb li vse vrline visoko za- Z rezšir ene se e občinskega odbora SZDL Videm-Krško V ponedeljek, 13. decembra, je bila v Krškem razširjena seja občinskega odbora SZDL, katere so se poleg članov občinskega odbora udeležili tudi člani mestnega komiteja ZKJ in predstavniki množičnih organizacij občine Videm-Krško, Na seji so prisotni člani razpravljali o tem, kako bi najuspešneje uresničili sklep zadnjega posvetovanja političnih aktivistov, da se takoj začne z organizirano razpravo o komunah. Sklenil; so, da bodo obiskali množične sestanke, ki jih bo v vseh vaseh sklicala Socialistična zveza, in pojasnjevali ljudem vlogo in bistvo komune Na množičnih sestankih bodo pojasnjevali tudi ostala gospodarska in politična vprašanja, ki bodo zanimala volivce. Da bi množični sestanki Socialistične zveze vsebinsko in v udeležbi kar najbolj uspeli, bodo še prej seje vaških odborov SZDL na katerih bodo pripravili vse potrebno za čimboljše množične sestanke. Sklenjeno je bilo. da bodo množični sestanki Socialistične zveze v Krškem, na Gori, na Vidmu, v Stari vasi, v Starem gradu, na Zdolah, na Sremiču in drugje. -nc Tudi na Studencu so razpravljali o komunah Minulo nedeljo je imel občinski odbor SZDL na Studencu sejo, na katero je povabil tudi zastopnike vseh ostalih množičnih organizacij. Sekretar odbora je poročal najprej o najvažnejših političnih dogodkih, nato pa o stanju članstva in o članarini, ki v nekaterih vaseh za drugo polletje 1954 še n; pobrana. To bodo uredili do 20. decembra. Govorili so tudi o prepotrebni graditvi dvorane, ki bi predvsem služila za kultur- VCđn™Vra ’°°rb0 SI,OE°knega i noprosvetne namene. Znova smo (Nadaljevanje na 3. strani) razpravljali tudi o vprašanju Planilo se 13 odločilo za Sevnico V nedeljo, 12. decembra, je bil na Planini pri Sevnici zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 208 ljudi. Take udeležbe ni bilo doslej še na nobenem zboru voliv- posameznih vas; pa se je glasovanja vzdržalo. Tako bodo kata-stralne občine Planina, Golobi-njek in del k. o. Marija vas inLo-ke v bodočem sestavu sevniške cev, kar jih pomnijo na Planini, j komune. Dolgoletna ‘želja“ Planin- liknv nhrinu io Ttil : ran Poleg odbornikov občine je bil navzoč tudi tovariš Piki, tajnik OLO Celje. O delu okrajnega ljudskega odbora Celje je poročal okr odbornik Ivan Doberšek, za njim pa je o bistvu in pojnenu komun govoril tov. Piki. Ker so Planinc; razpravljali o komunah tud: že na sestankih Socialistične zveze pred zborom volivcev, so zato v nede'jo razpravljali zlasti o priključitvi Planine k najbližji komuni. Vsi navzoči so glasovali za priključitev k Sevnici, s katero vežejo Planince stare gospodarske, kulturne in borbene tradicije iz let NOB. Proti priključitvi k Sevnici ni bil nihče, nekaj občanov iz bi bili spet povezani s se bo z ustanovitvijo Sevnici le izpolnila. cev, da Sevnico, komune V ponedeljek je bil zbor voliv cev v pentvi'du; udeležilo se ga Tudi tu je govoril ljudje je 75 ljudi, tov. Piki, nato pa imajo manj ugodne prometne zveze. Tudi predsednik in tajnik občinskega ljudskega odbora menita, da bi Sentvidčanom bolj kazalo, da bi se vključili v sev-niško komuno. Najbrž bo o tem le še treba vprašati več ljudi v Šentvidu in nato sklepati, kam naj se priključi k. o. Šentvid, Planinska vas in del Loke. Regulacija vzdolž Sevnične dobro napreduje; če bo vreme ugodno, bo lahko kmalu vzpo- ločila za komuno v Šentjurju, čeprav imajo tudi iz Šentvida ljudje več zvez s Sevnico kot z drugimi bližnjimi večjimi kraji. Ljudje pravijo, da se na tem zboru volivcev niso slišali vsi ljudski glasovi. Tako bodo Šent-vidčani v bodoče hodili v Šent-jurij čez Planino, se pravi preko ene komune v drugo, s katero ideološko in družbeno podlago, . ne more pripeljati drugam ka- j sekretarja V nedeljo, 12 decembra, bi morale biti v Boštanju v 11. volilni enoti nadomestne oz. dopolnilne volitve za novega odbornika Okrajnega zbora OLO Krško, o katerih je naš tednik pred kratkim objavil razpis okrajne volilne komisije Medtem ko so v nedeljo take volitve v Kostanjevici bile, pa je Okrajna volil-na komisija nadomestne volitve v Boštanju preložila Ugotovili so namreč, da na zboru volivcev, k; so ga svoječasno sklicali v tej volilni enoti, ni bilo zadostno število volivcev, v zapisnik o poteku zbora volivcev pa so bili vneseni netočni Dodatki. Čeprav bomo o zadevi še več poročali, pa se že ob sedanjih ugotovitvah in nepravilnostih sprašujemo, kako je sploh mogoče, da je Okrajna volilna komisija potrdila nepravilno kandidaturo? To, kar je volilna komisija naredila v soboto, 11. decembra, na izrecno intervencijo OK ZKJ, bi mora'a pomenil: o priključitvi tega kra- I stavljena tudi avtobusna zveza, ja h komunam. Večina se je od- katere si ljudje zelo želijo. “ irju, Izid volitev v Kostanjevici Pri nadomestnih volitvah za odbornika Okrajnega zbora Okrajnega ljudskega odbora Krško, ki so bile v pedeljo, 12. deo., v 29. volilni enot: na področju LOMO Kostanjevica, so dosegli trije kandidati naslednje uspehe: Kandidat Anton Zevnik —104 glasove, kandidat Janez Božič 46 glasov in kandidat Franc Ivšič 22 glasov. Za odbornika Okrajnega zbora OLO Krško je bil v volilni enoti št. 29 izvoljen tov. Anton Zevnik Iz Čemeče vasi št 12. V Boston u v E@ir@lfp ni bito dopolnilnih volitev KRIVCI ZA KRATENJE DEMOKRATIČNIH PRAVIC NAJ BODO POKLICANI NA ODGOVORNOST! površnim in izredno malomarnim delom kratijo državljanom njihove osnovne državljanske pravice, ne glede ali so to uslužbenci OLO v Boštanju ali pa člani okr. volilne komisije oz. delovnega predsedstva zbora volivcev. G’ede kandidature v Boštanju pa se tudi sprašujemo, kakšna sta kandidata, sprejeta na zboru volivcev? Znano nam je, da, še posebno na račun moralnega in političnega lika kandidata Zagrajška. obstajajo upravičeni dvomi. — Prepričani smo, da bo organizacija SZDL v Boštanju popravila to veliko napako, ki jo je storila s svojim malomarnim odnosom do teh nadomestnih volitev. manganove rude, ki leži neizkoriščena v vas; Orle. Na tem mestu so rudo pred vojno že dvakrat kopali, zaradi pomanjkanja denarja in oddaljenosti pa nato opustili. Z dograditvijo ceste skoz; Impoljski potok bo treba tudi to vprašanje vendarle rešiti. Bodoča komuna naj bi stvar krepko vzela v roke in poskrbela za strokovni ogled zemljišča. Nadvse zanimivo je bilo razpravljanje o komunah. Do tega dne so ljudje o tem vprašanju še zelo malo slišali. Z zanimanjem smo sledil: razlagi o vsebini in pomenu komun ter njihovem ustanavljanju na področju našega okraja. Ob koncu razprave so vsi navzoči izrazil; mnenje, da se bo občina Studenec priključila bodoči sevniški komuni. Pozdravili so tudi zamisel o formiranju bodočega obšavskega okraja. Da bi važno razpravo prenesli čimprej med volivce, bodo že jutri sestanki po vaseh, na katerih bodo predvsem govorili o komunah. Do Novega leta, tako meni odbor, na; bi bilo vprašanje komun jasno vsem volivcem naše občine. -ik Kmetijski teden v Beli krajini V nedeljo, 5. decembra, se je začel in 12. decembra zaključil v Beli krajini »Kmetijski teden«. Kmetijski teden je priredilo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov LRS skupno z OLO in okr. odborom SZDL v Črnomlju. Posvečen je bil deseti obletnici zborovanja kmetijskih strokovnjakov, ki je bilo 5. in 6. aprila 1944 v Dobličah, Nad 100 kmetijskih, gozdarskih, farmacevtskih in drugih strokovnjakov je v enem tednu obiskalo vse belokranjske vasi. Na terenu so proučili možnosti za dvig in napredek belokranjskega kmeta, na zaključnem zborovanju 12. decembra pa so prebral: vrsto strokovnih poročil, kj bodo OLO Črnomelj omogočili nadaljnje korake za razvoj kmetijstva v okraju. Poročila in nasveti strokovnjakov bodo natisnjeni v posebni brošuri kor do novih mednarodnih sporov in celo oboroženih spopadov. V tem prepričanju lahko imenujemo Indijo in Jugosla-viv> nrvoborca. Obe deželi pa na drugi strani odločno odklanjata politiko »tretjega bloka« ali »tretje sile«, t. j. združevanje dežel z namenom, da bi postavili na noge v na- sforiti že pred izdajo prvotne odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidature. Volilna komisija se ne sme oslanjati zgolj na formalen zapisnik in se oprijemati le formalističnih dokumentov. Poslušati je treba poštene ljudi! Smatramo tudi, da je skrajni čas. da odgovorni forumi ne samo moralno temveč tudi sodno (Nadaljevanje na 2. strani) i kaznujejo vse tiste, ki s takim Danes bo v čateških Toplicah letna skunsčina ZTP „Posavje" Danes dopoldne, ob 14. uri, se bo začela v dvorani zdravilišča Čateške Toplice redna letna skupščina kolektiva zadružnega trgovskega podjetja »POSAVJE«, na kateri bo poročal o svojem enoletnem delu delavski svet podjetja in njegov upravni odbor. O problemih in načrtih podjetja bo poročal tud; njegov direktor, po razpravljanju in sklepanju o poročilih pa bo prebran referat o napredni kmetijski proizvodnji s stališča trgovine. Našim bralcem! Samo nekaj dni nas še loči od Novega leta. Kakor povsod tako zaključujemo tudi v upravi našega lista gospodarski račun. Boljši in slabši uspeh lista je odvisen od vseh naročnikov. Prosimo, da to upoštevate. Tisti, ki še niso poravnali letošnje naročnine, naj to storijo vsaj do Novega leta. Vsem naročnikom našega lista smo danes zabeležili dolžni znesek na naslovnem listku z rdečim svinčnikom. Kdor ima poleg imena rdečo kljukico, ima naročnino do konca leta 1954 v redu poravnano. Položnice za plačilo zaostale naročnine smo prizadetim poslali že z opominom, ki so ga dobili v novembru. Zamudnikom, ki navzlic dosedanjim opominom do Novega leta zaostale naročnine ne bodo nakazali, bomo list ustavili. Prihodnjo soboto bomo poslali vsem rednim naročnikom v naši dvojni novoletni številki koledar za leto 1955 in položnice za nakazilo naročnine za prihodnje leto. V velikem novoletnem nagradnem žrebanju bo sodeloval vsak redni naročnik, ki bo do konca januarja 1955 plačal bodisi celoletno ali vsaj polletno naročnino. Razpis žrebanja bomo objavili prihodnjo soboto. Ne zamudite prihodnje številke — poleg pestre vsebine bomo objavili tudi novoletno nagradno križanko. Naročnina za leto 1955 ostane neizpremenjena — 400 din za celo leto. Pri knjiženju naročnine za leto 1955 pa upoštevamo pri vsakem naročniku najprej morebitne zaostanke za leto 1954, zato priporočamo vsem naročnikom, da takoj nakažejo znesek, ki smo jim ga danes napisali poleg njihovega naslovnega listka. Nagradnega novoletnega žrebanja bodo deležni samo tisti stalni naročniki, ki za leto 1954 ne bodo imeli nobenih zaostankov na naročnini. UPRAVA POSAVSKEGA TEDNIKA Pridnost, poštenost in nenehen političen boj za zmago napredka — onnorne značilnosti komunista Z izrednega posvetovanja komunistov občine Krmelj in z razširjene seje občinskega komiteja ZK Dobov Razmere v osnovni organizaciji Zveze komunistov v Šentjanžu že dalj časa niso bile takšne, kot bi morale biti. Navzlic temu, da je bilo o tej organizaciji precej razpravljanja, kritike in daje dobila tudi potrebno pomoč, so v njej vendarle v zadnjem času prevladali antikomunistični elementi. Prišlo je n. pr. tako daleč, da so začeli izključevati iz Zveze komunistov v bistvu poštene ljudi, ki imajo po svoji preteklosti kot po sedanjem delu pogoje za članstvo v ZK Nasprotno pa so se člani osnovne organizacije v Šentjanžu pripravljali na sprejem nekaterih novih članov, ki nimajo za to prav nobenih zaslug, pa tudi sicer prav malo po- SEDEM DNI PO SVETU (Nadaljevanie s 1. strani) sprotju z zahodnim in vzhodnim blokom novo meddržavno tvorbo, ki bi bila nevtralna ali bi šla celo povsem svojo pot. V svetu obstajajo le napredne, miroljubne sile, ki jih je moč najti v vseh državah sveta. Te je treba združiti v enotno fronto proti netilcem nove vojne, ki se skrivajo pred svetom za najrazličnejšimi »političnimi, ideološkimi« in kdo ve še kakšnimi »predsodki«. Naloga držav, ki jih še ni pritegnila v svoje vrste politika blokov, je, da tem silam pomagajo in da svojo zamisel javno izpovedo pred vsemi mednarodnimi forumi. Indijo cenijo danes po vsem svetu. Za napredne, miroljubne sile sveta pomeni resničnega predstavnika Azije, ki izpolnjuje svojo miroljubno poslanstvo ob vsakem mednarodnem zapletljaju ali sporu. Njena velika zasluga je, da je potihnila vojna na Koreji in da je prenehalo dolgoletno klanje v Indokini. Njena zasluga je tudi, da je Kitajska popustila v svojih zahtevah do Zahoda in da kaže danes prijazno lice do zbližanja z* vsemi azijskimi, pa tudi že evropskimi deželami. Indijska diplomacija je odločno podprla vsa narodnoosvobodilna gibanja polkolonial-nih ter kolonialnih držav ter nastopila prot; rasnemu, nacionalnemu in gospodarskemu zatiranju »civiliziranejših« držav v neodvisnih pokrajinah. Indija se odločno poteguje za pomoč slabo razvitim državam, ki naj jo nudijo Združeni narodi po svojih finančnih ustanovah, ter posebej še industrijsko močno razvite in bogate dežele. Ta pomoč naj bo zares pomoč, a ne pritisk na zaostale države in njihove vlade ali predstavnike. To, kar smo sedaj omenili, pa so tudi osnovne poteze politike, ki jo pred vsem svetom in ob vsaki priložnosti zagovarja naša država. Zato bo srečanje predsednika Tita in premiera Nehruja pomenilo nov. velik korak naprej. Oba državnika se ne bosta samo pomenila o tesnejšem in razširjenem medsebojnem sodelovanju, temveč tudi o poteh, kako osvoboditi sedanji svet, posebno Azijo in Evropo, mednarodne napetosti ter okrepiti mir in pošteno mednarodno sodelovanje. Naši narodi prisrčno pozdravljajo Indijo in indijsko ljudstvo, jugoslovanskim in indijskim najvišjim predstavnikom pa žele, da bi bili njihovi razgovori čim uspešnejši. go jev. Namesto poštenega in potrebnega političnega dela so se člani ZK v Šentjanžu izživljali v raznih osebnostih in podobno. Osmega decembra je bilo izredno posvetovanje komunistov občine Krmelj. Iz osnovne organizacije ZK v Šentjanžu sta se posvetovanja udeležila samo dva tovariša, sekretar osnovne organizacije Lado Blas pa je poslal občinskemu komiteju pismeno poročilo. Potem, ko so na posvetovanju dodobra pregledali dosedanje delo oz. nedelo komunistov v Šentjanžu, je bilo ukre njeno tole: razpusti se osnovna organizacija ZK v Šentjanžu s tem, da imajo vsi njeni člani pravico zaprositi za ponoven sprejem v osnovno organizacijo v Krmelju. S tem v zvezi je bil razpuščen tudi občinski komite. Izvoljen je bil nov sekretar in člani sekretariata osnovne organizacije ZK Krmelj. Za sekretarja je bil Izvoljen Franc Vitman, člani sekretariata pa so Jože Gorenc, Alojz Pirc, Leopold Prijatelj in Stane Jenko. Naloga osnovne organizacije ZK v Krmelju bo, da se politično in kadrovsko utrdi. Naloge komunistov in organizacije Socialistične zveze bodo v občini Krmelj tem važnejše, ker v občini ni bolehala samo organizacija ZK, predvsem v Šentjanžu, temveč bodo napredni ljudje v te; občini sploh morali videti, kaj dela občina in druge organizacije. Žalostno dejstvo je, da je občinski ljudski odbor več ali manj v rokah klerikalcev. Na vsaki seji razpravljajo odborniki večidel samo o »visokih davkih«. V občinskem ljudskem odboru je prevladalo tisto, kar je med kmeti najbolj zaostalo. Čeprav imajo na območju občine rudnik in pogoje za razvoj občine, se niso za razvoj občine prav nič brigali. Značilen za razmere v Šentjanžu je tudi odnos lovske družine do političnih organizacij. Tako n. pr. lovska družina ni hotela sprejeti dveh kandidatov v svoje vrste, dokler nista izstopila iz Zveze komunistov. Za tov. Jenka, logarja, kj je znan med ljudmi kot pošten človek in član Zveze komunistov ter ima vse pogoje za lovca, pa je lovska družina dejala, da »... ga ne sprejme, ker je reven ... «. Bala se je odkrito povedati, da ga v vrste lovcev ne mara zato, ker je komunist! Tudi vse take in podobne pojave mora organizacija ZK in SZDL v Krmelju in Šentjanžu videti in na svojem področju skrbeti za 'uresničevanje socialističnih načel. Razpuščeni sta osnovni organizaciji ZK v Dobovi Med komunisti, v vrstah SZDL, v zadrugi, v občinskem ljudskem odboru in drugih organizacijah v Dobovi je bila zadnje leto vrsta nepravilnosti, ki bi jih zdrava, borbena organizacija ZK ne bi smela dopustiti. Tako so n. pr. pred meseci v Dobovi osnovne organizacije ZK tako razbite, da so bili v nekaterih le po 3 do 4 člani (primer 2 Sabličev in še nekoga). Da take tipično »družinske« osnovne organizacije ZK niso bile sposobne uspešno reševati političnih vprašanj, je vsakomur razumljivo. Na opozorilo OK so te stvari popravili in formirali dve osnovni organizaciji ZK, od katerih je imela vsaka približno po 25 članov. Člane pa so v ti dve organizaciji razdelili po načinu, ki nasprotuje i teritorialnemu i proizvodnemu načelu. V osnovnih organizacijah v Dobovi so kot v Šentjanžu prevladali nekomunistični elementi. To kaže že sam socialni sestav v organizacijah Osnovna organizacija ZK Dobova 1 ima samo 8 delavcev in 17 nameščencev, obrtnikov in kmetov. Osnovna organizacija ZK Dobova št. 2 pa ima celo samo 2 delavca, 3 gospodinje, 1 obrtnika in 17 nameščencev in uslužbencev. Kakšen odnos imajo t) ljudje do napredka, do - dela itd., se vidi med drugim tudi že po tem, da je med njimi težko najti človeka, ki ne bi bil kaznovan ali partijsko, disciplinsko ali sodno. Da nekateri komunisti v Dobovi še niso razčistili sami s seboj vprašanja religije in vraže-verstva, kaže primer Gustava Merslaviča, predsednika občinskega ljudskega odbora. Letos 6. decembra je priredil na svojem domu miklavževanje s harmoniko. Za občino se ne briga dovolj, nakupuje pa jajca za podjetje »Drava«. V Merslavičevi gostilni visijo na steni vsemogoče podobe Matere božje in drugih svetnikov. Nismo proti temu, če je to Merslaviču všeč, smo pa proti slehernemu izrabljanju javnih prostorov za verske manifestacije. In če je misticizem Merslaviču všeč, mu mora biti jasno tudi to, da ne more biti hkrati komunist! Sploh pa je bilo v dobovskih organizacijah ZK tako. da je vsak vsakemu očital vse mogoče. Vsak ve povedati o drugih tpva riših vse slabo. Očitajo si cerkvene poroke, krste, medvojno zadržanje itd. Tipičen primer ne-budnosti je tudi sprejem Molana v vrste članov ZKJ; znano pa je, da je bil Molan sodno kaznovan zaradi gospodarskega kriminala, v zadnjih letih pa ni niti s prstom mignil, da bi kakorkoli politično delal! Članstvo teh organizaciji pri slednjem primeru ne opravičuje dejstvo, ki ga je povedal tov. Sablič, češ da mu tovariša Rihtar in Cveto Bevk na OK za Molana nista dala negativnega mnenja. Znani so tudi medsebojni očitki članov ZK v Dobovi, da »niso komunisti zaradi prepričanja, temveč zaradi udobja« itd. Okrajni komite je zaradi vseh teh in podobnih pojavov razpustil osnovno organizacijo ZK Dobova 1 in 2. Tovariši iz občinskega odbora Socialistične zveze so sklenili, da bodo na množičnem sestanku SZDL v Dobovi javno povedali ljudem slabosti in napake, ki so povzročile kolektivno izključitev članov obeh osnovnih organizacij Dobova 1 in 2 iz vrst ZKJ. V zvezi s tem; izrednimi ukrepi se je Okrajni komite ZKS Krško 15. decembra 1954 sešel k izredni seji. Prepričani smo, da bodo v Šentjanžu, predvsem pa tudi v Dobovi, pošteni in napredni ljudje prevzeli pobudo v svoje roke in onemogočili nezdravim, nepoštenim elementom, da bi jih še nadalje ovirali v njihovem gospodarskem In kulturnem razvoju. Bralci nam pišejo Trgovine ne smejo zadrževati bele moke! Tovariš urednik, Želim opozoriti na pojav v naših trgovinah, ki ni v skladu z napori, da se ublaži kritično stanje v preskrbi z belo moko. Trgovine namieč zaradi tega, ker dobijo majhne količine bele moke, zadržujejo njeno prodajo. Tak ukrep pa nikakor ni pravilen, ker.se s tem onemogoča reden nakup minimalnih količin za bolnike in za zapržke gospodinjam, kar povzroča povečanje pritiska potrošnikov na trgih in s tem v zvezi povečanje cene. Količine, dodeljene posameznim področjem so tako minimalne, da z njimi ni mogoče kriti potreb gospodinjstev za pecivo in drugo, ampak zadoščajo komaj za bolnike in z apržke. Zato trgovine ne smejo zadrževati prodajo bele Zdi popotnike preskrbljeno Dan za dnem stoje in čakajo ob zgodnjih jutranjih urah številni potniki pred okrajno pošto v Krškem. Med njimi so pogosto starci, matere z otroki in dojenčki, ki prezebajo ob slabem vremenu in mrazu ter čakajo na avtobus za Šmarješke Toplice in Novo mesto. " Mnogi pridejo z vlakom že ob petih zjutraj in čakajo do šeste ure v Krškem. Trkajo na vrata te in one gostilne, povsod pa je zaprto, avtobus za Novo mesto pa odhaja šele ob 6.20. Premraženi potniki potrebujejo okrepčila in zavetja pred mrazom, posebno še oni, ki imajo s seboj majhne otroke. Pogosto z nevoljo in upravičeno kritizirajo slabo gostinstvo v Krškem. Zato menim, da bi bilo prav in potrebno, da bi bila za take potnike vsak dan ena gostilna v bližini pošte odprta že ob petih zjutraj. Na vsak način pa naj bi imela na razpolago tovel čaj ali kavo, ne pa samo žganje. Za moke z željo, da bi lahko postregle gospodinjam z večjimi količinami. Prav tako se ne sme zadrževati prodaja bele moke zato, da bi potrošniki dobili belo moko ob praznikih. Škodljiv in nepravilen je tudi pojav v trgovinah mest in industrijskih središč, ki si skušajo na račun bele moke pridobivati nove stranke. Ukrepa, da belo moko prejmejo samo trgovine v mestih in industrijskih krajih, trgovci ne smejo izkoriščati. Bela moka je namenjena samo bolnikom in za zapržke gospodinjam v mestih in industrijskih krajih in jo potemtakem ne more dobiti vsak, ki pride kupovat v mesto. -nc. e v Krškem s!abo zgled naj služijo Brežice in Sevnica z gostišči na postaji. Prav tako iščejo potniki ob svojem čakanju pogostokrat stranišče, vendar ga težko najdejo, ker javnega stranišča sploh ni. Umestno bi bilo, da se nameravano javno stranišče zgradi kje v bližini avtobusne postaje, kjer se pri avtobusih zbira največ ljudi, imajo pa tudi največ opravkov na OLO, Zavodu za socialno zavarovanje, na financah, v banki, katastru itd. P. M. Naročite in čitajte , Ne- »Posavsk, tednik« zelo ugaja m Dve različni besedi o našem časniku V zadružni trgovini v Vel. Podlogu sem slišal dvoje različnih mnenj o našem domačem časniku. Neko dekle je zabavljalo nad njim, češ da samo »obira« in »opravlja« ljudi Tak časopis — se po njenem mnenju — ne izplača brati. Mislil sem se ji postaviti po robu, pa me je prehitela neka ženica, ki se tudi ni vojakov, točno ob napovedanem času pa je prišel namestnik komandanta naše vojne oblasti in nam čestital k prisegi, s katero smo obljubili našim narodom in domovini, da bomo čuvali vse pridobitve narodnoosvobodilne vojne, bratstvo in enotnost naših narodov in da bomo vedno branili našo neodvisnost. Po končanem govoru smo prisegli, nato pa korakali v mimohodu pred častno tribuno. Strumno so odmeval; krepki koraki in se mešali z zvoki koračnic. Po slavnosti se je začelo ljudsko rajanje, ki ga je popoldne prekinila nogometna tekma, s katero je bil zaključen naš slavnostni dan. Ljubo Žagar VP 7498/4 Sarajevo tako lepo. Šel sem od doma in mislil, da se zame ne bo nihče več brigal. Toda — kako narobe je bilo zares! Na postaji so nas čakali vojaški starešine kakor roditelji. V njihovih očeh smo brali veselje in skrb za nas. Obsuli so nas z vprašanji, kakor obsuje mati otroka, ko se vrne po daljši odsotnosti spet domov. Nihče nas ni strašil in nam grozil, kakor nekoč našim bratom v stari, kraljevski jugoslovanski vojski. Izstopili smo in se začeli spoznavat; — iz vseh krajev naše domovine. Pred nami so iste naloge. Prva in glavna naloga pa je: čimprej in čimbolje se seznaniti z vojno tehniko in veščinami. S pomočjo starešin smo se lotili dela z veseljem in pogumom. Prej neznani ljudje — smo v kratkem času postaH iskreni prijatelji. Radost in težke ure, ki jih daje naporno življenje borca, delimo kakor bratje. Vsakdo izmed starešin pa je srečen, ko vidi sporazumno, tovariško ljubezen in prijateljstvo v svojih vrstah. Očetovska skrb naših starešin se ne razlikuje mnogo od tiste, k; smo jo čutili doma. Zato se s "poletom in veseljem lotimo vsake naloge. Čas, ki ga bomo preživeli kot borci JLA, bo naša najboljša šola. Zato tud; že danes vem: slovo od armade mi bo težje, kot mi je bilo slovo od doma. Desetar R. Starovič Začasne doklade k pokojninam Kakor je poročalo dnevno časopisje, pripravlja Zvezni Izvršni svet posebno uredbo o začasnih dokladah upokojencev, po kateri bodo prejemali uživalci najnižjih pokojnin in zakonitih pokojnin v manjših zneskih začasne doklade, ki bodo odvisne od premoženjskega stanja in dolgosti upo-kojenčevega delovnega staža oz. od števila družinskih članov. ne ustrašijo nobenega dela. Nekaj jih je, ki jim je skupno delo deveta briga. To pa zares velja le za posamezne izjeme. Mladina Pa se zaveda, da živi v socialistični državi, da je njeno delo tudi posvečeno hitrejšemu napredku naše družbe. 14. decembra smo se zbrali mladinci in mladinke iz Podbočja in Broda Izvolili smo novo vodstvo mladinske organizacije, ki je takoj sestavilo tudi načrt ga tudi redno bere. Sicer ni naročena na njega, da pa ga kupuje v trgovini. Pri časniku se ji zlasti dopade to, da je v njem »vsega po malemu Tudi sam sem vrašal dekle, če redno čita časopis Odkimala je, da ne. Sodbo o listu si je ustvarila po očetu, ki prav gotovo ne mara našega priljubljenega lista zaradi njegove napredne besede Zato dekletu ni zameriti Govorila je o listu to. kar ie slišala KOTSKS .< -V'Ni? Vlado Šuster SKOJ! za bodoče delo. Zimske mesece j dorna. Ko pa sem jo poučil o res-bomo dobro izkoristili. Sodelo- nicj ;i WJo ?elo nerocjno vali bomo v KUD, brali bomo 2en,-ca kj se na neobjektivno knjige, ki nam jih nudi boga _ sodbo o »Posavskem tedniku« ni Ljudska knjižnica. Preštudira i ozjra]a je postala njegova r.aroč-bom<> tudi življenjepis tovariša n,-co Teh pQ /e iz dneva v dan Tita. Skušali bomo pritegniti v • veg fcajt; Spodnjeposavčani spo-naše vrste kar največ rmadme, znavajo kako koristen in noučen k; še ni organizirana. Sli bomo jokalni Iist k, jih „ domaii po noti. ki nam jo je začrtal hesedj seznanja z novicam' jih odkupuje po svojih odkupu ih postajah in zbiralnicah ter kmetijskih zadrugah svinjske koze in plača NEPOŠKODOVANE KOŽE domače pasme 530 200 din za kg KireiovalcF, klavnice! .'4-7»:. v)' OT€K $ i oderite vse prašiče kože in oddajte „KOTEKSIT oz. KMETIJSKIM ZADRUGAM 'u vam nlačaio naivišio ceno! -me- učj in zabava. S. F 4 STRAN „POSAVSKI TEDNIK" Štev 50 ¥ vsako h”so Posavski tedniki Prošnja uredništva in uprave našega lista, da bi prijatelji domačega časnika sodelovali pri njegovem razširjenju, je naletela zlasti na naših osnovnih šolah na zelo lep sprejem. V zadnjem tednu so nam naslednji tovariši poslali naslove 96 novih naročnikov: Mihaela Drčar, upravn. osnovne šole v Krmelju, je pridobila Posavskemu tedniku naslednje nove naročnike: Drago Giovanetti, Franc Podpadec, Jože Metelko, Alojz Metelko, Franc Logar, Ivan Papež, Jože Gorenje, Filip Flajs, Franc Jankovič, Franc Glušič in- Lado Močnik. Marjan Presen, šolski upravitelj iz Skopic, p. Krška vas je poslal seznam naslednjih novih naročnikov: Franc Stančič, Alojz Stanko, Gregor Pirc, Miha Starč Ana Teršelič, Franc Pisanski. Marija Vidmar in Marja ; Prosen. Kristina Radej, šolska uprav, osnovne šole na Senovem, je v imenu upraviteljstva šole poslala naslednje nove naročnike s Senovega, Brezja, Sedma in Reštanja: Štefan Sostar, Pavel Koprivc, Pavla Požun, Matevž Božič, Vera Krmelj, Tončka Bajt, Alojzija Koretič. Marko Sajovec, Jože Bo-horč in Anton Žitnik. Franc Zorko, učitelj s Sv. Antona, p. Blanca, pa nam je poslal seznam 8 novih naročnikov, to so: Jože Pavlič, Jelka Dovjak, Marija Cokan, Slavka Glas, Ema Fabjančič, Vinko Žveglič, Janez Zemljak in Stanko Požun. Osnovna šola Brestanica nam je po tov. Franji Malešič poslala naslove naslednjih 7 novih naročnikov: Avgust Resnik, Jože Omerzu, Jakob Jankovič, Marija Lekše, Pavla Budna, Marija Gracer in 1 izvod za osnovno šolo v Brestanici. Kar 21 novih naročnikov pa nam je poslal Miroslav Mulej, šolski upravitelj iz Stare vasi — Bizeljsko, ki je hkrati poslal tudi naročnino 2200 din naslednji!} novih naročnikov iz Stare vasi, Dramlja, Župelevcev in Gregovcev: Marta Mihelin, Krista Trampuš, Alojz Lipej, Ivan Krošelj, Tončka Požar, Erika Medvedec, Frida Berkovič, Andrej Žmavc, Milan Gabron, Fric Balon, Ivan Balon, Štefka Kajs, Emisa Brkič, Cilka Balon, Franci Žmavc, Ferdo Zajc, Ivan Kajs, Ivan Travnikar, Boža Kmetič, Anka Gutič in Mira Kmetič. Alojz Smrdelj, šolski upravitelj iz Pečic, p. Podsreda, je pridobil v zadnjem tednu 5 novih naročnikov, to so: Stanko Planinc, Milka Medvešek, Antonija Kocjan, Alojz Germšek in Karel Debelak. Zdenka Oberski, upraviteljica osnovne šole Gradec, pošta Podbočje, nam je poslala naslove 8 novih naročnikov; od danes dalje bodo dobivali list naslednji nov; naročnik} pod Gorjanci: Rozalija Koretič, Franc Kodrič, Franc Koretič, Jože Kodrič, Franc Kodrič iz Gradca 6, Janez Juratovec, Martin Sintič in Jože Kodrič iz Brezovice št. 9. Vlado Šuster, šolski upravitelj z Velikega Trna, nam je 15. dec. ponovno poslal naslove 6 novih naročnikov, to so: Franc Bizjak, Justina Janc. Alojz Lekše, Janez Hrastelj, Anton Mlakar in Antonija Hribšek. Peter Jankovič, šolski upravitelj pri Sv. Primožu, pošta Studenec pri Sevnici, pa *je poslal seznam 12 novih naročnikov, ki- bodo Posavski tednik prejemali od 1. januarja 1955 dailje, to so: Matija Resnik, Marija Rak, Jožefa Androjna, Jože Mikolič, Anton Krnc, Franc Lisec, Jože Novšak, Marija Kozinc, Marija Kovač. Alojz Udovč, Alojz Marušič in Alojz Žam. Vsem prijateljem Posavskega tednika se za vzgledno sodelovanje javno zahvaljujemo in želimo, da bi se jim pridružili še prosvetni delavci ostalih šol v našem okraju! Za Novo leto bomo ponovno razposlali vsem osnovnim šolam in nižjim gimnazijam v okraju večje število izvodov POSAVSKEGA TEDNIKA s prošnjo, da jih firezplačno razdelijo tistim družinam, kjer nimajo našega ali pa sploh nobenega časnika pri hiši. Ponovno prosimo vse tovariše prosvetne delavce, da sodelujejo pri razširjanju socialističnega tiska in da pomagajo uresničiti geslo: »POSAVSKI TEDNIK« V VSAKO HIŠO SPODNJEGA POSAVJA! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Partizan '(Brežice) oio IfJlgllSkS SClSlS® V l®WBiO V nedeljo je bila v Trbovljah odigrana zaostala prvenstvena tekma, ki se je končala neodločeno. Po težkem, blatnem terenu so se igralci komaj premikali. Brežičani so imeli sicer več priložnosti za dosego gola, vendar je žoga, ali vedno obtičala v blatu alj Pa je postala plen v rokah dobrega vratarja Dobrne. Sodnik Hajsinger iz Celja je sodil zelo dobro. S to tekmo so Brežičani edino neporaženo moštvo v Celjski podzvezi in jim čestitamo k za- I služenemu prvemu mestu! Č.S SUROVEŽ NA CESTI Ignac Jurglič, 28-Ietni poljedelec iz Puščave pri Mckrc.no-gu, je nekega večera na cesti med Tržiščem in Trato udaril z bičevnikom po glavi trgovskega pomočnika in 60-odstotnega očesnega invalida Ivana Meser-kia iz Puščave ter mu presekal kožo sredi lobanje. Gre za neko staro jezo Jurgliča, ki je bil svo-ječasno tajnik KLO. prot; Me-serku, ki se je pritoževal zaradi nepravilnega izdajanja živilskih nakaznic. Tudi je Jurglič po iz- O gostinskih storitvah zven poslovnih prostorov KRONIKA NESREČ Nečemer Jože, 43-letni posestnik iz Gržeče vasi, si je 12. 12. 1954 zlomil desno nogo. Lakner Franc, 53-letn; delavec LOMO Krško, je 10. 12. 1954 pade! z voza in si zlomil desno nogo. Žmavc Jože, 14-letni posestnikov sin iz Bojsnega, je bil 5. 12 1954 na lovu po nesreči obstreljen. Iz brežiške norodnišitice V porodnišnici naše bolnice so od 5. 12. do 13. 12 1954 rodile: Pečnik Angela iz Brezovice — j deklico, Kranjc Ana iz Velikega Dola — deklico, Cingulin Jožefa iz Ledine — dečka, Mavsar Marija iz Zdol — dečka, Gorišek Božena iz Brežic — dečka. Hočevar Terezija iz Rovišča — dekli-j co. Možen Marija iz Kostanjevice — dečka, Antolovič Rozalija : iz Mihalovca — dečka, Dojčič 1 Slavica iz Celine — dečka, Jel-čič Anka iz Vilne vasi — de-: klico. Blaževič Mira iz Podbočja | — dečka, Cizerle Marija iz Pokleka — deklico, Petan Antonija | iz Sromelj — dečka. Bukovinski Matilda iz Ponikve — dečka, Špelak Karolina iz Lenarta — deklico — Čestitamo* Znamo je. da so se gostilne, razna društva in organizacije že od nekdaj posluževale javnih prireditev, veselic, shodov in sejmov za opravljanje gostinskih storitev, pri čemer gre na eni strani predvsem za dosego večjega finančnega efekta, na drugi strani pa za nudenje jedil in pijač udeležencem takih prireditev in shodov. Ljudska oblast posveča temu vprašanju veliko skrb. Gostinska dejavnost je namreč dejavnost take vrste, ki ima opravka z jedili in pijačami, to je z ljudsko prehrano, od katere v mnogo čem zavisi ljudsko zdravje. Ravno zaradi tega organi oblasti posvečajo vsestransko skrb gostinstvu, še posebej pa opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, kjer obstaja manj možnosti za izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev za tako dejavnost. Opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov je urejeno s posebnim odlokom OLO Krško, ki točno določa, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno posameznim prosilcem opravljati dejavnost te vrste. Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov je predpisano dovoljenje, ki ga izda OLO Krško po predhodnem sanitamo-inšpekcijskem pregledu na mestu samem. V odloku je med drugim rečeno, da se dovoljenje ne more izdati, če prosilec ne nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo, če niso izpolnjeni predpisani sanitarno-higienski pogoji za opravljanje takih storitev, če ni na razpolago dovoli miz. sedežev in če niso urejena primerna stranišča itd. Predoise torej imamo, skrb nas vseh pa mora biti. da bomo skrbeli, da bo ljudsko zdravje tudi tu doseglo svojo zaščito. Iz brež ske sodne dvorane Ivan Merslavič, kmet iz Brežic, je v času od leta 1952 do septembra 1954 nakupil od raznih proizvajalcev večje količine vina in ga potem na svojem domu prodajal poleg svojega vina — po višjih cenah. Pred sodiščem se je zagovarjal, da j je vino res nakupoval, prodal pa j je od tega le manjšo količino, ker je v glavnem vino nabav-i ljal za svojega svaka kot ne-| kak posrednik in ni pri tem ni-! česar zaslužil. Kolikor pa je j vina prodal, je to napravil za-; to, ker ni imel dovolj sredstev, da bi v redu izpolnjeval davčne obveznosti. Sodišče zagovoru Ivana Mer-slaviča ni v celot} verjelo in ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja nedovoljene trgovine ter ga obsodilo na 20 dni zapora in 15.000 din denarne kazni, plačilo stroškov kazenskega postopanja in 500 din povprečnine. Med gostinske storitve spada tud} oddajanje opremljenih sob potnikom in turistom, ki jih oddajajo zasebna gospodinjstva. Zato rešuje to vprašanje prav isti predpis OLO Krško. Ne more se namreč dovoliti, da bi posamezni zasebniki poljubno oddajali sobe potnikom in turistom, zlasti pa take sobe, ki so iz zdravstvenc-higlenskih razlogov neprimerne. Iz teh razlogov je tudi za oddajanje sob v zasebnih gospodinjstvih, če gre za tujce in turiste, predpisano dovoljenje, ki ga izda občinski ljudski odbor. Vsi prizadeti si torej morajo priskrbet; ustrezna dovoljenja, ker bi sicer kršili izdane predpise. Z okrajn'm predpisom je končno rešeno tudi precej pereče vprašanje, to je dajanje hrane -abonentom v zasebnih gospodinjstvih Zasebna gospodini-stva lahko oddajajo hrano največ do pet abonentom. Oddajanje hrane več kot 5 abonentom ki niso stalnj stanova1«- zasebnega gospodinjstva, se šteje za redno gostinsko dejavnost. Predpisano je. da morajo vsa tista zasebna gospodinjstva, ki oddajajo hrano abonentom, izpolnjevati vse predpisane zdravstveno-higienske in sanitarne pogoje. Nadzorstvo n\č^ izvajanjem teh pogojev imata tržna in sanitarna inšpekcija z nalogo preprečevanja pojavov, k; bi utegnili škodovati kulturni postrežbi in ljudskemu zdravju delovnih I ljudi. Premnogokateri ali večina naših delavcev, uslužbencev in delovne inteligence je odvisna v dobrem delu svojega življenja od pravkar naštetih dejstev, zlasti od -prehranjevanja. Bilo bi v nasorotju z našimi družbenimi interesi kakor koli zanemarjati ali omalovaževati to vprašanje. Prizadevat} si moramo, da bo vsak v naši družbi lahko prejel vsaj svoje osnovno plačilo to je prepotrebno vsakodnevno dobro, zdravo in izdatno hrano. F B. SISTEM DELA povedi neke priče znan pretepač. Druga priča pa ga je označila kot človeka, ki se ga je najbolje o-gniti . Obsojen je bil na poldrugi mesec zapora. Tudi pritožba na okrožno sodišče v Novem mestu mu ni pomagala. KOLO JE UKRADEL. ' Franc Lendero, 30-letni samski železniški delavec z Jesenic na Gorenjskem, je vzel izpred krajevne gostilne v St. Janžu moško kolo, vredno 15.000 dm, ter si ga, prilastil. Spočetka je obdolženec sploh tajil dejanje, nato se je zagovarjal, da si je hotel kolo le izposodit; končno pa se je branil tako, da se je hotel samo pošaliti z lastnikom kolesa Jožefom Povhom iz Hinj. Spričo takega nestalnega zagovora mu ni verjelo ne prvo ne pritožbeno sodišče. Zato je bi-1 Lendero obsojen na štiri mesece zapora. Čuvajte PROMETNE ZNAKE! Stanko Novšak, 19-letni mizarski pomočnik iz Konjskega, je pri sevniškem-mostu na cesti Radeče—Krško odtrgal prometni znak »Sevnica 1 km« ter ga zalučal v Savo. Čeprav je cestar našel zadevno ploščo in jo namestil nazaj, kamor spada, je bil Novšak obsojen na tisoč dinarjev kazni, ker je storil kaznivo dejanje poškodovanja tujih stvari. »JUNAK« NOŽA Franc Kunej. 26-letni poljedelec iz Podsrede, je o prilož- , , , nosti pretepanja Štefana Simon--| tAt, čl-ča dvignil nad njim odprt, nož znan pod imenom štile-t, nato p: je z letvo razbil steklo in cvetlični lonček na oknu Edvarda Simončiča ter nad slednjim kri- se lahko telo hudo poškoduje, in ker je poškodoval tujo lastnino ter drugega obrekoval, je bil o-bsojen na en mesec in sedem dni zapora. PAS NAJ BO SAMO ZA HLAČE! Jože Božičnik, 23-letni samski rudar iz Koprivnice, je s | pasom pretepel svo-o sestro Ivanko tako n.očno, da je bi.a otekla in marogasta po obrazu, nadlebtih. hrbtu, levem stegnu in zadnji plati Zaradi lahke telesne poškodbe je bil obsojen na 20 dni zapora pogojno za eno leto. Z odškodninskim zahtevkom je bila oškodovanka napotena na civilno pravdo. Za dobre vol; o SODOBNO »Marjqn. povej mi no kaj /e-pega!«. — Ugajaš mi, Majda! »Oh, samo to?« — Potrpi vendar, sčasoma bo tudi ljubezen prišla! OB PRAVEM ČASU »Prav, poročila te bom. Toda čal z raznim} žaljivkami Ker I sedaj takoj vstani, kajti to oble-je segel po sredstvu, s katerim ko boš moral še dolgo nositi!« ČMdojM (m ogŠjM. »Veš, to delam popolnoma načrtno! Ce se sedaj pri brisanju posode pošteno razjezi, ima pozneje pri iztepanju preproge dvojno moč!- RAZPIS Kmetijska zadruga Podsreda ; razpisuje mesto POSLOVODJE za trgovski odsek, prodajalna št. ! 1. — Reflektanti z neoporečno ; j preteklostjo, lahko tud; mlajše : moči, ki so do sedaj opravlja’e | mesto pomočnika, naj pošljejo i ! ponudbo z navedbo dosedanjih j . zaposlitev na upravo Kmetijske j zadruge Podsreda — Naslon : službe 1. januarja 1955. OBJAVA Kmetijska zadruga v Dobovi proda gospodarskim in družbenim organizacijam naslednje kmetijske in ostale stroje po ugodni ceni: kovaški elektromotor, mlatilnico, trier, prebiralnik za krompir, ročno slamoreznico, motorno sadno škropilnico in kovaški primež. Interesenti naj sporočijo svoje želje pismeno ali ustno — predmete pa si lahko ogledajo do 25. decembra 1954. Po tem roku bodo stroji razprodani po Uredbi (Uradni list FLRJ 51/54). Uprava Kmetijske zadruge Dobova OBJAVA Gozdno gospodarstvo Brežice obvešča vsa Društva prijateljev mladine in pionirske organizacije, da naj ne vlagajo prošenj za novoletno jelko na naše podjetje, ker smo dodelili okrajnemu odboru Društva prijateljev mladine razpoložljiva finančna sredstva za obdaritev otrok. Gozdno gospodarstvo Brežice OBJAVA Tajništvo za gospodarstvo OLO obvešča vse dosedanje projektante gradbenih načrtov in vse zasebne in društvene investitorje, da se od 1. januarja 1955 dalje ne bodo več sprejemali gradbeni načrti, ki ne bodo potrjeni od Projektivnega biroja po uredbi o gradbenem projektiranju (Ur. 1. FLRJ štev. 6/54). Iz pisarne tajništva 7 a gospodarstvo OLO Krško KINO BREŽICE predvaja od 17. do 19. decembra angleško filmsko komedijo »Smeh v raju« — FN 43; — od 21. do 23. decembra francoski krimi-minalni film »Umor« s predfilmom. — V sredo predstava ob 17. in 19. uri. KINO KRŠKO predvaja od 13. do 19. decembra argentinski film »Motne vode«; — od 22. do 23. decembra švedski film »Dobri vojak Bum«. KINO SEVNICA predvaja 13. in 19. decembra italijanski film »Nočni taksi«. KINO KOSTANJEVICA predvaja 18. in 19- decembra angleško psihološko dramo »Wil-liamsova karabinka«. SEJMI 19. decembra v Brežicah, 21. decembra v Brestanici. Vsako sredo je svinjski sejea.i v, Krškem, vsako soboto pa v Brežicah. ANTON INGOLIČ- SONČNA REBER »Potrpi, Petan, ne bo zmerom tako. Ko bomo doma, bo vse pozabljeno,« je govoril Osojnik pol sebi, pol Petanu »Eh. doma, doma!« je vzdihnil Petan »Da bj imel pletenko našega vina! Popijem ga in potem naj se zgodi z menoj, kar hoče.« In porazgovorila sta se o vinu, ki so ga rodile Klopce. Prihodnji dan je Petan poiskal Osojnika. »Praviš, da ne bo zmerom tako?« je začel spravljivo. »Ne bo, seveda ne bo,« je oživel Osojnik. In že sta bila na Klopcah, v Stari vasi. ob Sotli . Petan, ki ni imel znancev, se je kmalu tako navezal na Osojnika, da n; več strpel brez njega. Tudi Osojniku ni bila njegova družba več nadležna, saj se je s Petanom laže pogovarja1 o domačih krajih kakor s komerkoli drugim Preko zime je Petan tako oslabel, da so ga noge še slabše nosile in izgubil- je vsakršno upanje. da bo živ dočakal konec vojne. j »Povej, Osojnik,« je vprašal nekega zgodnjega pomladanskega dne Osojnika zunaj pod hrasti, ki so vihamo šumeli nad njima, »povej, ali bi ti mogel ležati v tej zemlji?« »Kako, ležati?« je vprašal i Osolnik začudeno. I. »Mislim, če bi tu umrl in bi te ! pokopali v zemljo ki je rodila te preklete hudiče.« »Ne bi mogel,« je odgovoril Osojnik. »Jaz tudi ne.« je nadaljeval Petan srdito. »Ti, ti se boš vrnil domov, mene pa bo pobralo pred koncem vojne, še to pomlad, i Res, nikomur nisem storil nič ! dobrega, a kiadel in ubijal nisem, umazan nisem bil. najmanj do žensk Vem, da se doma ne bi zmenili za moj grob, amnak vsaj v domači zemlji bi ležal. Tu pa me bodo pokopali kot psa. še križa mi ne bodo zasadili pred j vzglavje.« j »Boš ležal doma, boš, oba bova ležala doma,« se je Osojnik nasmehnil spodbudno. Res, Petan se je obdržal čez pomlad in tudi čez poletje, na jesen pa so ga moči popolnoma zapustile. Redko se je prikazoval na dvoriSče. pod hraste pa sploh ni več mogel. Ko je zapadel prvi sneg, je dejal Osojniku trudno, a s prepričanjem: »Ta zima me bo vzela. Nič mi ni, če božja dekla še danes pride pome, samo, da bi bil j doma pokopan.« Obmolknil je za kratek čas, se vprašujoče ozrl na Osojnika in nadaljeval pridušeno: »Osojnik, ali ne bi bilo mogoče, da bi me odpeljal: domov?« »Ne bodo dovolili,« je odvrnil Osojnik, ki Petana ni več tolažil s tem, da b' dočakal konec vojne, saj še sam n; več veroval, da bo še kdai zagledal svoio sončno reber. »In če bi dovolili, kie imaš denar za prevoz?« ie nadaljeval stvarno. »Po! posestva je mojega, naj gre za norrreb Ta in oni bi posodil Vsakemu bi dal črno na belem. Poslušaj Osojnik . « In razoovori' se je podrobno o tej stvari Kmalu za tem so oa ndneliali v mestno bolnišnico. Kdai na kdai oa je obiska! kak roiak ki je delal v tovarn* tam blizu. »Dnevi so mu šteti,« in de-a’ sred* decembra L o’",z, ko sp je i vrnil ves n-emražen z dela. Go-| vod samo še o tem da bi bi! rad Tt f> ir d n n r^orns C? V c ei 1 Jp Cf) neko deklico iz krške okolice prejšnj} mesec odpeljali na domače pokopališče.« »Kdo bo da! dovoljenie, kdo denar?« je vprašal Osojnik. »Denar bi se dobi!, tudi dovoljenje. Malo so popustili, kar jim dere voda v grlo. Potrebno pa bi bilo spremstvo.« »Spremstvo?« se je zganil Osojnik. I »Seveda. Nekdo od domačih mora z njim. da ga pokopljejo. ! O Petanki nihče ničesar ne ve.« j »No, če ni drugače . . « 1 Vendar Osojnik ni misli do- ; končal, bila je prelepa, preveč ! vabljiva, tudi Lojz ni povedal, j kar mu je rojilo po glavi. | Odtlej sta oba Osojnika raz- : mišljala samo o Petanu in njego-j vem pokopu v Podložu, kjer je bilo pokopališče tudi za Staro »vas. Cez nekaj dni je Lojz nadaljeval razgovor. »Razen nas Osojnikov Petan nima pravih znancev. Ge bi dobili dovoljenje za prevoz, bi ga najlaže spremljal kdo izmed nas.« »Kako mis’iš. Lojz?« je Osojnik vnrašal hlastno. »Nekai bo treba ukreniti, zaradi Petana in — zaradi nas.« »t oiz?« »Nič!« je Loiz odrezal in prešel na drugo stvar. Naslednji teden pa je prinesel sporočilo o Petanovi smrti, »Ka; pa zdaj?« je zadrhtel Osojnik, ne ob m:sli na mrtvega Petana, marveč ob misli na Klopce. »Poizkusili bomo dobiti dovoljenje za prevoz, denar bomo zbrali,« je Lojz odgovoril mirno, čeprav je vrelo v njem, »spremljala, spremljala pa ga bova midva . . « »Midva?« je zagrgral Osojnik. »V bolnišnici so Čehi, tudi v tovarni je nekaj poštenih ljudi, ki bodo pomaoali,« je povedal Lojz naglo. »Petan ie bil avstrijski invalid. Menda bo šlo.« e Petana sicer zvečina od prej niso poznali, kdor ga je poznal. Pa ni nič dobrega vedel o njem, toda, ko so Osojniki začeli zbirat: denar, ie vsakdo dal, kolikor je največ morrel. To, da bo pokopan njihov človek doma, vendar pomeni, da so Nemci res na kon-' cu, pomeni, da se bodo kmalu : vrnili tudi vsi ostali, toda ne mrtvi, ampak živi... Osoin-k tiste dni sploh rtj vede1. kai se doctaja z nrm. Da bo videl domači krai. Kinoce, domačijo? Je to mocroče? Te res? In vendar se je zaod'lo: nrve dni iennaria devetnai sto štiriln-št'rMe«etprm so soravili krsto s pot-n-rum Petanom v to--orn: va- zice; naslednje jutro pa sta se odpeljala Osojnika, oče in sin. Pot je bila naporna in tudi nevarna, trikrat sta morala zapustiti vlak in se zateči v bunker, toda po dveh dneh in dveh nočeh sta izstopila na brežiški postaji. Osojnik je bil kot otrok. Lojz pa se je razumno pogovoril o vsem. Krsta še ni prišla. Z očetom nista hodila dosti P° mestu, ne samo zato, ker se jima je mesto kljub znanim hišam zdelo neprijazno in tuje, marveč predvsem, ker je Loiz menil, da je bolje, če se ne kažeta. Popoldne sta sedla na avtobus in se odpeljala v Podlož. Ko sta se peljala skozi vasi, Osojnik n} moge’ verieti svojim očem. Vse je bilo kakor pred | leti: strehe so se šibile pod sne-! gom in med hišami so trli na-j pravljeni tiri. Sele, ko ie pozorneje pogledal, je opazil, da :e na tem in onem dvorišču kake manjše, revnejše hiše snea še cel. da pa so vrat- odprta, okna pa sneta ali polomliens. Drhte se je obiral na levo. kdaj se bo odmrl noa’ed na Klopce. Ko ie zagledal naoeto reber v bleščečem sonc-:, vrh nie na m<»d drevtem tršo. ki se je ble^ča a še bol- kot sneo. se ie zorah-1 va prsi, da bi trmird razbijajoče 1 (Dalje prihodnjič)