4 Kam? — Kakor — nekdaj! rodnem duhu zapel. — Pridruži se Vodniku krepki junak, slavni Kopitar. Delala sta z združenimi močmi, kar je bil napeljal prvi, izpeljal je drugi. Napadel je Kopitar »germanizme«, iztrebil »artikel«. Našel je zapuščeni hčeri mi-ljeno mater. Odkazal je vir, kje si mora pomoči iskati tisti, ki se hoče temeljito izobraziti v slovenskem jeziku. Je pa tudi v resnici staroslovenščina močen vir. Ona ima veliko besed, ki so sedaj ali čisto pozabljene, ali jih rabimo v drugem pomenu, ali pa le še odrastlike imamo, korenina pa je usahnila ; ima čvrsto izražene in gladke olikane oblike. Seveda mrtvih obuditi ni mogoče, ali kdor se hoče temeljito izuriti v slovenskem slovstvu, mora se poprijeti staroslovenščine. Kar je utrjeno v starem, bode mu pravilo za nove reči. Dalje mora gnati vsakega dobrega sina, da pozve, kako so govorili naši prededje v starih časih, v devetem in desetem stoletju. Vsak ukaželjni mladi Slovenec, ki se zave narodnosti slovenske, naj bi se poprijel tega uka že tudi iz ljubezni do stare matere. Slovenščina preganjanje trpi, kar je umrl Metod; vsaj mi, njeni otroci, jej ne delajmo žalosti!« (»Novice« 1861. str. 302). (Konec.) Kam? P^am bi zletelo Moje srce? Tje, kjer se solnce Vtaplja v morje. Morje shladilo Žar bi ognjen; In me stopilo V prašek voden. Z morjem veslalo V širni bi svet; Ž njim bi nazaj se Vračalo spet. — *¦ Kakor — nekdaj! VpPje vedno, — kakor nekdaj, — $jj& - Tu klopica stojiš, i Še vedno, — kakor nekdaj, — Ob lipici sloniš. Še vedno, — kakor nekdaj, — Potoček tu šumljaš, Še vedno, — kakor nekdaj, — Med cvetkami skakljaš. In zopet, — kakor nekdaj, — Pri mizi jaz sedim, In zopet, — kakor nekdaj, — Ti v tvoje dno strmim. A nič več, — kakor nekdaj, — Si s tabo ne želim; Po svetu, — kakor nekdaj, — Zdaj več ne hrepenim. Ljubezni, — kakor nekdaj, -Ne iščem sred sveta: Doma le, — kakor nekdaj, Ljubezen se smehlja. Josephus.