M©Ž Ą Slfl SHlHllL Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Grom smodnika je bil sa zarotnlke znak, 10 se zbrali v Židovskl ulici. §11 30 v past in pri|eli smo je. Le dobrotljivost ia usmiljenost Valega veličanstva jih more rešitl guillotine.« Njegov poslednji doživljaj. 1. Samotna popotnika sta zadržala konje In pojezdila v korak. Pozno v popoldnevu je bilo, rdeče in brez Bijaja je lezlo solnce v inorje sivkaate meglo. VČasi je sunil močen jugozapadnik in vrgel iezdeccma prgišče modrega dežja v obraz. Ves dan 8ta naglo potovala, iz Evreuxa sta prihajala in dobrih tridesct milj sta imela za seboj. Stcirejši, ki mu je bilo videti višjo uradno osebnet, postaren, debelušast človek. ki ie bil zelo utrujen in povrh še slabe volje. Njegov tovariš je bil mlajši, vitek, skoraj auh, oblečen je bil ˇ sivo od glave do pete, površnik mu je malomarno visel 1 ramen, njegove oči so ostro zrle naprej, bolj nego utrujenost in slabo vreme ga je, Je bilo videtl, mučila nepotrpežljivost. Naglo se je mračilo. Dež in megla sta »aviJala gričato pokrajino v sivo odejo, v goSCav« na desni iu levi je bilo že temno. »Prav nič bi ne bil nevoljen, če bi sedajle zagledal Mantes in njegove lučil« je godel gospod Gault, policijski komisar iz Evreuxa. »Utrulen sem od jezdenja in tale preklicana megla ml leze v kosti. Spet me bo trgalo po nogahl« Tovariš je nepotrpežljivo vzdihnil. »Najrajši bi jezdil še nocoj v Pariz,« je pravil. »Mesec bo kmalu posijal in inislim, da se bo megla še razkadila. Vsekakor noč ne bo zelo temna In vsak pedenj sveta tod dobro poznam. »Še šest ur v sedlu —!« je godrnjal komisar. »Hvala lepa!« »Pravili ste, da vas skrbi radi tistih vaših ubeglih ujetnikov —,« je sulio pripomnil mož v sivi suknji. »Mc tudi ros skrbi!« je zagode! komisar. »— in da bi radi sami in osebno Doročali jtospodu ministru o celi zadevi, preden bi vas *do drug prehitel in očrnil —.« »Seveda bi rad, seveda!« je komisar pomomljaval. »Pa dejstvo je, da so ti predrti chouani šele sinoči ušli in to iz Evreuxa, kamor bi jih ne bili smeli spraviti. Prijeli ste je v Caenu, zarota, ki ste jo srečno razkrili, je bila skovana in razkrita v Caenu, zarotniki bl bili morali priti ,v Caenu pred sodišče in tam bi je morali tudi koj obesiti. Ne pa,« je nadaljeval komisar jezno, *da ste mi je poslali na potu v Pariz mimogrede ,v Evreux. Pri nas nimamo ne primernih prosto?ov pa ne ljudi dovolj, da bl stražili tako krdelo takih navihanih zločincev. Ukanili so nas —.« »— in,« je segel vmes mož v sivi suknji lede310 hladno, »chouani, ki so hoteli umoriti cesarja, 90 spet svobodni in se lahko posvetijo novim naCrtom. In ti se jim to pot utegnejo posrečiti!« »Jaz nisem kriv!« je ugovarjal komisar. »To bo dognal gospod rnfaister,« je poudarll mož v sivi suknji. Pa niti ta slabo prikrita groiiuja ni dala gospodu komisarju Gaultu novih moCi. Sicer se je zbal posledic, ki bi je utegnil povEročiti neprijcten dogodek s chouani njegovi boidočnosti, če bf ga kdo morebiti opredelil za malomarnost v izvrševanju službenih dolžnosti, hotel se je osebno opravičiti pri gospodu notranjem ministru, še preden bi ta čul iz drugih virov, da je drzna četa chouanov, ki Je skovala načrt za napad na vladarjevo življenje, ušla iz Evreuxa, in da so nevarni zločincl tipa Siva glava in Beli kljun spet svobodni. Pa kljub temu strahu je cela njegova postavna v udobnosti fazvajena osebnost ugovarjala zoper nadaljevavanje napornega, mučnega jezdarenja. »Kaj vi, ki ste še mladi, gospod Fernand!« je tarnal. »VI ne veste, kako —. Vraga, kaj je to?« se je prekinil, ko je njegov konj iznedada skočil na stran in bi ga bil skoraj iz sedla vrgel. Ustrašil se je nečesa, pa kaj bi tisto bilo, tega komisar v mraku ni mogel videti. Neprestano se je umikal, strigel z ušesi, pihal fn prhal ter se tresel na vsem telesu, zaman ga je miril. »Le česa se žival tako boji?« je godel. V tem je mož v sivi suknji že razjahal in za uzdo peljal konja na rob ceste in v jarek. Onstran jarka je v travi blizu grmovja ležalo nekaj temnega. Napeto je gledal detektiv v gosti mrak, pa poklical komisarja. »Prosim vas, držite mi konja za vajetil« »Kaj pa je?« je popraševal gospod Gault in jierodno spravljal nemirnega konja ob tovarilevo stran ter prljel za vajetl, ki mu jih je detektiv vrgel. »To je prav tisto, kar bi šele rad dognal,« Je povedal mož v sivi suknji, skočil Crez jarek in le prevldno bližal temnemu kupu. Bilo je truplo mladega človeka z rumenimi lasi in rumeno brado. Oblečen je bil v preprosto delavsko obleko. Platneni suknjič je bil po plečih poln krvavih madežev, tudi trava naokrog je bila okrvavljena. Izkušeni prsti tedektiva so naglo zdrknili po mrtvečevem obrazu, po njegovem telesu in po bosih nogah. Truplo je bilo že mrzlo in trdo, madeži pa so se še vlažno otipali. »Kaj je?« je nepotrpežljivo popraševal komisar. »Umor,« je suho povedal detektiv. »Nlti glavne ceste niso več varne! In niti na tej cesti, kjer se sicer chouani ne prikažejo prepogosto, niti tu ne more policija poskrbcti za red ln varnost!« Nehote ga je streslo in boječe je pogledal krog sebe. »Prosim vaa. jrosDod Fernand, Doidiva' Za umor naj se pobriga krajevna policija, midva pa morava pred nočjo priti še v Mantes.« »Le pojdite v Mantes, gospod komisar! MoJega konja privežite tamle k drevesu, sami pa Jezdite dalje, Ce res hočete!« Sklonjen je v mraku mož v sivi suknji iskal sledove po travi. Gospod Gault je klel. Ni se mu ljubilo ostati, samemu pa mu tudi ni bilo, da bi potoval po samotni cesti, koder so se še utegnili skrivati zločinski chouani. »Kaj pa iščete, gospod Fernand?« je nevoljen vprašal. »Bo že policija opravila! Ali iščef.e sledove za zločinci?« »Uinorjenčeve čevlje iščem.« »Čevlje —?« se je zmedeno čudil komisar. »Ne smešite se! Umorjeni je bil brez dvoma delavec ali pa kmet. In ti hodijo bosi.« »Seveda hodijo,« je suho dejal detektiv. Pa iskal je dalje in zlezel celo v grmovje, odkoder pa je črez par minut prilezel. Pretemno jc že bilo, da bi se dalo kaj najti. »Ne razumem, zakaj se toliko brigate za liste čevlje!« je godrnjal komisar. Na to detektiv ni odgovoril. Zajahal je konja, prijol vi va.jofi in rekel: »V P.":"z roidrm.c Ubogi gospod Gault je vzdihnil. »V Pariz —?« je zastokal. »Ampak jaz —.« »Vi pa ostanete v Mantesu,« mu je s poudarkom naročal detektiv, »in tam bodcte počakali Ba nadaljna navodila, ki jih dobite ali od meue ali pa naravnost od gospoda ministra. Za nobeno ceno se amete zapustiti svojega mesta,« je prldjal strogo, sicer tvegate službo.« »In pognal je konja v dir, ne meneč se, ali Jezdi nesrečni komisar za njim ali ne. Ves blaten in do kosti utrujen od dolge, nagle ježe j« sedel mož v sivi skuknji v zasebni sobi vdjvode Otrantskega, notranjega ministra Njegovega veličanstva. Vso noč je potoval, le parkrat se je ustavil, da si je počil konj, ker potoma nikjer ni mogel dobiti sveže jezdne živali. Gospoda komisarja Gaulta je pustil v Mantesu, skrbno shranjenega v najudobnejšem hoteln. S prvim Bvitom je pispel v Pariz, ves trd in s skelečirai udi, komaj da je iz sedla zlezel. Niti toliko časa si ni vzel, da bi se umil In preoblekel. Že četrt nre po prihodu v mesto je potrkal pri glavnem vhodu sijajne ministrove palače. Brez dvoma je bil tam dobro znan in je užival velike pravire, .kajti vkijub rani uri so ga »emudoma pustili k ministru. Bil je mož bistrega razuma in naglih, jasnih sklepov. V par minutah je minister vedel vse, kar je bilo v zvezi s skrivnostnim umorom na cesti v Mantes. »Umorjenčeva obleka je bila revnejša in robatejša, nego bi se dalo sklepati iz njegove gladke kože. Njegove roke niso bile roke delavca. Bos j« bil, pa njegove noge so bile snažne, vkijub temu, da je bila cesta polna blata. Ni ivoma, morilci so mu čevlje sezuli, ker so mislili v njih najti recimo važno listino. Koj sem mislil na kako pismo, ki ste mu ga dali morebiti vi, gospod minister. Po mojih domnevanjJh je bil va§ sel. Zato sem nemudoma jezdil dalje, pustil stai-oga Gaulta v Mantesu in hitel še šestdeset kilomctrov dalcč ^jra v Pariz, da prejkoslej zvem, ali je bilo moj6 domnevanje resnično.« »Popišite mt moža!« ie dejal minister. »Izpod trideset let je bil, ne previtek, oglato brado je imel, rumenc lase, nalahno kodraste.« »Hector Duroy!« je vzkliknil minister. '»Torej je bil res važ sel?« »Da! VCeraj zjutraj je odpotoval v Evreuz. Mislil sem, da bi vas tam našel —.« »In kaj bi mi nai povedal?«